^ Ptuj, torek, if- 29. avgusta 2006
letnik LIX • št. 66 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
Smešna cena.
Izredno ugodno financiranje.
Volkswagen Golf z m
Vilbljetli! PORSCHE
Golf ^
Dominko d.o.o., Zadniini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
4.poli
MAKATC/r
šE
11
DNI
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.si
Sport
Nogomet • Ptujčani iz Ljubljane s tremi točkami, v sredo že z Gorico
Stran 7
Strelstvo • Strelski center Gaj nared za evropsko prvenstvo Stran 13
k

f
•M



Kmetijstvo	Po naših občinah Tednikov pogovor	Kultura	Reportaže
G. Radgona • S Podlehnik • Brez M. Puklavec • "Politi-	Ptuj • Zaživel bo	Ptuj • Zmagoslavje
težavo iz dediščine grmenja in bliskanja ki smo bili trn v peti ne-	pevski zbor	Dinamike in Poguma
preteklosti	na avgustovski seji kdaj in smo še danes!"	mladih	na letošnjem festivalu
Stran 3	Stran 6	Stran 4
Stran 2	Stran 4
Po naših občinah Središče • Vložili čez milijon steklenic zelenjave
Stran 4
Kmetijstvo
Šikole • Ustanovili podružnico Sindikata kmetov Slovenije
Stran 12
Gornja Radgona • 44. mednarodni kmetijsko-živUski sejem
S težavo iz dediščine preteklosti
V soboto se je v Gornji Radgoni pričel 44. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, na katerem se bo do petka, 1. septembra, predstavilo 1530 razstavljavcev iz 25 držav. Slavnostna govornica je bila slovenska kmetijska ministrica Marija Lukačič, ki je sejem tudi odprla.
Otvoritve 44. mednarodnega kmetijsko- živilskega sejam v Gornji Radgoni so se poleg Lukačičeve udeležili še predsednik Državnega zbora Janez Sušnik, nekdanji evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo ter sedanji predsednik ekosocialnega foruma Avstrije in Evrope dr. Franz Fischler, predsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, kmetijski minister Srbije Goran Živkov, slovenska vinska kraljica Maja Cigoj in poslanci slovenskega parlamenta, svetniki državnega sveta ter diplomatskih predstavniki nekaterih tujih držav.
Sejem, ki vsako leto v Gornjo Radgono privabi več kot 100.000 obiskovalcev, se letos razprostira na 21.000 kvadratnih metrih v halah in na 22.500 kvadratnih metrih razstavišč na prostem, poleg tega pa je na njem mogoče videti razstave živali na 2.600 kvadratnih metrih hlevov in zunanjih površin in 10.900 kvadratnih metrov vzorčnih
Uvodnik
V petek pa zares
nasadov, manež in predstavitvenih prostorov. Sejem je letos privabil 1530 razstavljavcev, od tega 425 tujih iz 25 držav.
Že pred začetkom sejma, ki bo trajal do petka, 1. septembra, so strokovne komisije v sklopu sejma opravile ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, vin, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač in kmetijske mehanizacije. Ocenili so preko 1.000 izdelkov, ki jih bo mogoče videti in v veliki meri tudi pokusiti na samem sejmu.
Na otvoritveni slovesnosti sejma, ki nosi letos slogan Dobro obdelano - odlično postreženo, je prisotne najprej nagovoril direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. "Kmetijstvo je ena najzahtevnejših gospodarskih panog, pa tudi ena najlepših. To je dejavnost, ki je nenehno odvisna od naravnih danosti, od bolj ali manj prijazne narave, od več ali manj znanja na vseh področjih in nenazadnje
Poletja je konec, vsaj za šolarje, saj bodo po dobrih dveh mesecih brezskrbnih počitnic v petek spet morali sesti v šolske klopi. Mnogi se bodo vrnili med stare obraze, nekatere čakajo novi, morda bo kateri sedež ostal celo prazen, vsi po vrsti pa se bodo soočili s številnimi novostmi kijih je v novem šolskem letu pripravilo šolsko ministrstvo. Prva je že ta, da se po novem šolskem koledarju pričenja pouk v petek, 1., ne v ponedeljek, 4. septembra, kot je bilo včasih v navadi. Novosti so tudi v različnih oblikah diferenciacije pouka, devetletkarje čakata dve ocenjevalni obdobji, nekaj novega bo tudi pri nacionalnem preverjanju znanja, učitelji imajo večjo pristojnost pri izbiri učbenikov, številne novosti pa čakajo tudi srednješolce, predvsem maturante.
Bodo ob vseh teh in drugih novostih mladi še zmogli zbrati dovolj volje in zbranosti za to, da se bodo na poti v šolo in nazaj domov obnašali dovolj varno in samozaščitno? Naj se sliši še tako tečno in stereotipno, znova moramo opozoriti starše, da imajo pri tem poglavitno vlogo, saj so dolžni svoje otroke opozoriti na nevarnosti, ki jim pretijo na poti do hrama učenosti in domov, na cesti ali ob njej. V prvih nekaj dneh bodo za večjo varnost šolarjev zagotovo poskrbeli policisti in predstavniki društev, saj so že pred pričetkom pouka preverili cestno prometno signalizacijo, ob pričetku pouka pa bodo poostreno nadzirali promet ob nevarnih križiščih in prehodih za pešce v bližini šol. Svoje so že ali pa še morajo storiti tudi po šolah, kjer naj bi v glavnem že preverili načrte varnih šolskih poti, posebej pozorni pa bodo zagotovo do najmlajših, ki se bodo letos prvič podali v šolo, saj jim bodo že v prvi šolski dan razdelili rumene varnostne rutice in pobarvanke ^"Varno na poti v šolo in domov, " na roditeljskih sestankih pa jih bodo skupaj s starši opozarjali na varno obnašanje na cesti in ob njej.
Največ pa lahko storite starši sami, zato še enkrat opozorite svoje šolarje na vse potencialne nevarnosti, ki prežijo nanje, preverite brezhibnost koles ali koles z motorjem, opozorite na obvezno uporabo zaščitnih čelad, da ne govorimo o preverjanju brezhibnosti avtobusov in drugih prometnih sredstev za prevoz šolarjev, kar je ena od nalog policistov. In če jih boste zapeljali s svojim avtomobilom, poskrbite, da boste zapeti z varnostnimipasovi-tako vi kot oni. Vsem voznikom pa polagamo na srce, naj bodo ob pri-četku pouka še posebej pozorni na otroke, saj so najbolj nepredvidljiva in prav zato tudi najbolj ogrožena skupina udeležencev v cestnem prometu.
Martin Ozmec
še od države in sedaj tudi Evrope, ki se enkrat bolj, drugič manj prijazno odzove na težave in potrebe kmetijstva. In v takšnih razmerah je ljubezen do zemlje in trmasta vztrajnost in volja ohranila tudi slovenskega kmeta in kmetijstvo skozi stoletja. 44 let Kmetij-sko-živilskega sejma v Gornji Radgoni lahko primerjamo z vztrajnostjo in trmo, ki je potrebna tudi, da se ohrani ta ugledna slovenska in mednarodna prireditev, na kateri se združuje predstavitev sodobnih tehnologij in ponudba slovenske in evropske predelovalne industrije ter vsega tistega kar je povezano s proizvodnjo hrane in ohranjanjem podeželja," je med drugim povedal Erjavec ter dodal, da je kmetijsko-živil-ski sejem tudi tokrat zrcalna slika stanja v kmetijstvu tako na področju živinoreje, rastlinske proizvodnje, šolstva in izobraževanja, živilske industrije, ponudbe kmetijske mehanizacije in opreme ter kmetijske politike.
V imenu kmetov je spregovoril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, ki je v uvodu poudaril, da je dobil besedo na otvoritvi prvič doslej, nato pa dejal: "V razvojnem obdobju 2007-13 je v proračunu Evropske unije namenjeno precej denarja za kmetijstvo in podeželje. Dobro se moramo pripraviti, da bomo kot država Slovenija ta denar kar najbolj kvalitetno pripeljali na slovensko podeželje. Pogoji so običajno precej zahtevni, zato moramo združiti sile tako vladne kot nevladne organizacije, da ljudem pomagamo pri izdelavi projektov. Strokovne službe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so že v preteklosti pri vseh
Na 44. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni cev iz 25 držav.
Foto: Miha Soštarič
se predstavlja 1530 razstavljav-
reformah in spremembah odigrale pomembno vlogo, tako da imamo na tem področju že veliko izkušenj, zato bomo tudi v prihodnjih letih imeli ključno vlogo pri teh projektih."
Pred osrednjo govornico,
kmetijsko ministrico Lukači-čevo, je nekaj besed zbranim namenil dr. Franz Fischler, ki je kot nekdanji evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo najprej čestital vodstvu Pomurskega sejma zaradi zagona, ki je za obstoj v Evropi
Foto: Miha Soštarič
Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič si je 44. mednarodni kmetijsko-živilski sejem ogledala v družbi direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca.
Slavnostne otvoritve so se med drugim udeležili (od leve) slovenska vinska kraljica Maja Cigoj, župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, predsednik Državnega zbora Janez Sušnik, kmetijska ministrica Marija Lukačič, direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in nekdanji evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo ter sedanji predsednik ekosocialnega foruma Avstrije in Evrope dr. Franz Fischler.
nujno potreben. "Po dveh letih od vstopa Slovenije v EU je to tudi za slovenske kmete že postala vsakdanjost, birokracija, ki jih verjetno pogosto jezi, pa ni slovenska posebnost, ampak jo je mogoče srečati povsod v Evropski uniji. Toda zanesti se je treba nase, na svoje sposobnosti in ideje, in ne poslušati tistih, ki nenehno napovedujejo težave in katastrofe," je med drugim povedal Fischler, slavnostna govornica Marija Lukačič pa je v svojem nagovoru poudarila: "Vstop v evropsko skupnost je narekoval prilagajanje kmetijskih in živilskih organizacijskih struktur podobnim v Evropi. Ustanovili smo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Kmetijsko-goz-darsko zbornico Slovenije. Organizacijske spremembe v kmetijskih organizacijah tečejo sicer počasi, vendar so zelo pomembne za nadaljnji razvoj kmetijstva in živilstva. Zgledi iz držav starih članic EU, kjer se kmetje in kmetijske organizacije povezujejo v sisteme, ki združujejo proizvodnjo, predelavo in trženje na osnovi dolgoročnih pogodb o prodaji svojih izdelkov, pa pri nas niso povsem zaživeli. Naše kmetijstvo se le s težavo izvija iz dediščine preteklosti, ki ga je naredila majhnega, razdrobljenega, nepovezanega in posledično nekonkurenčnega. Tako bo ostalo vse dotlej, dokler tudi organizacijska nadgradnja kmetijstva in živilstva ne bo materialno in eksistenčno odvisna od ekonomskega napredka kmetijstva, kmetij in predelovalnih podjetij."
44. mednarodni kmetijsko-živilski sejem bo na ogled do petka, 1. septembra, do 18. ure.
Miha Šoštarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabi^aimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z Meto Puklavec, dobitnico zlate plakete MO Ptuj
"Politiki smo bili trn v peti nekdaj in smo še danes"
Meta Puklavec, bivša ravnateljica Gimnazije Ptuj, bivša ravnateljica Srednješolskega centra Ptuj, pred kratkim dobitnica zlate plakete Mestne občine Ptuj, izjemna pedagoginja, vizionarka in neutrudna borka za razvoj šolstva in izobraževanja mladih na našem območju, pa še kaj bi se lahko našlo.
Čeprav ni rojena Ptujčan-ka, pa je vendar svoje delo in kariero posvetila prav našemu mestu, bolje rečeno srednješolskemu izobraževanju na področju mestne občine Ptuj.
»Rojena sem v Ormožu, tam sem naredila prve korake in osnovno šolo. Moram reči, da smo bili srečna družina, imam še dva brata. Starši so bili na srečo zelo odprti, predvsem v smislu izobraževanja in nasploh so imeli veliko posluha za želje in potrebe nas otrok,« pravi Puklavčeva.
Po končani osnovni šoli v Ormožu se je vpisala na ptujsko gimnazijo. In kot sama pravi, jo je zanimalo vse kaj drugega kot družboslovje in pedagogika:
"Borili smo se z Mariborom in Ljubljano"
»Veste, mene sta v osnovi bolj zanimali matematika in fizika, pa tudi kemija. Čisto naravoslovje. Po končani gimnaziji sem se vpisala na študij kemijske tehnologije in ga uspešno končala. Nekaj časa sem delala kot kemijski tehnik v Ormožu, nakar so me povabili na ptujsko Gimnazijo učit kemijo. Naredila sem pedagoške izpite in pet let poučevala kemijo na gimnaziji. Potem sem postala ravnateljica.«
Kot pravi Puklavčeva, so bili tisti časi za ustanavljanje šol in programov na Ptuju vse prej kot lahki: »Še preden sem sama postala ravnateljica, smo že bili ekipa profesorjev pod taktirko takratne ravnateljice Tilčke Hlupič, ki je bila res izjemna ženska in je postavila tiste najtežje prve kamne v razvoju srednjih šol na Ptuju. Jaz sem kasneje samo nadaljevala že začeto.«
In dodaja: »Borili smo se kot levi, predvsem z Mariborom in tudi Ljubljano, ki je bila seveda bolj naklonjena štajerski prestolnici kot pa nam, majhnemu podeželskemu Ptuju. V Ljubljani so nas imeli za norce in fanatike, saj smo zahtevali za tisti čas skorajda nemogoče šolske pro-
jekte in številne programe, predvsem pa prostore, ki bi lahko sprejeli čim večje število dijakov. In čeprav so nam mnogi očitali, da se povezujemo in bratimo s politiko, je bilo to daleč od resnice, prej bi rekla, da smo jim bili trn v peti že takrat in smo jim še danes. Tako državnim funkcionarjem na področju šolstva kot tudi mestnim veljakom. Šolniki smo bili vedno nekakšna tiha opozicija oblasti, imeli smo znanje in tudi moč, ki je izhajala iz močne povezanosti med nami.«
Rezultati seveda niso izostali. Ptuj je tako pridobil namesto triletne poklicne strojne in kmetijske šole štiriletno. Trgovska šola na Ptuju ni postala dislokacija mariborske, kot je bilo mišljeno v začetku. Ustanovili so elektro šolo. Gimnazija pa se je razširila z dveh na pet oddelkov.
Podprli Mariborčane - oni pa nič
»Ko se je ustanavljala Univerza v Mariboru, smo jih Ptujčani podprli, v zameno pa so nam le-ti obljubili, da bodo pomagali pri ustanavljanju višjega šolstva na Ptuju. Mariborska Univerza uspešno deluje že precej let, jaz pa še vedno čakam, kdaj bodo Mariborčani izpolnili svoj del dogovora. Nasploh je bilo naše območje vedno prezrto s strani šolstva. Za vsako šolo, program, oddelek smo morali vložiti ogromno truda, energije in neskončno število ur preždeti na pogajanjih. Vendar pa sem vedno verjela in še verjamem, da znamo Ptujčani še vse kaj več kot okopavati krompir, kar smo se vedno znova trudili dokazati tudi drugače mislečim,« z nasmeškom pravi Puklavčeva.
Prav zato pa jo veliko bolj žalosti dejstvo, da tisti, ki bi lahko pomagali našemu kraju in mladim, ki se želijo izobraževati, nimajo posluha za njih: »Kot mestna svetnica sem resnično razočarana, da je bilo za srednješolce na Ptuju v preteklem letu namenjenih sto tisočakov iz mestnega proračuna. Na Ptuju imamo približno 3.000 dijakov, in
Foto: Črtomir Goznik
Meta Puklavec: " V Ljubljani so nas imeli za norce in fanatike, saj smo zahtevali za tisti čas skorajda nemogoče šolske projekte in številne programe, predvsem pa prostore."
če naredimo izračun, to znese 30 tolarjev na dijaka. Ni vredno komentarja. Pa tudi drugače se mestni možje mačehovsko obnašajo do izobraževanja. Namesto da bi jih skrbelo, da je po izsledkih njihove raziskave potreba po izobrazbi med prebivalci naše občine šele na devetnajstem mestu, so prepričani,
da je to nekakšen izraz ljudske volje, ki jo je treba spoštovati. Sama sem zgrožena nad tem podatkom in menim, da bi bilo potrebno čimprej ukrepati. Problem pri nas pa so tudi kadri, ki nimajo primerne izobrazbe za položaje, ki jih zasedajo. Želim si, da bi vodilni kadri v naših šolah izpolnjevali pogoje, ki jih za-
Foto: Črtomir Goznik
"Nasploh je bilo naše območje vedno prezrto s strani šolstva."
hteva njihovo delovno mesto. Kajti težko bomo šli v korak z evropskimi kulturnimi in izobraževalnimi institucijami, če ne bomo spoštovali zakonodaje. Upam, da se bo pri nas oblikovala skupina ljudi, ki bo znala znanje in potencial, ki ga imamo na našem območju, izkoristiti v dobro Slovenije in Ptuja. Vem, da takšnih entuziastov, kot smo bili mi, ki smo se odpovedali polovici plače, da smo lahko kupili interno televizijo za šolo, verjetno več ne bo. Pa tudi menim, da ni potrebe in da se danes lažje najdejo sredstva, le volja mora biti.«
Meti Puklavec pa se je v dobrih dveh desetletjih rav-nateljevanja nabralo tudi ogromno izkušenj in znanj, ki jih potrebuje vodja šole.
»Ravnatelj mora imeti predvsem dovolj znanja in vizijo, kako usmerjati in razvijati šolo, da bo omogočala kar najvišji standard znanj, dejavnosti in priložnosti za razvoj tako za učence kot za učitelje. Tudi učitelje je treba vzpodbujati pri izobraževanju in ustvarjanju kariere.
Predvsem pa je treba kar naprej odkrivati nova znanja, iti v korak s časom in se odpirati navzven. Vesela sem, da se je ptujska Gimnazija v času mojega ravnateljevanja povezala z mnogimi šolami povsod po Evropi. Lepo je bilo videti, da naši dijaki v ničemer ne zaostajajo za tujci in da so se lahko z njimi
primerjali in tekmovali. Nove izkušnje, nova poznanstva prinesejo sveže ideje in pomagajo pri osebnem razvoju posameznika, « pravi Puklav-čeva.
Seveda pa je tudi ravnatelj v prvi vrsti pedagog in šolski delavec, ki pomaga učencem in jih usmerja na poti k samostojnosti. Zato smo bivšo ravnateljico Gimnazije Ptuj Meto Puklavec povprašali tudi o tem.
»Sama menim, da največ, kar lahko naučiš učenca, je naučiti se učiti. Znanje in znanost danes tako hitro napredujeta, da je konstantno izobraževanje nujno potrebno. Naučiti pa se morajo tudi sodelovanja in delovanja v teamu, kajti znanje dobi pravo vrednost in pride do izraza šele v skupini. Vsak posameznik pa mora iz šole odnesti tudi pozitivno samo-podobo in pravšnjo mero samozavesti. To je dandanes zelo pomembno, saj je boj na trgu delovne sile neusmiljen. Sama nisem nikoli pomislila, da po končanem šolanju ne bi dobila zaposlitve, in verjamem, da na to ni pomislili nihče izmed 29 maturantov, kolikor nas je tisto leto zaključilo gimnazijo na Ptuju. Letos pa je samo na Ptuju maturiralo 208 dijakov.
Kar se študija in delovnih mest tiče, je bila naša generacija res v prednosti. Je pa res, da se učitelji takrat niti približno niso toliko ukvarjali z nami, kot se učitelji s svojimi učenci danes. Prvi letnik je ponavadi naredila le polovica dijakov. Imeli pa smo tudi manj obšolskih in izvenšol-skih dejavnosti. Danes se šole na vse načine trudijo učence pritegniti k raznovrstnim dejavnostim. Tudi na Ptuju imamo, kar se tega tiče, ogromno potenciala. Imamo izvrstne mentorje za dramske krožke, za plesne, za likovne in še bi lahko naštevali. Žal pa se, kot vedno, vse zatakne pri denarju. Upam, da se bo tudi to kaj kmalu spremenilo in da bodo tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, uvideli, da je izobraževanje mladih edina vstopnica v boljšo in svetlejšo skupno prihodnost,« zaključuje Puklavčeva.
Polona Šemnički
Ptuj • 37. praznik domačih viž
Zmagoslavje Dinamike in Poguma
Čeprav je tudi letošnji, 37. ptujski festival domače zabavne glasbe slaba vremenska napoved prepodila z dvorišča minoritskega samostana v športno dvorano Center, je Slovenija bogatejša za 22 novih ter v glavnem všečnih polk in valčkov. Občinstvo je izbralo ansambel Pogum, strokovna žirija pa domač ansambel Dinamika iz Destrnika.
Po dolgem času je najstarejšo in najuglednejšo tovrstno festivalsko prireditev na Slovenskem, ki se je zgodila v petek, 26. avgusta, spet neposredno prenašala Televizija Slovenija, kot običajno pa še nacionalni, mariborski in seveda domači radio Ptuj. In morda tudi zaradi tega dvorana šolskega centra ni bila tako polna kot pred leti, ko se je festival odvijal na izredno akustičnem dvorišču minoritskega samostana, na Mestnem trgu ali pod šotorom pri Termah. Vsekakor pa smo tudi letos slišali 11 izbranih in kvalitetnih ansamblov, ki so slovensko na-rodnozabavno sceno obogatili za 22 novimi domačimi vižami.
Dlani občinstva so letos uspešno greli ansambli: Ju-hej, Zreška pomlad, Zaka' pa ne, Šum, Slovenski šopek, Rubin, Tapravih 6, Pogum, Dinamika, Vandrovci in Strici. In tudi letos se je okus občinstva razhajal z okusom strokovne komisije, ki ji je tudi letos predsedoval Franc Lačen iz družbe Radio-Ted-nik Ptuj, v njej pa so bili še glasbena urednica Radia Slovenija Irma Rauh, glasbena urednica Radia Maribor Urška Čop Šmajgert, direktor Založbe kaset in plošč RTV
Mi
Slovenija Ivo Umek, ravnatelj Glasbene šole Karol Pahor Ptuj Štefan Petek in profesor umetniške gimnazije v Mariboru, akademski glasbenik Damjan Kolarič. Čeprav je bila njihova odločitev precej težka, saj so med odličnimi morali izbrati najboljše v kar dveh kategorijah, so si bili vendarle enotni, ko so med klasičnimi kvinteti za najboljšega izbrali ansambel Dinamika z Destrnika, ki
Foto: M. Ozmec
Korenovo plaketo za najboljšo vokalno Izvedbo so si letos pripeli člani ansambla Rubin.
je izvajal po mnenju komisije tudi najboljšo melodijo letošnjega festivala, valček Najlepše romance, ki ga je skomponiral Edvin Fliser, največkrat nagrajeni avtor ptujskega festivala, avtorica besedila pa je Metka Ravnjak Jauk. Za najboljšega izvajalca med ostalimi zasedbami pa je strokovna komisija izbrala ansambel Van-drovci iz Dolenjskih toplic. Nagrado za najboljšo vokalno izvedbo na 37. festivalu, tradicionalno Korenovo plaketo, pa je strokovna komisija prisodila anbsamblu Rubin, ki je njihova in po-slušalska srca osvojil s skladbama Fantovska ter Zame si isti.
Radijski poslušalci in televizijski gledalci, ki so imeli za glasovanje po telefonu le okoli 10 minut časa, pa so imeli drugačen okus, saj so z 2095 glasovi za najboljšo izbrali skladbo Poljubi košček kruha avtorja glabe Tineta Lesjaka in besedila Ivana Sivca v izvedbi an-
prazniku slovenske domače zabavne glasbe so zaslužni tudi letošnji generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj ter sopokrovitelja - Mestna občina Ptuj in Zavarovalnica Maribor.
Na svidenje torej prihodnje leto, na 38. festivalu domače zabavne glasbe. Čeprav se zdi skorajda utopič-
no, velja zapisati, da bi bilo zelo lepo in nadvse primerno, če bi dvorišče minorit-skega samostana končno le dobilo streho. To si po toliko letih ob ugotovitvi, da gre za najprimernejši poletni prireditveni prostor na širšem ptujskem območju, vendarle zasluži.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ansambel Dinamika z Destrnika je bil po mnenju strokovne komisije najboljši med klasičnimi kvinteti.
Foto: M. Ozmec
Člani ansambla Pogum se veselijo s Tinetom Lesjakom, avtorjem zmagovalne melodije Poljubi košček kruha, ki je letos osvojila srca poslušalcev in gledalcev.
sambla Pogum.
Tričlanska komisija za besedila v sestavi odgovorni urednik Štajerskega tednika Jože Šmigoc kot predsednik ter knjižničarka Lilijana Kle-menčič in pesnik David Be-drač pa je ob ugotovitvi, da raste tudi kvaliteta besedil, za najboljšo letošnjo izbrala pesem Zgodba z morja, ki jo je napisal in uglasbil Jože Umek, izvajal pa ansambel Vandrovci. Posebno nagrado Marjana Stareta za dolgoletno kvalitetno ustvarjanje besedil pa je po izboru Društva slovenskih pesnikov domače zabavne glasbe letos prejel Jože Grgovič.
Morda le še to. Med ugled-nejšimi gosti letošnje festivalske prireditve, ki smo jo tudi letos pripravili sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton iz Maribora, RTV Slovenija - regionalnim centrom Maribor ter Založbo kaset in plošč, so bili tudi poslanec v državnem zboru Branko Marinič, župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan ter župana občin Hajdina in Markovci Radoslav Simonič in Franc Kekec s soprogami. Po scenariju, ki ga je napisal direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič, sta tudi letos prireditev povezovala voditelja ptujskega radia Danica Godec in Peter Kirič, odrsko ozadje arkadnega dvorišča minoritskega samostana nam je s posrečeno sceno pričaral Jože Napotnik, v revialnem delu, med štetjem glasov poslušalcev, je tokrat nastopil v zadnjem času izredno popularen, uspešen in uveljavljen ansambel Modrijani, pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pa je na dan festivala izšla tudi posebna zgoščenka z izbranimi uspešnicami letošnje prireditve. Za podporo 37.

Foto: M. Ozmec
Med ostalimi zasedbami so bili najboljši člani ansambla Vandrov-ci s pevko Viktorijo.
Foto: M. Ozmec
Uspešen in uveljavljen ansambel Modrijani je letos nastopil v revialnem delu, med glasovanjem občinstva.
Foto: M. Ozmec
Tudi 37. festivalsko prireditev sta vodila Danica Godec in Peter Kirič.
Foto: M. Ozmec
Šestčlanska strokovna komisija je imela veliko dela, saj je med odličnimi morala izbrati le najboljše.
Središče ob Dravi • Z manj zaposlenimi večji plan kot lani
Vložili čez milijon steklenic zelenjave
V Gosadu so se po spremembah ob združitvi Droge in Kolinske spomladi zgodile tudi kadrovske spremembe. Od marca obrat vodi Marinka Lašič, ki je hkrati še vedno tudi, tako kot prej, tehnolog razvoja v tovarni. S prevzemom tega delovnega mesta pa jo je doletela tudi neprijetna dolžnost, nadaljevati že zastavljen načrt zmanjšanja zaposlenih.
V	tovarni je sedaj 34 zaposlenih, te dni pa se bo njihovo število zmanjšalo še za štiri. Lašičeva pravi, da si nadaljnjih odpuščanj ne za predstavljati, saj jih je ostalo zares malo, poleg tega pa so vsi delavci, ki ostajajo, na tak ali drugačen način zaščiteni.
V	Gosadu so veseli, ker so jim v matični firmi letos dodelili veliko večji obseg dela od lanskega, podoben je tistemu iz leta 2004, tako da je precej zasedena zmogljivost tovarne in zaposlenih. Pred dnevi so končali vlaganje kumaric, ki so jih iz Madžarske uvozili kat 600 ton, saj jih kmetje pri nas ne gojijo. Lašičeva je s kvaliteto izjemno zadovoljna, saj pravi, da je letina čudovita in
takih lepih kumaric ne pomnijo. V Gosadu se sedaj ukvarjajo z vlaganjem paprike. Sorta babura je slovenskega izvora, druge sorte pa so prav tako iz Madžarske. Čas je napočil tudi za rdečo peso in načrtujejo, da bodo v dveh izmenah delali vse do druge polovice septembra. Jeseni pa se bodo posvetili predvsem ajvarju, ki ga precej izvozijo na ameriško tržišče. To sicer zahteva veliko papirologije, ko pa so dovoljenja pridobljena, je zanimivo, da ameriški kupci na etiketi ne zahtevajo niti leta izdelave, niti roka uporabnosti izdelka. Vse bolj zanimiv pa je postal ajvar tudi za nove trge Madžarske, Češke in Poljske. Tam imajo sicer pestro izbiro svojih ajvar-
Foto: vki
Marinka Lašič je od pomladi vodja obrata Gosad Droge Kolinske v Središču ob Dravi.
jev, vendar jim je Drogin še posebej všeč, zanimivo pa je, da za njih naredijo ajvar še precej bolj pekoč kot za slovenski trg. Tako so lani za Švede vlagali tudi drugačne okuse kumar - bolj slane, kisle in pikantne.
Vse ostale izdelke pa delajo po istih recepturah za različne naročnike. Razen pod svojo blagovno znamko vlagajo zelenjavo tudi za Spar, ki že več let pri njih naroča papriko, kumare in ajvar, od letos pa tudi hren, podobno tudi Tuš. Večino izdelkov prodajo še vedno na domačem trgu, okrog 30 % proizvodnje pa prodajo na Hrvaško, kjer so njihovi izdelki zelo cenjeni. Manjše količine izdelkov odpotujejo tudi v eksotične konce sveta, kot sta
Togo ali Katar.
V minulem letu so uspešno pričeli proizvodnjo omak. Izdelujejo jih za blagovno znamko Maestro in tudi za blagovno znamko Mercator. Polnijo jih v štirih okusih - bazilika, z olivami, pikant in za pizzo, ki gredo menda odlično v prodajo. Izdelujejo tudi hrene, pod različnimi blagovnimi znamkami in iz različne surovine. Pozimi bodo prišle na vrsto tudi olive, feferoni, različne gobe, pa tudi sladkor v prahu in servirni sladkor.
Letošnja sezona se bo za Go-sad končala uspešno. Kakšne načrte pa imajo lastniki z njimi za v prihodnje, ne more napovedati nihče.
vki
Podlehnik • Z avgustovske izredne seje
Brez grmenja in bliskanja
Medtem ko je za minule podlehniške seje veljalo, da se je v sejni sobi redno bliskalo in grmelo, je bilo na tokratni izredni seji ravno obratno: svetniški zbor je bil neverjetno uglašen, zunaj pa se je razbesnela prava poletna nevihta.
Ne glede na nočno vremensko dogajanje so svetniki čisto mirno sprejeli dnevni red, soglasno so bili tudi za sprejetje sklepa, po katerem ima dosedanji podžupan Anton Žerak sedaj vsa pooblastila za izvajanje funkcije in nalog župana do izteka mandatnega obdobja, prav tako so potrdili vrednost točke za plačilo NUSZ (torej za stavbna zemljišča), ki ostaja na lanski ravni (0,75 tolarja), brez nasprotovanja so sprejeli še sklep o uvedbi takse na MMP Gruškovje ter se na pobudo in hkrati zahtevo v. d. župana zavzeli, da se občina s svojimi projekti vključi v RRP za Po-dravje.
Morda je edino pri tej točki bilo čutiti nekaj naelektrene-ga ozračja, saj se rok za oddajo razvojnih projektov izteče že ta petek (prvega septembra), podlehniška občinska uprava pod vodstvom preminulega župana pa - kljub mesece trajajočemu pozivu in razpisu - ni pripravila nobenega razvojnega projekta, in če občini tudi zdaj tega ne uspe, potem se lahko obriše pod nosom za evropski denar, ki je na razpolago v tovrstne namene, in sicer vse tja do leta 2013! V. d. župana Žeraku takšna frigidnost bivših in sedanjih odgovornih v vodstvu občine in občinske uprave seveda ni bila niti malo všeč, zato je avtoritativno, brez možnosti ugovora, naložil tajniku Miranu Krajncu, da skliče člane vseh komisij v najkrajšem možnem času ter na osnovi podanih idej, kaj bi v občini lahko in morali narediti, re-
Prvi mož Podlehnika Anton Zerak: »Za plačilo v času mojega vodenja občine ne bodite v skrbeh; tudi doslej kot podžupan nisem dobival nobenega dodatka, sicer pa bomo o tem razpravljali na eni naslednjih sej.«
cimo asfalt na ceste, izpolni ustrezno projektno dokumentacijo in jo nato v roku odda na pristojno razvojno agencijo. Jasno, da svetniki proti temu niso imeli nič, sicer so pa že pred tem sprejeli sklep, da se občina s svojim projekti mora vključiti v skupni razvojni program.
Kakšna bo mesečna plača v. d. župana in kdo nadzira občino
No ja, če ima kdo občutek, da je seja tekla v čisto »tito-ističnem« stilu, se vseeno moti. Prepirov in ugovarjanj res ni bilo, nekaj vprašanj pa so svetniki vseeno postavili. Prva je bila Jožica Svenšek: »Ko smo že pooblastili gospoda Žeraka za opravljanje funkcije župana, moramo zdaj še doreči, kakšna bo njegova
zanima, kako je zdaj z našim nadzornim odborom. S tem ne mislim na nič slabega in ne glede na to, kdo je v NO, bi vseeno rad vedel, kdo nas (občino, op. a.) nadzira.«
Žerak na to vprašanje ni imel konkretnega odgovora; po njegovih besedah NO naj ne bi deloval ter dodal, da pa trenutno res ne ve kako in kaj. Svetnik Janez Trafela je nato pojasnil, da je bil sklep o razrešitvi NO protizakonit in da je to priznal tudi bivši župan, kar so slišali vsi na julijski seji, ter da je zadeva oz.. spor zdaj v rokah ustavnega sodišča, ki naj bi odločilo, ali sklep o razrešitvi »vzdrži« ali
ne. Nato je bilo slišati nekaj mrmranja in negodovanja, nekako v smislu, kaj se zdaj sploh še o tem govori in odpira ta tema, ki se očitno nikomur več ni zdela pomembna, kar je bilo na koncu razbrati iz stavka: »Zdaj, ta kratek čas si bomo pa menda ja zaupali drug drugemu!«
Grabrovec: »Zahtevam ukinitev internetne strani Podlehnik.co.nr!«
Alojza Grabrovca pa je bolj kot vprašanje (ne)obstoja do-
mačega NO razburila nova podlehniška internetna stran, ki je aktivna že od začetka avgusta: »Zahtevam, da se sprejme sklep, po katerem je nujno najti avtorja te sramotne in nizkotne spletne strani. Na njej se blati celotna občina! Naj zadevo vzamejo v roke in preiščejo kriminalisti! To je nujno že zato, ker se ob vsem ostalem na tej strani uporablja tudi grb naše občine, to pa je protizakonito! Tega si ne smemo in ne moremo dovoliti! Vem pa, da kriminalisti lahko ukrepajo po nalogu sodišča, zato je naša naloga, da to dosežemo!«
Svetniški zbor je, glede na izraze na obrazih, očitno zelo dobro vedel in poznal vsebino strani, precej bolj pa je bil v dvomih, kako bi bilo možno doseči izbris strani. Miran Krajnc je v tej zvezi pojasnil, da je edina res protizakonita stvar uporaba občinskega grba in da lahko ukrepajo le v tej smeri. Da bi potem sprejeli kakšen konkreten sklep, pa ni bilo slišati.
SM
plača, ne? To je treba rešiti že po zakonu!« Prvi mož pod-lehniškega občinskega sveta pa je na to vprašanje najprej odgovoril, da ga bodo obravnavali pod točko razno, pri tem pa še pojasnil, da zaradi tega vprašanja nikakor naj ne bodo v skrbeh ter da tudi doslej kot podžupan ni dobival nobenega dodatka. Ko je prišla na vrsto točka pobude in vprašanja pa je Žerak dejal, da o vprašanju svoje plače oz. nagrade naj ne bi razpravljali, pač pa bodo o tem več rekli na naslednji seji. Kakšna bo njegova »plača«, glede na to da prevzema naloge župana kot neprofesionalec, tako svetniki niso dorekli, po zakonu pa ima pravico do mesečne nagrade okoli 150 tisočakov bruto.
Drugo, gotovo še bolj neprijetno vprašanje, pa je postavil Peter Feguš: »Mene pa
Svetnik Peter Feguš: »Eno kadrovsko zadevo smo rešili, vseeno pa me zanima, kdo v tem času in bo do konca mandata nadziral občino?!«
Foto: SM
Ptuj • Musics Ptuj vabi na avdicijo
Zaživel bo pevski zbor mladih
Jeseni se Ptuju obeta pomembna in za mesto ter okoliške kraje prepotrebna novost na glasbenem kulturnem področju.
Kulturno-umetniško društvo Musica Ptuj s svojim vokalnim glasbenim delovanjem od pomladi 2006 prebuja in neguje pevsko dejavnost med mladimi ter vzpostavlja medgeneracijske mostove z novoustanovljenim komornim zborom. Takoj po ustanovitvi je društvo že vabilo zborovske pevce k avdiciji za sprejem v odrasli zbor, z mladinskimi pevskimi delavnicami v juliju in avgustu pa je ob popestritvi počitniškega dogajanja ptujskih osnovnošolcev postavilo temelje pevskega zbora za mlade.
Društvo je k sodelovanju pri zastavljenih projektih povabilo Roberta Feguša, uveljavljenega ptujskega zborovodjo mlajše generacije, ki je v bližnji preteklosti uspešno deloval kot umetniški vodja Akademskega pevskega zbora Ptuj, Ptujskega noneta ter drugih vokalnih skupin na Štajerskem.
Novost, ki jo KUD Musica Ptuj ponuja, je zasnovana na dejstvu, da brez osnovne glasbene izobrazbe ter primernega pevskega znanja ni mogoče doseči celovite umetniške kakovosti pevcev. Kljub bogatemu zborovskemu življenju na Ptujskem je žal opazna praznina v ovrednotenju tovrstne kulture, skladno s tem pa več kot očitno pomanjkanje ustreznega pevskega izobraževanje za zborovske pevce. Zato je KUD Musica Ptuj, upajmo, na dobri poti, da zapolni omenjeno vrzel ter napove resen preporod zborovskemu dogajanju v našem mestu.
Mlade od 9. do 15. leta društvo vabi v mladinski pevski zbor, ki bo otrokom hkrati z izražanjem pevskega talenta ponudil prostor kakovostnega preživljanja
prostega časa. Otroci se bodo ob sopevcih učili dela v skupini, novo okolje doživeli kot pomemben vidik socialnega razvoja ter se naučili samozavestnega izražanja svojih močnih, v tem primeru pevskih področij.
Vsem, ki starostno presegate mejo za vključitev v mladinski zbor, pa društvo ponuja možnost vokalnega poustvarjanja in umetniške rasti v komornem zboru, ki je odprt za vse iskrene ljubitelje zborovskega petja z osnovnim glasbenim posluhom, stare od 16 do 45 let. Zbor je sicer zaživel že spomladi, ob ustanovitvi društva, sedaj pa ponovno vabi k sodelovanju pevce, ki jim trenutno zborovsko dogajanje ne nudi dovolj širo-
kih možnosti samoizpolnitve in glasbene rasti.
Da bi dosegli želeno kakovost in izpolnili pričakovanja, v KUD Musica Ptuj ob obeh pevskih zborih uvajajo individualno učenje glasbene teorije in vokalne tehnike za vse, ki se želijo seznaniti z osnovami pravilnega petja ali nadgraditi trenutno pevsko znanje. Odločitev za to je zrasla na podlagi dejstva, da je v okviru osnovnih in glasbenih šol na račun kvantitete marsikje zanemarjena kakovost zborovskega petja pri mladih, kar se nato permanentno prenese v odraslo ljubiteljsko zborovsko petje. Posebej velja omeniti, da so individualne ure glasbenega izobraževanja namenjene tako
Foto: arhiv Musica Ptuj
članom društva kot tudi vsem ostalim, ki iščejo ustrezno pevsko znanje.
KUD Musica Ptuj objavlja avdicijo za sprejem v mladinski pevski zbor v soboto, 2. septembra, ob 11. uri v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju, ter avdicijo za sprejem v komorni zbor, ki bo prav tako v soboto, 2. septembra, ob 17. uri v Narodnem domu na Ptuju.
Za vse ostale informacije ali odgovore na vaša vprašanja se lahko obrnete na telefonsko številko 040 900 775 ali si ogledate spletno stran http://www.mu-sicaptuj.com, kjer najdete tudi vse prijavnice.
PV
Trnovska vas • S kolesom do Kopra
Cez Vršič na morje
»Naš bivši župan mi je omenjal, da je družina Kronvogel iz Črmlje - bili so sodniška družina - nekoč kolesarila iz Trnovske vasi do Logarske doline.
Pa smo rekli, če so takrat s tistimi kolesi in po tistih cestah lahko kolesarili, še lahko mi danes, in tako smo pred štirimi leti v spomin na kolesarjenje Kron-voglovih pred 40 leti tudi mi v okviru športnega društva Kenguru kolesarili iz Trnovske vasi do Logarske doline,« se začetkov kolesarjenja spominja eden od
organizatori'ev Jože Kapun.
Naslednje leto so se člani športnega društva Kenguru in turističnega društva Trnovska vas s kolesi odpravili na Madžarsko do Blatnega jezera, lani so kolesarili v Belo krajino do Vinice na Kolpi.
Letos sta kolesarjenje organizirala Jože Kapun in Nena
Pukšič. Sedemnajst kolesarjev (med njimi destrniški župan in poslanec Franc Pukšič) je 3. avgusta zjutraj kolesarilo preko Ptuja, Poljčan, Vranskega, Kamnika do Bleda, kjer so prenočili. Prvi dan so tako prevozili 185 kilometrov. Drugi dan, 4. avgusta, so kolesarili z Bleda preko Kranjske Gore, Vršiča, Tolmina
Foto: M. K., B. K.
do Branika, kjer so ponovno prenočili pod šotori. Razdalja drugega dne je znašala 182 kilometrov. Tretji zadnji dan, 5. avgusta, so kolesarili od Branika do italijanske meje, nato do Trsta, nato nazaj v Slovenijo in do Kopra in naprej do Sečovelj. Tako je razdalja tretjega dne, ki jo prevozili, znašala 107 kilometrov. Torej v treh dneh skupaj 474 kilometrov. Na slovenski obali so prenočili v enem izmed kampov. Četrti dan, v nedeljo, 6. avgusta, so se ob 14. uri z vlakom odpeljali iz Kopra do Pragerske-ga, od tam do Trnovske vasi pa so ponovno kolesarili.
»Občutki se ne dajo opisati, to je treba doživeti. Imeli smo slabo vreme, zato so nam nekateri iz avtomobilov kazali, če smo nori, vendar nas to ni motilo, mi smo nadaljevali vožnjo,« opisuje dogajanje na kolesarj'enju organizatorka Nena Pukšič.
Kolesarje je na poti spremljal kombi Trgovine Hauptman iz Selc, voznika kombija sta bila Jože Flajsinger in Jože Klemen-čič.
Kolesarji so ob vrnitvi v Trnovsko vas polni lepih vtisov sklenili, da pa se bodo prihodnje leto ponovno odpravili na kolesarjenje. Ker so Slovenijo že prekolesarili, se bodo prihodnje leto odpravili na avstrijsko Koroško.
Zmago Šalamun
Recenzijski izvod
Lama Ole Nydahl Stvari, kot so
Sodoben uvod v Budov nauk
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006
Eden najslovitejših mojstrov budizma na Zahodu Lama Ole Ny-dahl pravi v uvodu v Budov nauk: »Naj bodo vsa bitja srečna!« Prva izdaja te knjige je izšla že v sedemdesetih letih, sedanja vsebuje uvod, Budovo življenje in nauk, Hojo po budistični poti, meditacije, geslovnik, opombe in naslove. Knjiga je namenjena vsem, ki podpirajo budizem Diamantne poti.
Filozofske smeri Daljnega vzhoda so uživale v duhovni svobodi različnih resnic. Takratna Indija je bila duhovno odprta kot kasneje Grčija in renesansa. Buda je živel v razcvetu indijske kulture, zbirka njegovih besed obsega sto osem knjig. Lahko je umrl srečen, saj je dal vse, kar nam lahko koristi. Dejal je: »Učim stvari, kot so.« Ljudje hočemo biti srečni in se izogniti trpljenju. Bu-dovi nauki so zelo raznoliki in gradijo na izkustvu, ne na veri. Budizem je popolnoma logičen nauk in prizna resnice le, »če nas lahko ponesejo skozi bolezen, starost, smrt in izgubo.« Karma je načelo vzroka in posledice, ki presega razdobje enega samega življenja. Vsak človek ima svojo lastno karmo, ki zajema dejanja, besede in misli prejšnjih življenj. Vzrok za trpljenje ni hudobija, temveč nerazumevanje. Budizem nas ne pelje na pot ponovne združitve, ker ni raja, iz katerega bi bili izgnani. Prvi korak je doseči nadosebnost, da nismo več tako ranljivi, naslednji in dokončni je »razsvetljenje«, popolna uresničitev duha. Jeruzalem je izhodišče dogmatič-nih religij krščanstva, židovstva in islama, nasprotno pa izkustvene religije težijo k uresničitvi ljubezni. Prve temeljijo na spreobrnitvah, dogmah, zapovedih in prepovedih, da je samo ena pot resnična, ostale pa hudobne. Resnica, ki je temelj vsega, je resnična le, če je vedno in povsod enaka. Za vse šole budizma so bistveni cilj, pot in pomočniki. Učitelj je najpomembnejše zatočišče. Štiri plemenite resnice se glasijo: »Pogojeno življenje je trpljenje. Obstaja razlog za to trpljenje. Obstaja konec trpljenja. In obstaja pot, ki vodi k temu koncu.«
Buda seje rodil v kraljevi družini, ki seje nekaj stoletij pred njim preselila iz Ukrajine v severno Indijo. Pripadal je kasti bojevnikov, bilje velik, močan in modrih oči. Mati ga je rodila stoje, kamor je stopila njegova noga, so zrasle cvetice, trije modri možje so prerokovali, da je nekaj posebnega in da bo razvil nov, razsvetljen vpogled na svet. Princ Sidarta Gautama je pri devetindvajsetih letih prvič zapustil svoj dvorec. Srečal je bolnika, starca in mrliča. Nič ni resnično, vse je minljivo! Pogled na jo-gija v meditaciji mu je dal slutiti, da je duh, ki zaznava, neuničljiv. Učil se je vsepovsod in upal, da bo oslabitev čutnih vtisov povečala njegovo duhovno jasnost. Postal je boljši od svojih učiteljev. Nekega majskega jutra pred dva tisočpetsto in nekaj leti je dosegel razsvetljenje, sedanjost in preteklost sta se stopili v stanje blaženosti. Prvih sedem tednov je ostal pod drevesom, kjer so ga obiskali različni bogovi. Stanje bude je brezčasna resničnostna narava, nauki darma so pot do cilja, s prijatelji na poti sanga se najbolje razvijamo. Ti, ki si prizadevajo za razsvetljenje, so bodisatve. Nezmožnost, da spoznamo samega sebe, je razlog za vse bolečine. Vse, kar izžarevamo navzven, pride spet nazaj. V budizmu je vsako bitje odgovorno samo zase. Karma ni zapečatena usoda, marveč naravni potek vzroka in posledice. Pot h koncu trpljenja je sestavljena z uporabo brezčasnih sredstev in meditacijami, ki razvijejo vse lastnosti telesa, govora in duha. Buda je obdan z nadarjenimi učenci razvil v petinštiridesetih letih štiriinosemdeset tisoč naukov, pogojenih stanj zavesti in tančic duha, ki so na voljo vsakemu posamezniku. Budizem se začne z lastno odgovornostjo. Na Mali poti se naučimo, da je vse, kar je pogojeno, minljivo, cilj Velike poti je razsvetljenje v dobro vseh. Buda je svojega duha osvobodil vseh zmot in navad, ki prinašajo trpljenje. Spregledati in se odpovedati zmotnemu prepričanju o »lastnem jazu« pomeni za vsakogar osvoboditev. Zahod doživlja danes enak proces kot Tibetanci pred tisoč leti, ko so prevajali iz sanskrta v tibetanšči-no. Tudi v dobi računalnikov in hitrih tečajev ne more nič nadomestiti osebnega razmerja med učiteljem in učencem. Učitelj je zrcalo našega lastnega duha. Guru Rinpoče, ki je Budov nauk leta 750 prinesel v Tibet, je dejal: »Kdor doživlja učitelja kot Budo, dobi blagoslov Bude. Kdor ga doživi kot bodisatvo, dobi takšen blagoslov, in kdor ga vidi kot navadnega človeka, dobi morda glavobol. « Nič se ne obrne proti nam hitreje kot škodljive besede. Po dolgih letih meditacije pridobimo sposobnost, da se doživljamo kot svetlobne energijske oblike. Duh je kot sonce, ki sije samo od sebe.
Vladimir Kajzovar
Strelstvo
V Gaju pri Pragerskem danes pričetek EP
Stran 8
Nogomet
Za Kidričane usoden zaključek prvega polčasa Stran 8
Košarka
Je uvrstitev v osmino finala realen domet?
Stran 9
Kolesarstvo
Dolenjci ostajajo nepremagani
Stran 9
Nogomet
Neugodna poraza Gerečje vasi in Ormoža Stran 10
Nogomet
Velika preobrata v Skorbi in Markovcih Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Drava že tretja
Nogometaši v 1. SNL so konec tedna odigrali srečanja 5. kroga, največ zadovoljstva pa je prinesel ekipama Primorja in Drave. Primorci so doma z dvema goloma Gorana Arnautapremagali Celjane in se na vrhu izenačili z Domžalami. Medtem ko Ajdovci še naprej blestijo, Celjani tudi po petih krogih še niso okusili slasti zmage in so kljub težkemu dosedanjemu razporedu največje razočaranje prvenstva. Če v naslednjem krogu (v sredo doma z Nafto) ne bodo zmagali, bo to že znak za alarm (beri: Janija Žil-nika bo najverjetneje zamenjal Bojan Prašnikar).
Zmaga ekipe Janija Žilnika pa bo vse prej kot lahka, saj je novi trener Nafte Milko Đurovski že v prvem srečanju, ki ga je vodil, zabeležil zmago. S tem je dokazal, da je zares odličen motivator, ki zna iz svoje ekipe iztisniti maksimum. Za osvežitev spomina: v prejšnjem krogu so Lendavčani na Ptuju pokazali bore malo nogometnega znanja in so izgubili 3:0. Belokranjci so sicer v soboto Lendavi v končnici prišli do priložnosti za izenačitev, saj je bil v 68. minuti izključen igralec Nafte Repina, za nameček pa Zoran Pavlovič v 75. minuti ni zadel z bele točke. Kljub temu se je za Nafto vse dobro izteklo in so se lahko veselili prve zmage v prvenstvu.
Domžalčani so v Kopru od 1. minute naprej igrali z igralcem manj (izključen je bil Ilič), stanje na igrišču se je izenačilo v 68. minuti (rdeči karton Peršiča). Veteranski dvojec Rudonja-Drobne je poskrbel za vodstvo domačih, dve minuti po izključitvi Peršiča pa je izenačil Kirm. Domžalčani so tako po nesrečnem izpadu iz evropskega tekmovanja (proti Izraelcem so prejeli dva gola v sodnikovem podaljšku) izgubili še prvi točki v prvenstvu.
V derbiju kroga so se Mariborčani in Goričani razšli s prijateljskim remijem; na začetku tekme so zadeli domačini, na začetku drugega polčasa pa gostje. S tem remijem so mesto na lestvici pridobili Ptujčani, ki so tako med zmagovalci kola, saj so se s prvimi tremi točkami z gostovanj zavihteli na 3. mesto. Zmago pa so Ptujčani drago plačali, saj so poleg rdečega kartona Lundra, dobili še pet rumenih kartonov.
Že v sredo bodo na sporedu tekme 6. kroga: Ptujčani bodo poskušali ostati neporaženi v Gorici, derbi pa bo odigran v Domžalah, kjer se bosta pomerili edini dve neporaženi ekipi dosedanjega dela prvenstva: Domžale in Primorje. Zanimivo bo še v Mariboru, kjer bodo gostovali Koprčani, ki z dosedanjimi šestimi osvojenimi točkami nikakor ne morejo biti zadovoljni, potiho pa se že govori tudi o zamenjavi trenerja Bračuna (med glavnimi kandidati je Zlatko Zahovič!). Najlažje delo naj bi imeli Belo-kranjci, ki bodo gostili Ljubljančane, vendar bodo morali premoč potrditi še na igrišču.
jina 1:0 (1:0)					
1. PRIMORJE	5 4	1	0	10:2	13
2. DOMŽALE	5 4	1	0	9:3	13
3. DRAVA	5 3	0	2	6:3	9
4. HIT GORICA	5 2	2	1	8:2	8
5. MARIBOR	5 2	1	2	6:6	7
6. KOPER	5 1	3	1	8:7	6
7. BELA KRAJINA	5 1	2	2	6:7	5
8. NAFTA	5 1	1	3	3:8	4
9. CMC PUBLIKUM	5 0	2	3	2:8	2
10. FACTOR	5 0	1	4	3:15	1
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije - 5. krog
Zilič zadel za prvo zmago v gosteh
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Factor - Drava 0:1 (0:1), Maribor - Hit Gorica 1:1 (1:0), Primorje - CMC Publikum 2:0 (1:0), Koper - Domžale 1:1 (1:0), Nafta - Bela Kra-
Factor - Drava 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Zilič (31)
DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Emeršič, Lunder, Prejac (od 72. Berko), Tisnikar, Kelenc (od 72. Toplak), Gorinšek, Zilič, Čeh, Zečevič (od 57. Horvat). Trener: Dražen Besek.
Tretje gostovanje v letošnjem prvenstvu je bilo za nogometaše ptujske Drave prvič uspešno, saj so v Ljubljani uspeli premagati novinca v ligi - ekipo Factorja. Proti njim so res veljali za favorita, vendar so to morali potrditi še na igrišču. Še v sredo na popoldanskem treningu ni kazalo nič dobrega, saj se je poškodoval Senad Tiganj, nova okrepitev Drave pred tem prvenstvom.
Domači nogometaši so si močno želeli prvo zmago v prvenstvu in so v Dravi videli nasprotnika, proti kateremu bi jim lahko uspelo. Toda to so bile le želje, saj so se Ptujčani dobro postavili na igrišču, zaprli so vse poti do svojih vrat, svoje priložnosti pa iskali s hitrimi prehodi v napad. Nogometaši Factorja v prvem polčasu vratarja Drave niso resneje ogrozili. V 31. minuti pa so Ptujčani povedli. Takrat je namreč v kazenskem prostoru domačih žoga prišla do Aleša Čeha, ta jo je podaljšal nekoliko v desno, kjer jo je pričakal Zilič in jo poslal v vratarjev levi kot. Ob vodstvu in stabilni igri Drave so se napadi domačih še bolj otopili in do odhoda na odmor ni prišlo do spremembe izida.
Nekaj podobnega je potekalo tudi v začetku drugega polčasa, Do 69. minute so nogometaši Drave lahko bili mirni, v tej minuti pa je drugi rumeni karton dobil Matjaž Lunder in je moral z igrišča. V 68. minuti so nogometaši Factorja imeli lepo priložnost za izenačenje, vendar je bil vratar Drave Mladen Dabanovič uspešnejši od napadalca Ibeshenija. Do konca tekme so Ptujčani uspeli ohraniti minimalno vodstvo, na koncu pa se veselili prve
PARI 6. KROGA - SREDA 17.00: Bela krajina - Factor; SREDA 20.00: HIT
Gorica - Drava, CMC Publikum - Nafta, Domžale - Primorje, Maribor - Koper.
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
3 zadetki: Sead Zilič (Drava), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Dario Zahora (Koper), Sebastjan Cimerotič (Domžale), Amir Agič (Bela Krajina), Goran Arnaut (Primorje, Saša Ranič (Gorica); 2 zadetka: Martin Pregelj (Maribor), Zoran Pavlovič (Nafta), Mladen Kovačević, Miroslav Cvijanović (Primorje), Ermin Rakovič (Domžale). Oskar Drobne (Koper).
Dražen Besek: »V gosteh k Factorju smo prišli z željo po zmagi, nisem pa si mislil, da se bomo morali za tri točke tako namučiti. Poleg tega smo zmago še drago plačali, saj v naslednjem krogu zaradi rdečega kartona ne bo igral Matjaž Lunder, kar nekaj nogometašev pa tarna nad bolečinami in poškodbami. Poleg tega smo izgubili še veliko moči, ko smo se morali v drugem polčasu trudili, da bi zadržali minimalno vodstvo. Še toliko bolj sem zaskrbljen, ker nas gostovanje v Novi Gorici v 6. krogu čaka že v sredo.«
Sead Zilič: »Ves teden smo se pripravljali na to srečanje, močno smo si želeli zmago. Na koncu nam je uspelo, saj smo bili boljši nasprotnik. Vsi smo se borili in zmaga je zasluga vseh. Menim, da smo bili boljši, predvsem pa kvalitetnejši nasprotnik.«
Foto: Črtomir Goznik
Hidetoshi Wakui (Factor, beli dres) in Mitja Emeršič (Drava, modri dres) sta imela v Ljubljani kar nekaj podobnih dvobojev; na koncu so se nove zmage veselili Ptujčani.
zmage v gosteh, kar bo vse-
Novi Točka iz Gorice bi bila velik uspeh
Gorici.	Slovenski prvoligaši bodo zaradi reprezentančnega premora tekme 6.
Danilo Klajnšek kroga odigrali že to sredo (naša reprezentanca igra naslednjo sredo, 6.
septembra, v Bolgariji prvo tekmo v kvalifikacijah za EP 2008).
Ptujčani odhajajo na težko gostovanje v Novo Gorico: Goričani so namreč v dosedanjih dveh tekmah na domačem igrišču zabeležili dve prepričljivi zmagi (Nafta 2:0, Factor 5:0). Ptujčani so na drugi strani s treh gostovanj prinesli tri točke, tesno so izgubili v Mariboru in Ajdovščini, slavili pa so v soboto v Ljubljani. Goričanom se trenutno zelo pozna poškodba Ene-sa Demiroviča, ki je njihov glavni organizator igre, luknje v napadu pa so po odhodih Birse in Burgiča zakrpali s prihodom Nikeziča in Kovačeviča.
Trener Drave Dražen Besek je v Ljubljani prvič po poškodbi v igro poslal Horvata, vrnila sta se tudi Čeh in Zečevič, manjkata pa še vedno Trenevski in Kronaveter. Z Gorico bo odločilna predvsem igra v obrambi: če bodo Ptujčani uspeli zadržati napadalni trio Nikezič-Ranič-Kovačevič, potem bodo v nasprotnih napadih zagotovo tudi priložnosti za napadalce Drave, ki jih predvsem Zilič v zadnjih dveh krogih uspešno izkorišča.	(JM)
Nogomet • 2. SNL
Za Kidričane usoden zaključek prvega polčasa
REZULTATI 3. KROGA: Livar - Aluminij 3:0 (2:0), Zagorje - Triglav 0:0, Tinex Šenčur - Bonifika 4:1 (1:0), Rudar Velenje - Dravinja Duol 1:0 (0:0), Krško - Mura 05 2:2 (1:2)
1. TRIGLAV 3	2	1	0	3:0 7
2. TINEX ŠENČUR 3	2	0	1	9:3 6
3. LIVAR 3	2	0	1	7:5 6
4. BONIFIKA 3	2	0	1	7:6 6
5. RUDAR VELENJE 3	2	0	1	4:3 6
6. ZAGORJE 3	1	1	1	3.3 4
7. DRAVINJA DUOL 3	1	0	2	2:3 3
8. ALUMINIJ 3	1	0	2	3:7 3
9. MURA 05 3	0	1	2	4.6 1
10. KRŠKO 3	0	1	2	2:8 1
Livar - Aluminij 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Šutej (43), 2:0
Šutej (45), 3:0 Perme (77)
ALUMINIJ: Rozman, Fruk (od 46. Šimenko), Topolovec, Tišma, Mlinaric, Dončec, Čeh (od 73. Kokot), Dugolin, Firer, Đakovič, R. Marinič (od 16. Veselič). Trener: Edin Osma-novič.
Nogometaši Aluminija so si od gostovanja v Ivančni gorici obetali kaj več kot pa gladek in dokaj visok poraz. Trener Ki-dričanov je nekoliko spremenil začetno postavo, vse to pa ni dalo želenega uspeha. Domačini, ki so v prejšnjem krogu slavili v Murski Soboti, so bili zelo motivirani in so želeli zmago v gosteh potrditi še doma. Do odločitve o zmagovalcu je pri-
šlo v zadnjih dveh minutah prvega polčasa, ko so domačini dvakrat zadeli v polno.
Tudi v nadaljevanju srečanja ni bilo nič drugače. Menjave pri Aluminiju niso prinesle kvalitetnejše igre in tako so domačini v 77. minuti zadeli še tretjič, s tem zadetkom pa potrdili zasluženo zmago. Pet minut pred koncem srečanja se je gostom ponudila priložnost za častni zadetek, vendar je strel Šimenka končal v vratniku, od katerega se je žoga odbila v polje.
Nogometaši Aluminija bodo v nedeljo doma gostili ekipo iz Krškega.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v Ivančni gorici doživeli prepričljivi poraz (na sliki levo Jan Šimenko).
1. DP v toboganskem spustu
Smiljana in Damjan - 1. državna prvaka v toboganskem spustu
V soboto, 26. avgusta, so v Termah Ptuj organizirali 1. državno tekmovanje v tobogan-skem spustu Terme Ptuj 2006. Tekmovanja se je udeležili 9 ekip, med katerimi si je prvo mesto prislužila ekipa s Hajdine. Med tekmovalci je bil najboljši Hajdinčan Damjan Me-glič, med tekmovalkami pa se je najboljše odrezala Smiljana Petek iz Gorišnice.
Tekmovanje so izvajali na
rumenem toboganu, ki meri v dolžino 165 metrov, večina tekmovalcev pa je za spust porabila manj kot pol minute. Najboljši čas med vsemi tekmovalci je imel Damjan Meglic, 21 sekund. Drugo mesto je zasedel Celjan Vlado Koželj, tretje pa Jure Korez iz Ptuja. Med tekmovalkami je imela najboljši čas Smiljana Petek iz Gorišni-ce, ki je za spust po toboganu porabila 22,7 sekunde in si s
tem prislužila naziv državne prvakinje. Drugouvrščena Sandra Brodnjak s Hajdine je za spust porabila 23,3 sekunde, približno pol sekunde več pa Katja Borovnica iz Kranja.
Tudi ekipe, ki so jih sestavljali 4 člani, 2 moška in 2 ženski, so se odlično odrezale. Prvo mesto je zasedla Hajdina, drugo Gorišnica in tretje Kranj.
Dženana Bećirović
Boris Zajko je izročil nagrado Damjanu Megliču; levo še Vlado Koželj, desno Jure Korez
Sandra Brodnjak, Smiljana Petek in Katja Borovnica
Strelstvo • Pred EP s puško šibrenico
SC Gaj nared za evropsko prvenstvo
Strelski center Gaj pri Pragerskem bo od 28. avgusta do 4. septembra prizorišče evropskega prvenstva s puško šibrenico, organizacijski odbor na čelu s predsednikom Igorjem Ra-kušo pa je zatrdil, da je vse nared za veliko tekmovanje. Na EP bo nastopilo 381 tekmovalk in tekmovalcev iz 39 držav, slovenske barve pa bo zastopalo deset strelcev in strelk.
Strelski center Gaj je narejen po svetovnih standardih in spada med tri najboljša strelišča na svetu, tako da bo po letošnjem evropskem prvenstvu
Slovesno odprtje EP bo v torek, 29. avgusta, ob 19. uri, ogled tekem pa bo brezplačen.
prihodnje leto gostil svetovni pokal, leta 2009 pa celo svetovno prvenstvo. Predsednik Strelske zveze Slovenije (SZS) Gorazd Maloič je poudaril, da je slovenski strelski šport v vzponu, pomembno vlogo pa ima ravno moderen strelski objekt na Pragerskem, ki bo v prihodnjem obdobju gostil tekme najvišjega razreda.
Naša izbrana vrsta si je na bližnjem EP zaželela ekipno uvrstitev med dvanajstim in petnajstim mestom, v posamični konkurenci pa finalni nastop. Barve slovenske zastave bodo v članski konkurenci v trapu branili Boštjan Maček, Matej Žniderčič in Denis Vatovec, v dvojnem trapu Sandi Rolih, Aleš Str-gar in Oskar Šmid, v ženskem trapu pa Jasmina Maček. V mladinski konkurenci trapa bodo nastopili Boštjan Markelc, Žan Šfiligoj in Mark Sojer.
STA
Foto: Alenka Slavinec
Jasmina Maček, članica slovenske reprezentanca v trapu
Vaterpolo • Intervju s kapetanom reprezentance
Troppan še zadnjič za Slovenijo
Primož Troppan, najizkušenejši mož naše izbrane vrste, bo še tretjič zaigral na evropskem prvenstvu. Po zaključku reprezentančne kariere se je 33-letnik ponovno vrnil in bo v Beogradu nosil kapetanski trak. Njegove kvalitete niso sporne, z ekipo kranjskega Triglava je večkratni državni prvak, gorenjski »sidraš« (igra na mestu centra), je najučinkovitejši strelec vseh časov tako v reprezentanci kot v svojem klubu. Z njim smo se pogovarjali po sredini tekmi z ekipo Črne gore na Ptuju.
P. T.: »Bila je lepa tekma, tekoča in korektna. Na koncu je kar dobro izpadlo, upam pa, da bomo pripravljenost še nekoliko izboljšali, čeprav do prvenstva ni več daleč.«
Koliko je opazen napredek v igri, odkar ste se v začetku avgusta pridružili ekipi?
P. T.: »Ekipa je precej pomlajena. V tej zasedbi igramo šele dober mesec. Napredek se bo poznal iz tekme v tekmo. Moramo vedeti, da so Črnogorci zelo dobra reprezentanca, tako da poraz s štirimi goli razlike ni preveč hud.«
V zadnjih dveh tednih ste odigrali veliko število prijateljskih tekem, udeležili ste se turnir'ev na Slovaškem in v Madžarski. Koliko je prisotna utrujenost?
P. T.: »Morda smo že malce zasičeni. Ta teden imamo skupne priprave s Črnogorci, drugi teden pa ne bomo tako močno trenirali. Trener nas bo zagotovo dobro spočil do prvenstva.«
Beograd je že zelo blizu. Kako visoko lahko Slovenija poseže ob idealnem razpletu?
P. T.: »O pričakovanjih bi težko govoril glede na to, da so bile spremembe v ekipi res zelo velike po kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Upamo pa, da nam bo uspelo doseči kakšno zmago.«
To se precej nizki cilji.
P. T.: »Težko bi govoril, na katero mesto ciljamo, bomo pa vsekakor veseli vsake zmage. Če
Primož Troppan, kapetan slovenske vaterpolske reprezentance
bo ta zmaga odločala o devetem ali celo sedmem mestu, bo to super.«
Sami ste zaključili reprezentančno kariero in se še enkrat vrnili.
P. T.: »Na prošnjo trenerja bom odigral še to prvenstvo. Glede na to, da je ekipa precej pomlajena, je rekel, da potrebuje še kakšnega izkušenega igralca. In zaradi tega sem se odločil še nastopiti za Slovenijo, potem pa bom verjetno res zaključil reprezentančno zgodbo.«
UG
Foto: UG
Foto DZ
Foto DZ
Kolesarstvo • Dirka po Štajerski za mladince
Dolenjci ostajajo nepremagani
Peta etapna dirka po Štajerski za mladince, ki se je v nedeljo s tretjo etapo zaključila v Mariboru, je potekala v popolni prevladi dolenjskih kolesarjev. Blaž Jarc (Adria Mobil) je zmagal dve etapi ter osvojil tudi skupno zmago, drugi je bil njegov klubski kolega in lanski zmagovalec dirke Blaž Furdi, tretje mesto pa je osvojil Francoz Jean Lou Paiani (Velo Club Annemasse). Novomeš-čani so prav tako osvojili vse štiri majice, zraven rumene je Jarc oblekel še modro in pikčasto (najboljši po točkah in na gorskih ciljih), zeleno za najboljšega na letečih ciljih pa je odnesel Marko Kump. Izkupiček domačih tekmovalcev je letos precej skromen, saj sta do cilja privozila le dva: Rok Jerenko (Perutnina Ptuj) je osvojil 53., Iztok Fister (TBP Lenart Tropovci mix) pa 64. mesto.
Po uvodnem četrtkovem prologu, ko so se kolesarji v dirki na izpadanje borili le za majice, se je boj za končno zmago razplamtel že v prvi etapi s ciljem v Lenartu. Dvo-jec Jarc - Furdi si je v zadnjih kilometrih 94 km dolge dirke nabral skoraj minuto prednosti pred zasledovalci. Vrstni red med prvo peterico je do konca ostal nespremenjen, Jarc pa se je z drugo zmago na
Foto: Marjan Kelner
V 2. etapi na Ptuju je slavil kolesar Adrie Mobila Blaž Jarc, ki je 1. mesto osvojil tudi v generalnem seštevku.
Ptuju otresel še Furdija. Zadnji dan so Dolenjci uspešno nadzorovali etapo, v sprintu glavnine pa je bil ob koncu 299 km dolge dirke najmočnejši poljski reprezentant Gregorz Stepniak.
Štajerski pool (Perutnina Ptuj, Branik Maribor, TBP Lenart), ki je dirko organiziral že petič, upa, da se bodo kolesarji prihodnje leto potegovali za točke svetovnega
pokala. Zeleno luč jim mora dati Mednarodna kolesarska zveza, ta pa bo odločitev
sprejela ob koncu septembra.
UG
Foto: Marjan Kelner
Najboljši trije kolesarji 2. etape: Blaž Jarc (Adria Mobil, v sredini), Jean Lou Paiani (Francija, levo) in Andi Bajc (Hit Gorica)
Kasaštvo • Dirke v Ljutomeru
Četrtek, prolog: Maribor
1.	Urban Jerkič (Slo) Hit Gorica
2.	Blaž Furdi (Slo) Adria Mobil
3.	Gašper Mulej (Slo) Radenska Powebar
4.	Marko Kump (Slo) Adria Mobil
Petek, 1. etapa: Lenart - Lenart, 94 km
1.	Blaž Jarc (Slo) Adria Mobil 2.01.51
2.	Blaž Furdi (Slo) Adria Mobil, isti čas
3.	Jean Paiani (Fra) Velo Club Annemasse 0.47
Sobota, 2. etapa: Ptuj - Ptuj, 104 km
1.	Blaž Jarc (Slo) Adria Mobil 2.21.24
2.	Jean Lou Paiani (Fra) Velo Club Annemasse
3.	Andi Bajc (Slo) Hit Gorica, vsi isti čas
Nedelja, 3 .etapa: Maribor-Maribor, 108 km:
1.	Gregorz Stepniak (Pol) Poljska reprezentanca 2.36.14
2.	Tadej Bernik (Slo) Sava Kranj
3.	Marko Kump (Slo) Adria Mobil, vsi isti čas
Skupni seštevek:
1.	Blaž Jarc (Slo) Adria Mobil 6.59.06
2.	Blaž Furdi (Slo) Adria Mobil +0.39
3.	Jean Lou Paiani (Fra) Velo Club Annemasse 1.00 53. Rok Jerenko (Slo) Perutnina Ptuj +5.32
64. Iztok Fister (Slo) TBP Lenart Tropovci Mix +16.22
Las Palmas dobil spominsko dirko
V okviru 44. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma so minulo nedeljo na ljutomerskem hipodromu potekale kasaške dirke, ki se jih je udeležilo 73 kasačev iz vseh slovenskih klubov.
Pred približno 800 gledalci so bili najuspešnejši gostitelji, ki so slavili šestkrat, ena zmaga pa je odšla na Brdo. Organizatorji so tokrat pripravili finalno dirko v spomin na dr. Jožeta Jurkoviča, v konkurenci devetih tri- in štiriletnih ljutomerskih kasačev pa je bil prepričljivo najboljši Las Palmas, ki ga je vozil Darko Sodec iz ljutomerskega kluba. Poleg spominske dirke je bila v ospredju tudi dirka za pokal Pomurskega sejma, ki jo je dobil Saxon MS (Marko Slavič, Ljutomer) in štirinajst dni pred dirko kariere pokazal izvrstno pripravljenost. Saxon MS se bo namreč 10. septem-
bra v Ljutomeru udeležil XVI. slovenskega kasaškega derbija oziroma državnega prvenstva štiriletnih kasačev.
Rezultati:
prva dirka za dveletne kasače, 1600 m: 1. Diablo MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:21,7, 2. Maxi Gerd (Mirko
Babič, Ljutomer) 1:21,8, 3. Damasco MS (Darja Krelj, Komenda) 1:22,5; druga dirka, 3- do 5-letni kasači, z zaslužkom do 150.000 tolarjev, 1600 m: 1. Fijosa (Branko Slana, Ljutomer) 1:19,0, 2. Imperial Vita (Janez Hrovat, Stožice Ljubljana) 1:19,0, 3. Saco (Lars Gustafsson, Posavje Krško) 1: 19,1; tretja dirka, 3- do 6-letni kasači, z zaslužkom do 300.000 tolarjev: 1.

Foto: Miha Soštarič
Las Palmas (Darko Sodec, Ljutomer) je dobil finale spominske dirke dr. Jožeta Jurkoviča.
Hand Right (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:18,1, 2. Sky Bird Vita (Klemen Kle-menčič, Stožice Ljubljana) 1:18,3, 3. Fjuri AS (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:19,3; četrta dirka, 3- in 4-letni ljutomerski kasači, finale spominske dirke dr. Jožeta Jurkoviča, 1600 m: 1. Las Palmas (Darko Sodec, Ljutomer) 1:16,5, 2. Roki (Davorin Puhar, Ljutomer) 1:17,1, 3. La Luna (Rene Hanže-kovič, Ljutomer) 1:17,1; peta dirka, 3- do 12-letni kasači, z zaslužkom do 1.000.000 tolarjev, dirka za pokal Pomurskega sejma, 1600 m: 1. Saxon MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:17,5,
2.	Johnsson GL (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:17,5, 3. Florjan (Janez Košak, Šentjernej) 1:18,2; šesta dirka, 3- do 12-letni kasači, z zaslužkom do 2.000.000 tolarjev, 1600 m: 1. Hypnotica OZ (Tine Jagodic, Brdo) 1:16,9, 2. Fe-nita (Sašo Seršen, Ljutomer) 1:17,9,
3.	Loving Look Vita (Janez Hrovat, Stožice Ljubljana) 1:18,0; sedma dirka, 3- do 12-letni kasači, z zaslužkom nad 2.000.000 tolarjev: 1. Den MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:16,0, 2. Inter (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:16,1, 3. Toskana (Iztok Jež, Slovenske Gorice Lenart) 1:17,4.
Miha Šoštarič
SP v košarki - Japonska 2006
Realen domet?
Slovenska izbrana vrsta se je na SP na Japonskem poslovila v osmini finala - po dramatičnem boju jo je izločila Turčija. To je bila na tem prvenstvu že tretja tekma, ki so jo naši reprezen-tantje izgubili v zadnjih trenutkih (Italija, Kitajska, Turčija). Selektor Aleš Pipan je o tem dejal: »Imamo dobre košarkarje, ki igrajo v velikih klubih, a malo jih igra v trenutkih, ko se odločajo tekme. Mislim, da je to eden od razlogov za te poraze.«
V napovedih pred SP in med njim sem na tem mestu na to dejstvo že nekajkrat opozarjal, čeprav je selektor v dosedanjih izjavah neprestano ponavljal, da stavi na kolektivno igro, kar je seveda prav. A kolektiv vendarle ne odloča takšnih tekem, ampak posamezniki, ki so vajeni prevzeti odgovornost na svoja pleča. Ob tem seveda potrebujejo popolno zaupanje selektorja, ki mora natančno določiti, kdo in kako bo v takšnih situacijah izvedel akcijo in jo tudi poskušal zaključiti. Ravno v tem segmentu so bili naši precej šibki in so na igrišču delovali nekoliko izgubljeno. Morda bi bilo drugače s Smodišem (ki je vendarle član prve peterke evropskega klubskega prvaka CSKA-ja), a je to sedaj samo hipotetično vprašanje.
Naši so proti Turkom odigrali taktično morda celo najbolje na tem SP; pobudo so prepustili nasprotnikom, sami pa z veliko mero vztrajnosti držali priključek. V tretji in četrti četrtini so že kar nekajkrat pred končnico prevzeli pobudo, si priigrali prednost koša ali dveh, ubranili so tudi naslednji napad, a so v takšnih trenutkih naši branilci vedno zapravili naslednji napad, ko bi lahko naredili občutnejšo prednost. Ko pa se jim je to končno posrečili tri minute pred koncem, je sledila odločilna serija turških trojk! Takrat se je pokazalo, kaj pomeni imeti v ekipi igralca tipa Erdogan, kije po zadeti trojki tekmo s prostimi meti mirno pripeljal do konca. Veliko vprašanje je, ali bi z drugačno postavo lahko ustavili kanonado trojk, vendar smo spet pri hipotetičnem vprašanju.
Ta generacija slovenskih košarkarjev je storila veliko delo s tem, da se je prvič uvrstila med najboljših osem ekip starega kontinenta (6. mesto v Beogradu) in se prvič uvrstila tudi na svetovno prvenstvo; s tem je »strla urok«, ki ga je podedovala od prejšnjih generacij. Nekateri člani sedanje reprezentance se bodo po tem SP verjetno poslovili od izbrane vrste, vendar mislim, da jih večina še ni rekla zadnje besede. Z leti si bodo nabrali še kakšno izkušnjo več, nekateri bodo dozoreli, tem pa se bodo priključili mlajši. Verjetno bo novo zmagovalno kombinacijo še naprej mešal selektor Pipan, ki je v to ekipo pripeljal enotnost. Prav enotnost je tista odlika te reprezentance, ki jo je potrebno čuvati kotpunčico svojega očesa. Na drugi strani pa bo nujno potrebno sprostiti rezerve v tehnično-taktičnem smislu, ko bodo igralci natančno vedeli, kdo je zadolžen za kaj in ne bomo do-bitne peterke iskali na tekmah evropskega ali svetovnega prvenstva, ampak že veliko prej.
Jože Mohorič
Izidi osmine finala:
Argentina - Nova Zelandija 79:62 (59:44, 37:29, 21:16)
Ginobili 28, Oberto 23 in 10 skokov, Scola 10 in 8 skokov; Dickel 15 in 4 podaje, Penney 11
Turčija - Slovenija 90:84 (60:60, 44:36, 20:19)
Erdogan 24, Akyol 11; Udrih 18, Nachbar, Nesterovič po 14, Bečirovič 13
Španija - Srbija in Črna gora 87:75 (66:52, 43:31, 20:10)
P. Gasol 19, Fernandez 18; Miličić 18, Marinović 15
Litva - Italija 71:68 (50:49, 35:36, 17:20)
Macijauskas 15, Lavrinovič, Songaila oba po 12 in 6 skokov; Di Bella (9 skokov), Rocca (8 skokov) po 15
Grčija - Kitajska 95:64 (67:42, 41:36, 11:18)
Papaloukas 19 in 6 podaj, Spanoulis 15; Wang 16, Zhu in Ming (8 skokov) po 10
Francija - Angola 68:62 (49:35, 34:24, 17:6)
Jeanneau 16 in 5 podaj, Diaw in Gelabale po 14; Almeida 13, Cipriano (7 podaj) in Morais po 12
ZDA - Avstralija 113:73 (88:49, 59:29, 27:26)
Anthony 20, Johnson 18; Bogut 20, Newley 15
Nemčija - Nigerija 78:77 (62:58, 48:44, 25:22)
Nowitzki 23, 9 skokov, Okulaja 19; Ibekwe 22, 10 skokov, Muoneke 16
Pari četrfinala:
Torek, 29. avgusta:
9.30 Argentina - Turčija 12.30 Španija - Litva Sreda, 30. avgusta:
9.30 Grčija - Francija 12.30 ZDA - Nemčija
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SML, 1. SKL
Neugodna poraza Gerecje vasi in Ormoža, preobrata v Skorbi in Markovcih
3. SNL VZHOD
REZULTATI 3. KROGA: Šmarje pri Jelšah - Zavrč 1:1, Stojnci - Pohorje 1:1, MU Šentjur - Kovinar Štore 1:0, Koroška Dravograd - Tišina 1:0, Odranci - Malečnik 0:1 (prekinjeno v 49. minuti zaradi hudega naliva), Tehnostroj Veržej - Črenšovci 4:1, Železničar - Paloma 0:0
1.	TEHNO. VERŽEJ 3 3 0 0 7:2 9
2.	ZAVRČ 3 2 1 0 7:1
3.	ŠMARJE PRI J. 3 2 1 0 4:1
4.	STOJNCI 3 2 1 0 5.3
5.	POHORJE 3 111 3:3
6.	MU ŠENTJUR 3 111 2:2
7.	DRAVOGRAD 3 111 1:1
8.	ODRANCI 2 10 1 4:2 3
9.	MALEČNIK 2 10 1 1:2 3
10.	KOV. ŠTORE	3	1	0 2	2:6	3
11.	PALOMA	3	0	1 2	2.4	1
12.	TIŠINA	3	0	1 2	1.3	1
13.	ŽELEZNIČAR 3	0	12	1:4	1
14.	ČRENŠOVCI	3	0	12	1:7	1
Po treh odigranih krogih v 3. SNL - vzhod so nogometaši Tehnostroja iz Veržeja še edino moštvo, ki je doseglo maksimalni učinek ter je samo na vrhu prvenstvene razpredelnice. V tem krogu so brez težav odpravili ekipo iz Črenšovcev, ki je pred pričetkom tekmovanja napovedovala borbo za najvišja mesta, dogodilo pa se jim je, da so sedaj na zadnjem mestu.
V Stojncih so gostje iz Ruš povedli že v 15. minuti, kar je vsekakor bila hladna prha za domače nogometaše, ki so se po prejetem zadetku prebudili in igrali dobro. Od številnih priložnosti, ki so si jih ustvarili na srečanju, pa so uspeli zadeti samo enkrat. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi nogometašem Zavrča. V prvem polčasu niso igrali ravno po svojih željah, veliko bolje pa je bilo v drugem, ko jim je z zadetkom Roka Letonje z bele točke le uspelo izenačiti.
Srečanje v Odrancih je bilo prekinjeno zaradi močnega naliva in nemogočih razmer za igranje.
Po treh krogih lahko zapišemo, da je potek pričakovan, verjetno pa so več pričakovali v Štorah, kjer ne morejo sestaviti tako dobre igre, kot so jo prikazovali v minulem prvenstvu.
STOJNCI - POHORJE 1: 1
(0: 1)
STRELEC za Stojnce: Žnida-rič v 60. minuti.
STOJNCI: Veselič, A. Vilč-nik, D. Vilčnik, Topolovec, Mi-lošič (od 75. Žuran), Fanedl, Bezjak, Žnidarič, Arsič, Rižnar (od 80. Mar), Murat. Trener: Gorazd Šket.
ŠMARJE PRI JELŠAH -ZAVRČ 1: 1
STRELEC za Zavrč: Letonja v 70. iz 11 m.
Foto: Črtomir Goznik
Stojnčani so v 3. krogu 3. SNL-vzhod na domačem igrišču remizirali z ekipo Pohorja.
ZAVRČ: D. Golob, Lenart, Poštrak (od 60. B. Kupčič), Gabrovec, Murko, Gaiser (od 75. Fijavž), Korez, Letonja, Zdelar (od 46. S. Kupčič), M. Golob, Kokot. Trener: Miran Klajderič.
Danilo Klajnšek
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 3. KROGA: Gerečja vas Unukšpd - Šoštanj 0:1, Holer-muos Ormož - Zreče 0.4, Bistrica
-	Tehnotim Pesnica 3:1, Rogaška
-	Mons Claudius 3:1, Šentilj Jareni-na - Šmartno 1928 2:4, Get Power Šampion - Peca 0.0, Oplotnica - Ju-rovski Dol 1:2
1.	ZREČE 2 2 0 0 7:1 6
2.	ROGAŠKA 2 2 0 0 6.2 6
3.	BISTRICA 2 110 5:3 4
4.	JUROVSKI DOL 2 1 1 0 4:3 4
5.	OPLOTNICA 2 1 0 1 3:2 3
6.	HOLER. ORMOŽ 2 10 1 6:6 3
7.	ŠMARTNO 1928 2 1 0 1 5:5 3
8.	ŠENTILJ - JAR. 2 1 0 1 5:6 3
9.	ŠOŠTANJ 2 1 0 1 1:2 3
10.	G. P. ŠAMPION 2 0 2 0 2:2 2
11.	PECA 2 0 1 1 2.3 1
12.	MONS CLAUD. 2 0 11 3:5 1
13.	GEREČJA VAS 2 0 0 2 1:4 0 13. TEH. PESNICA 2 0 0 2 3:9 0
Drugi krog tekmovanja je prinesel ponovno lepo število zadetkov, vendar manj kot prvi. Stoodstotni učinek imata samo ekipi Zreč in Rogaške.
Klubi z našega območja so bili samo tretjinsko uspešni. Edino zmago so si priigrali nogometaši Bistrice, ki so premagali nasprotnike iz Pesnice. Žal pa so po odličnem startu in visoki zmagi v uvodnem krogu razočarali nogometaši Holermuosa Ormož, ki so doma gladko izgubili proti Zrečam. Nesrečno pa so izgubili nogometaši iz Gerečje vasi, ki so zadetek prejeli v zadnjih trenutkih srečanja in
tako izgubili točko. Sicer pa se je v nogometu že nič kolikokrat pokazalo, da odločitve padajo v zadnjih sekundah, zato je treba zbrano igrati do zadnjega sodnikovega žvižga.
GEREČJA VAS UNUKŠPED - ŠOŠTANJ 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Agič (90) GEREČJA VAS UNUKŠPED: S. Sagadin, Novak, Sla-ček, Horvat, R. Sagadin, Sel, J. Sagadin, Cvetko, Vtič, M. Her-tiš, D. Hertiš (od 63. Kaises-berger). Trener: Ivan Ornik.
BISTRICA - TEHNOTIM PESNICA 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Jelenko (21), 2:0 Mlinar (56), 2:1 Strelec (76), 3:1 Hrušman (79)
BISTRICA: Danilovič, Stegne, Trunkl (od 65. Levart), Modrič, Simončič, Robar, Fre-lih, Jelenko, Mlinar, Hrušman (od 83. Drozg), Tkavc (od 46. Plevnik). Trener: Zvonko Hraš.
DK
HOLERMUOS ORMOŽ -ZREČE 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Tirovič (20), 0:2 Alenc (57), 0:3 Tirovič (73), 0:4 Djuranovič (76)
HOLERMUOS: Šnajder, Zi-darič (od 63. Šeruga), Žerdin,
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - SREDA 17.00: Bela krajina - Factor; SREDA 20.00: HIT Gorica - Drava, CMC Publikum - Nafta, Domžale - Primorje, Maribor - Koper.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SREDA 17.00: Gerečja vas Unukšped - Tehnotim Pesnica, Zreče - Šoštanj, Holermuos Ormož - Mons Claudius, Bistrica - Šmartno 1928, Rogaška - Peca, Šentilj - Jarenina - Jurovski Dol, Get Power Šampion - Oplotnica
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG - KIDRIČEVO 17.00: Aluminij - Dravograd
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG - KIDRIČEVO 15.00: Aluminij - Dravograd
ROKOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
TOREK 17.00 - ŠD Center na Ptuju: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Trešnjevka.
Danilo Klajnšek
1. LIGA MNZ PTUJ 1. SML IN 1. SKL
Novak (od 33. Kolarič), Kralj, D. Jerebič, M. Jerebič, Zadra-vec (od 52. Kosi), Prapotnik, Jurčec, Bohinec. Trener: Bojan Cunk
Moštvo Zreč je z agresivno in disciplinirano igro skozi celotno srečanje visoko premagalo neprepoznavne Ormo-žane. Ljubitelji nogometa, ki so si ogledali tekmo »gradbenikov« v Pesnici in sedaj proti Zrečam, sploh niso verjeli, da je to eno in isto moštvo. Gostje so od začetka bili pod-jetnejši in nevarnejši, najboljši posameznik Ormožanov pa je bil kljub štirim prejetim zadetkom vratar Šnajder, ki je ob koncu tekme svoje moštvo reševal pred »petardo«. Najlepši gol na tekmi je bil četrti, ko je Kunštek z globinsko diagonalno podajo, dolgo več kot trideset metrov, lepo našel v kazenski prostor uteklega Djuranoviča, ta pa je zadel za 4:0.
Pri Ormožanih, ki so prvič na tekmi pred golom Zreč zapretili šele v 58. minuti, je Bohinec v zaključku tekme zamudil nekaj lepih priložnosti za častni zadetek.
V sredo ob 17.00 v športnem parku Mestna graba v preloženem 1. krogu gostuje Mons Claudius iz Rogatca.
UK
Preobrata v Skorbi in Markovcih
REZULTATI 1. KROGA:
Boč - Gorišnica 2:0, Apače -Videm 5:1, Hajdina - Podvinci 0:1, Markovci - Cirkulane 3:3, Dornava - Mark 69 Rogoznica 1:0, Skorba - Bukovci 2:3
APAČE - VIDEM 5:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 Kuret (9), 2:0 Predikaka (12), 3:0 Kukovec (40), 4:0 Kukovec (43. iz 11 m), 4:1 Bedrač (58), 5:1 Širov-nik (84)
SKORBA - BUKOVCI 2:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Panič (6), 2:0 Darjan (35), 2:1 Rajh (52), 2:2 Rajh (74), 2:3 Meznarič (79)
DORNAVA - MARK 69 ROGOZNICA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Trunk (58)
MARKOVCI - CIRKULANE
3:3 (3:0)
STRELCI: 1:0 Golob (14), 2:0 Arnuš (27), 3:0 Šmigoc (36), 3:1 Jurišič (55), 3:2 Juri-šič (65), 3:3 Jurišič (66)
HAJDINA - PODVINCI 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Modrič (20)
BOČ - GORIŠNICA 2:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Kodba (10), 2:0 Kodba (23. iz 11 m)
Pomembne točke iz Novega mesta
V soboto so mladinci in kadeti Aluminija iz Kidričevega gostovali v Novem mestu. Od tam se vračajo s štirimi točkami: eno so osvojili mladinci, zmagali pa so kadeti, varovanci trenerja Primoža Goršeta, ki so domačinom nasuli kar pol ducata zadetkov. Te točke so pomembne pred sredinim nastopom z ekipo Dravograda na domačem igrišču, kjer bi z dobro igro lahko povečali točkovni saldo obojih.
1. SML: KRKA - ALUMINIJ 1:1 (0:0)
STRELEC ZA ALUMINIJ je
bil Bečiri v 60. minuti.
ALUMINIJ: Lipovac, Kra-uthaker, Lah, Jevšinek (Isufi), Hojski, Lešnik, Hajšek (Justi-nek), Ljatifi (Bečiri), Rotman, Tement, Sotošek. Trener: Bojan Špehonja
1. SKL: KRKA - ALUMINIJ 2:6 (1:3)
STRELCI ZA ALUMINIJ
SO BILI: Meznarič 2, Milec, Delamea, Kurež in Emeršič.
ALUMINIJ: Zajc (Medved), Rešek, Petek (Hajšek), Dirnbek, Lončarič, Delamea, Krajnc, Pislak (Meznarič), Ku-rež, Milec (Šešo), Rajšič (Peč-nik). Trener: Primož Gorše
Danilo Klajnšek

4.poli
maraton
MEDNARODNA
NOTOCIKLISTIČNA DIRKA
KARTODROM IIAJDOŠE,
NEDELJA 3. 9. 2006, OB 14. URI
Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski

Letališče Moškanjci
9.9. 2006

f dogodek!
Roženi še na: www.polimaraton.si
AvtoD^M
Tehnološko napreden in ekskluziven BMW X5
BMW je tvegal, ko je leta 1999 z modelom X5 vstopil v razred športnih teren-cev, saj je na kocko postavil v prvi vrsti športni ugled znamke, ki nikoli doslej ni ponujala terenskih vozil. In ravno X5 je znamko BMW popeljal med prestižne izdelovalce tako imenovanih SUV-jev. Ideja vozila, namenjenega športno-re-kreativnemu življenjskemu slogu, se je izkazala za uspešno in prodaja je začela rasti. Ker je terenski BMW na trgu že sedem let, glavna konkurenca pa sveža, je napočil čas za novo generacijo modela X5. Zraven drugačne podobe prinaša številne tehnološke spremembe in tudi dodelane agregate.
BMW-jeva hrabra poteza pred sedmimi leti se je pokazala kot pravilna, kajti v tem času je razred SUV-jev poskočil v hitro rastoč segment, v katerem imajo skoraj vsi proizvajalci avtomobilov svoj model. X5 je znova tipičen BMW, športen, skladno oblikovan, agresiven in prepoznaven. Oblikovne poteze so zdaj mehkejše, na prednjem delu povzete po seriji 5, na zadnjem delu pa opazimo nekoliko elegantnejše speljane poteze predhodnega X5. Pri BMW-ju obljubljajo še boljše materiale kot doslej in dobro počutje na račun opcijske tretje vrste se-
dežev. Vozniku je na voljo posodobljeni sistem iDrive in opcijski zaslon na vetro-branskem steklu ter kamera za pomoč pri vzvratni vožnji. iDrive poenostavlja upravljanje mnogih voznih lastnosti in udobje avtomobila. Pogosto uporabljene funkcije, kot so na primer smerniki, brisalci, radijski sprejemnik in telefon, je moč upravljati s stikali ali gumbi na volanu. Pa tudi funkcije, kot so imenik, navigacijski sistem, nastavitev trdote blažilnikov lahko upravljate s pomočjo iDrive upravitelja na osrednji konzoli vozila, kjer so meniji in informacije pregledno izpisani na zaslonu. Potnike na zadnji klopi lahko zabava predvajalnik DVD z zaslonom med prednjima sedežema. X5 je precej zrasel, vendar še zmeraj ne dosega dimenzij audija Q7 ali mer-cedes-benza GL, ki merita več kot pet metrov v dolžino. V BMW-ju obljubljajo, da tudi dolžina 4,85 in širina 1,93 metra zagotavlja dovolj velikodušne mere potniške kabine in prtljažnika. Prostornina prtljažnega prostora v osnovi znaša 620 litrov. Novi X5 bo na začetku prodaje na voljo s tremi motorji: dizelske barve bo zastopal 3-litrski šestvaljnik z 231 KM, bencinsko vzporednico pa bo predstavljal prav tako 3-litrski šestvaljnik z 272 KM. Najmočnejšo motorno izbiro predstavlja 4,8-litrski bencinski osem-valjnik s 355 KM. BMW se je kot prvi proizvajalec vozil na svetu odločil za uporabo variabilnega sistema hlajenja v osemvaljnih motorjih. Pri vseh motorjih so izboljšali zmogljivosti ob nižji porabi goriva. Serijsko bodo omenjeni motorji povezani z šeststopenjskim samodejnim menjalnikom steptronic, ki se ponaša s prilagodljivo elektroniko, ki se prilagaja osebnemu načinu vožnje in spreminja prestavna razmerja. Kot dodatno pa se razmerje prestavljanja prestav neprestano prilagaja stanju na cestah (normalno, zimsko ali strmo pobočje). X5 bo ponujal tudi aktivni krmilni mehanizem. Za varnost bodo skrbele serijske pnevmatike, s katerimi se lahko peljete, tudi če so predrte, in to v kombinaciji z elektronskim sistemom AdaptiveDrive. Slednji vsebuje elektronsko krmiljenje blaženja in nadzor pred prevračanjem vozila.
Nad novim BMW-jem X5 bodo (tako kot doslej) še najbolj navdušeni Američani in bogati šejki z Bližnjega vzhoda.
Moje cvetje
Četrta generacija izjemnosti - lexus LS 460
Zraven napredne tehnike, pregovorne kakovosti in umirjene elegance naj bi LS 460 ponovno definiral prestiž v svojem razredu. Nadaljuje oblikovno filozofijo, ki so jo pri Lexusu poimenovali L-finesse. V osnovi preproste poteze se prepletajo z občutkom natančnosti in umirjene elegance.
Dobrih pet metrov dolžine in skoraj tri metre medosne razdalje so dimenzije, ki pričajo o tem, da gre za veliko limuzino. Še zmeraj pa se Lexus ni otresel pridiha »nemških« konkurentov Mercedes in BMW, saj prednji del spominja na razred S, zadek pa na kar nekaj BMW-jev. Zraven prostornosti v potniškem prostoru razvaja lexus s kvalitetnimi materiali, izbranimi barvnimi kombinacijami in ostalimi dodatki, ki naredijo vožnjo še udobnejšo. Volanski obroč je ogrevan, prav tako električno pomični sedeži, zadaj najdemo leseno zložljivo mizico, iz stropa pomičen monitor in masažne sedeže ter podporo za noge! Kot zanimivost naj omenim, da se klimatska naprava uravnava s senzorji, ki zaznavajo temperature potnikov, av-dio sistem pa vsebuje kar 19 zvočnikov. 4,6-litrski motor je povezan s prvim osemstopenjskim (!) samodejnim menjalnikom na svetu. Motor premore 380 KM in omogoča temu primerne zmogljivosti ob seveda zvrhani meri udobja. Uradna prodaja modela LS 460 naj bi se pričela na začetku jeseni, še zmeraj pa boste ponj morali v tujino, kajti Slovenija še nima uradnega zastopnika za znamko Lexus.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Vloga šole za starše v pripravi na porod (1.)
Rojstvo je največji in najpomembnejši korak v našem življenju. Otrok prinaša novo upanje, sončni žarek in radost. Ob njem doživljamo srečne trenutke, pa tudi skrbi in negotovost, ko ga vodimo skozi življenje. Mnogokrat smo v dvomih, smo se prav odločili ali ne. Vedno pa bo prav, če bomo ob otroku takrat, ko nas potrebuje - z vso ljubeznijo in pozornostjo. Te ni nikoli preveč. Vse to je dobra popotnica zanj - za kasneje.
Zato bi bilo napak, če bi žena vse to doživljala nepripravljena. Prav je, da ve, kaj se z njo dogaja in kaj naj stori, da nosečnost in porod potekata zanjo in za otroka kar se da ugodno. Še vedno velikokrat
porod spremlja polno neresnic na eni strani in poveličevanja na drugi. Je pa tudi res, da se nekatere nosečnice premalo pripravijo na porod in življenje z novorojenčkom. Zlasti tiste, ki rodijo prvič.
Velikokrat je njihovo znanje pomanjkljivo, enostransko in večinoma napačno. Mnogokrat se zaradi govoric poroda bojijo, kot se vsakdo boji negotovosti in neznanega dogajanja, ki ga čaka. Na porod se moramopripravi-ti. Priprava nam pomaga, da se znebimo nepotrebnega strahu. Zato se bodoče mame in očke načrtno in sistematično seznanja o tem, kar morajo vedeti o nosečnosti in porodu.
In prav to je naloga šole
Foto: Črtomir Goznik
Marija Varnica, višja medicinska sestra
za starše, da jim pri tem pomagamo, jih usmerjamo, vzpodbujamo in pripravljamo na to veliko dejanje.
Namen šole za starše je:
-	pridobiti zaupanje staršev,
-	zmanjšati strah pred porodom,
-	seznaniti o dogajanju
pred porodom, med njim in po njem,
-	spoznati okolje, načine rojevanja,
-	seznaniti s pripravami in potekom poroda in
-	predstaviti nego in prehrano novorojenčka.
V Zdravstvenem domu Ptuj je v okviru Službe zdravstvenega varstva žena šola za starše organizirana od leta 1989. Prvo predavanje je bilo 6. 11. 1989, takrat se je šola imenovala materinska šola. Program je vseboval tečaj za zgodnjo in pozno nosečnost. Ta oblika organiziranega zdravstvenovz-gojnega dela se je kasneje preimenovala v šolo za starše.
Odgovorna medicinska sestra Službe zdravstvenega varstva žena v Javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj Marija Varnica, višja medicinska sestra
Topel, a vlažen teden
Za nami je vremensko zelo razgiban teden, imeli smo vse, od dežja, prave poletne vročine. Mislim, da se moramo nehati pritoževati nad vročino, saj smo s tem očitno priklicali za avgust res nenormalne, nizke temperature. Za rastline je vedno boljše, da je nekoliko bolj toplo in suho kakor vreme, ki se nam obeta zdaj. Verjetno ste to na vaših rastlinah tudi že opazili.
Sobne rastline
Deževne dneve izkoristite, da jih na prostem nežno stu-širate kar z deževnico. Tako se znebimo vsega prahu, ki se je na listih nabral v suhem in prahu polnem delu našega poletja. Prah na listih zapira listne reže, zato rastline ne morejo tako dihati in živeti, kakor bi lahko. Najbolj se bo to poznalo pozimi, v suhem zraku. Če jih ne moremo izpostaviti blažilnim dežnim kapljam, jih enkrat na mesec tuširamo v kopalni kadi, pri tem naj bo curek blag, voda pa mlačna - takšna, ki jo ima naša koža najraje.
Balkonske rastline
Zdaj delamo potaknjence za naslednje leto. Na vožnjah in sprehodih pa si ogledujemo balkone in okna hiš. Tako bomo dobili ideje za balkonske zasaditve za naslednje leto. Letos sem zelo vesela in ponosna, saj so tudi naši balkoni že veliko bolj pisani in zanimivi kakor v preteklih letih. To je prav gotovo tudi delo naših vrtnarjev, ki so nas spomladi oskrbeli s sadikami, upam, da je k temu kaj pripomoglo tudi moje pisanje. Zelo vesela bi bila, če bi se na Ptuju odločili in pripravili ocenjevanje balkonov in oken tudi za privatne hiše in predvsem bloke in njihove balkone. V Avstriji in Franciji imajo takšno tekmovanje dobro razvito in seveda podprto tudi s strani občin in države.
Foto: Miša Pušenjak
Prepričana sem, da si bodo mnoge pridne gospodinje želele vzgojite sadike teh novih rastlin tudi same. Vse si lahko vzgojimo iz potaknjencev, težava bo le te rastline obdržati čez zimo. Zato je bolje, da večino nežnih in občutljivejših rastlin kupimo naslednje leto spet pri vrtnarjih. Trave ne razmnožujemo vegetativno, ampak jih sejemo. Poskusite, setev mora biti opravljena najkasneje v marcu.
Opozorila bi še na potaknjence begonij »zmajeva krila«.
Hren
Hren gojimo na prav poseben način, če želimo pridelati dolge, ravne in debele korene. Če pa smo zadovoljni z zdravim, domačim, na pogled ne najbolj idealnim pridelkom, potem pa s hrenom sploh ni dela.
Za pridelek lepih, debelih in gladkih korenin je potrebno vložiti kar nekaj truda.
Čeprav hren naredi seme, ga razmnožujemo s stranskimi koreni, kijih vedno naredi. Velikokrat prične ponovno rasi tudi del korena, odrezan od kupljene korenike.
Ko izkopljemo koren, v jeseni ali spomladi, ga očistimo stranskih korenik. Te moramo odrezati tako, da je rez zgoraj pravokoten na koren, spodaj pa poševen. To naredimo predvsem zato, da vemo, kje je zgoraj in kje spodaj na korenu, ko ga bomo sadili. Korenika naj bo vsaj za prst debela in okoli 25 cm dolga. Pri jesenskem izkopu te korenike zakopljemo v vlažen pesek do spomladi.
Spomladi izkopljemo jamo, globoko približno 30 cm. Vanjo naložimo približno 20 cm debelo plast komposta. Vanjo položimo reznice - korenike. Nanje nasujemo izkopano zemljo tako, da zasujemo reznice in nastane preko njih greben. Poleti iz šopov listja, ki zrastejo iz korenin, redno trebimo stranske glave - poganjke. Mlade uporabimo kot zelenjavno prikuho jedem. Pustimo samo najmočnejši šop listja - rozeto.
Dvakrat letno - nekje v juniju in ponovno v avgustu - grebene odgrnemo in porežemo in očistimo glavno ko-reniko vseh stranskih korenik. Pustimo samo spodnje, ki bodo prehranile koren. Te nam bodo kasneje služile tudi za nove reznice. Potem z grobo krpo koren otremo še stranskih drobnih koreninic in koren spet ogrnemo. Korene skopljemo v jeseni, ko listje porumeni, in shranimo v pesku. Lahko pa jih izkopavamo tudi spomladi.
Seveda pa lahko vso to delo opustimo, le da potem kore-nika ne bo ravna in debela, ampak bomo imeli več stranskih, razvejanih in drobnih korenik.
Miša Pušenjak
Šikole • Ustanovili podružnico Sindikata kmetov Slovenije
Za boljši ekonomski
in socialni položaj kmeta
Na pobudo iniciativnega odbora so v petek, 25. avgusta, v Šikolah ustanovili podružnico Sindikata kmetov Slovenije za Ptuj in okolico; 14-članski upravni odbor, ki ga vodi predsednik Anton Medved iz Stražgonjce, pa se bo zavzemal predvsem za boljši ekonomski in socialni položaj kmetov.
Čeprav dvorana gasilskega doma v Šikolah ni bila povsem polna, se je vendarle zgodila volja iniciativnega odbora pod vodstvom Milana Strmška, ki je pojasnil, da naj bi ta podružnica Sindikata kmetov Slovenije zastopala interese kmetov, ki zaradi vpliva globalizacije in tržne ekonomije čutijo resno potrebo po uveljavljanju in utrjevanju svojega ekonomskega in socialnega položaja. Zato bo to tudi ena njihovih glavnih nalog.
»Pravica do kmetovanja je suverena, čeprav se nekateri trudijo, da bi nam jo povsem izničili, poleg tega so pred slovensko družbo gospodarske in druge reforme, ki bodo po vsem sodeč močno prizadele tudi nas, kmete, zato moramo stopiti skupaj, da se bomo lažje pogajali za svoje pravice,« je poudaril Strmšek. Pritrdil mu je tudi član iniciativnega odbora Milan Unuk: »Čeprav nas je glede na območje, ki ga pokrivamo, razmeroma malo, sem prepričan, da je sindikat kmetov edina pot za slovenskega kmeta. Tu se moramo najti vsi, ki nam zemlja daje kruh, ne oziraje se na to, v kateri stranki smo, zato proč od
politike in v boj za kmečke pravice!«
Podobnega mnenja je bil tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, ki je po uvodnem pozdravu med drugim dejal: »Tudi nas, kmete, čaka zelo vroča jesen, ne toliko zaradi volitev, predvsem zaradi nove zakonodaje, ki jo snuje vlada in bo v marsičem občutno vplivala tudi na slovenskega kmeta in kmetijstvo. Z vsemi sredstvi se spravljajo nad nas, zato je pomembno, da smo poleg pri snovanju tako novega zakona o dohodnini kot zakona o davku na dodano vrednost ter zakona obdavčitvi nepremičnin. Kajti če bo sprejeto to, kar je slišati v dosedanjih razpravah, potem bodo ti zakoni za nas usodni.. Razni pavšali, ki jih predlagajo, niso sprejemljivi za majhne kmetije, saj jih imamo v Sloveniji največ.
V Sindikatu kmetov Slovenije zaradi tega že pripravljamo izračune, kako bo vse to vplivalo na slovenskega kmeta in primerljive kmetije v drugih evropskih državah. Že sedaj pa vemo, da je v primerjavi s kmeti v sosednjih državah, Avstriji in Italiji, daleč najbolj obdavčen in vse-
Foto: M. Ozmec
Novoustanovljeni podružnici je prvi zažeiei uspešno delo Roman Žveglič, predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
Foto: M. Ozmec
Anton Medved, predsednik novo ustanovljene podružnice Sindikata kmetov za Ptuj in okolico
Na predlog iniciativnega odbora so soglasno sprejeli sklep o ustanovitvi podružnice Sindikata kmetov Slovenije za območje Ptuja in okolice, s sedežem v prostorih Strojnega krožka v Šikolah. Za predsednika so izvolili Antona Medveda iz Stražgonjce, za podpredsednika pa Milana Tacingerja iz Majšperka. Soglasno so izvolili tudi 14-članski upravni odbor podružnice, ki ga sestavljajo: Milan Strmšek, Milan Unuk, Anton Peršuh, Anton Žampa, Milan Tacinger, Rajko Kušar, Aleš Kotnik, Stanko Medved, Jožef Šmi-goc, Anton Zemljak, Franc Planinšek, Franc Kacijan, Branko Draškovič in Anton Medved.
stransko obremenjen prav slovenski kmet. In to je nevzdržno, zato moramo stopiti skupaj ter delovati enotno. Ko bo šlo zares, za naše preživetje, pa moramo najti vsa sredstva, da si izborimo svoje pravice in normalne pogoje. Kajti, še enkrat poudarjam, če bo zakonodaja sprejeta v do sedaj predlagani obliki, bo to za slovenskega kmeta pomenilo umiranje na obroke na prefinjen način,« je poudaril Žveglič.
Foto: M. Ozmec
Predsedstvo ustanovnega zbora v Šikolah (z desne) Milan Strmšek, Stanko Medved, Milan Unuk, Anton Žampa in Jernej Redek iz Sindikata kmetov Slovenije.
Ko je analiziral sedanje stanje kmetijstva v Sloveniji je med drugim opozoril tudi na še vedno neurejene razmere v pridelavi mleka, na mačehovski odnos mlekarn do kmetov, na probleme zaradi ukinitve sladkorne tovarne, pa tudi o vse večjem vplivu tržne ekonomije in globaliza-cije na majhno slovensko državo, kar posebej boleče čuti slovenski kmet. Tudi po mnenju drugih razpravljavcev je zaradi vsega tega nujno, da so se povezali v sindikat kmetov, saj bodo le tako sposobni izboriti bitko za svoje preživetje.
Novoizvoljeni predsednik podružnice Sindikata kmetov Slovenije za Ptuj in okolico Anton Medved je že vrsto let tudi uspešen kmetovalec in po besedah predlagateljev tudi odličen borec za boljši status in večje pravice kmetov, zato mu bo s pomočjo sorazmerno številnega upravnega odbora podružnice tudi pri nadaljnjem delu lažje zastopati interese kmeta in kmetijstva z območja Spodnjega Podravja. Ob zahvali in kratki predstavitvi programa aktivnosti, v katerem se bodo zavzemali tudi za boljšo prihodnost kmetov, pomoč malemu kmetu, socialno pomoč kmetom, spoštovanje kmeč-
Pa brez zamere
Bog nas varuj razmišljanja
''Don't make me think''
Pred kratkim nitje pod roke prišla knjiga z naslovom "Don't make me think". Torej nekaj takega kot "Ne me silit razmišljati" (anglistom se opravičujem za ne najbolj točen prevod, ampak tale nekako bolje služi temu, kar še imam za dodati). Knjiga sicer ne spada v razred leposlovja, saj gre za bolj strokovno čtivo s področja izdelave spletnih strani in razporejanja vsebin na njih, predvsem pa se osredotoča na to, kako narediti uporabnikom spletnih strani (torej, vsem nam) strani čimbolj prijazne in pregledne, kar seveda posledično pomeni, da se bo uporabnik na strani zadržal dalj časa in da bo to, kar mu s stranjo hočemo povedati, dejansko tudi prišlo do njega. Najbolj pomembna in ključna stvar pri tem, tako trdi avtor, je, da moramo upoštevati preprosto dejstvo -ljudem se po sprehajanju po spletnih straneh ne da razmišljati. Oziroma, ljudje nimajo radi, da ob tem, ko si hočejo na spletni strani ogledati kako vsebino, morajo razmišljati, kaj morajo za to, da pridejo do želene vsebine, klikniti ali kako drugače storiti. Se pravi, ljudje se morajo skozi spletne strani sprehajati, ne da bi uporabljali možgane, oziroma da bi morali ob tem, ko se sprehajajo po spletnih straneh, kaj uporabljati možgane. Avtor svojo tezo zagovarja precej konsistentno, tako da je knjiga morda zanimiva tudi za koga, ki je ne bi bral s strokovnega vidika, ampak bolj tako, iz firbca. Internet oziroma svetovni splet pa itak uporabljamo bolj ali manj vsi. Skratka, knjiga si zasluži pozitivno oceno.
Kar pa me je prilepilo na stol, je bilo spoznanje, kako zelo natančno je avtor diagnosticiral ne samo navade uporabnikov svetovnega spleta, ampak kar velikega dela svetovne populacije nasploh. Ugotovitev, da je "Don't make me think" tista stvar, ki si jo najbolj želi največ uporabnikov svetovnega spleta, drži tudi za "uporabnike" realnega sveta, realnosti. Zaradi mešanice različnih dejavnikov, od tega, da imajo ljudje itak dovolj opraviti z golim preživetjem, pa do tega, da nobeni oblasti ni preveč do tega, da bi njeni podaniki kaj preveč razmišljali s svojo glavo oziroma kaj razmišljali nasploh. Kakorkoli, žalostno dejstvo je, da sodobni ljudje dostikrat ne razmišljajo s svojo glavo, ampak težijo samo k temu, da imajo svoj mir, kaj v trebuhu ter streho nad glavo. Pa seveda, da imajo s čim plačati položnice. Če k temu prištejemo še splošno znano psihološko dejstvo, da smo ljudje nagnjeni k poenostavljanju stvari in smo najsrečnejši, če lahko izbiramo ali se odločamo samo striktno črno-belo (pa skoraj nikoli ni tako), potem lahko avtorju samo skrušeno pritrdimo. Čim manj razmišljati, poenostavljati stvari, ne spuščati se v detajle, nezmožnost videti in sprejeti, da so stvari večplastne in skoraj nikoli samo črno-bele. To je prevečkrat realnost, v kateri živimo, in ki nas zelo hitro posrka vase, če nismo pazljivi.
Gregor Alič
kih žena, ohranjanje družinskih kmetij in druge skupne naloge, pa je ugotovil: »Ne bo nam lahko, a upam, da bomo s skupnimi močmi kos temu, v kar se podajamo, da bomo ta težak voz uspeli potegniti naprej. Moramo naprej, drugače ne gre.«
V razpravi so bili kmetje precej kritični do aktualnih problemov v slovenskem kmetijstvu, ki ga še posebej na območju Spodnjega Podravja obremenjujejo in otežujejo območje Natura 2000, še vedno za vse velika neznanka, pa skrb ohranjanja podtalnice, komasacije, gerki in druge reči. V imenu odbora za kmetijstvo občine Kidričevo je novoustanovljeni podružnici Sindikata kmetov zaželel uspešno pot tudi svetnik Mihael Žitnik ter izrazil željo, da bi uspeli ostati proč od politike, oziroma nestrankarski ter da bi bila njihova
edina skrb le kmet.
Vse kmete z območja Ptuja in okolice oziroma Spodnjega Podravja vabijo, da se jim pridružijo ter da postanejo člani podružnice Sindikata kmetov Slovenije za Ptuj in okolico. Člani lahko postanejo, z izpolnjeno pristopno izjavo in plačilom letne članarine 4000 tolarjev, od česar je 1000 tolarjev namenjenih za nezgodno zavarovanje. Pristopne izjave so na voljo pri predsedniku podružnice Antonu Medvedu (telefon 041 826 007), na voljo pa bodo tudi na sejmih v Gornji Radgoni in na MOS v Celju. Ustanovni zbor so sklenili z mislijo, naj slovenski kmet ne bo le pridelovalec hrane, ampak tudi nosilec razvoja slovenskega podeželja.
M. Ozmec
Temnar • Nova turistična postojanka Ormoških goric
Dvorec nad vinogradi
Temnar stoji severno od Kajžarja, sredi vinogradov, ki se širijo vse do Hermancev in Jeruzalema. Gre za staro fevdalno postojanko, ki datira še v 13. stoletje, ko je služila kot strelski dvorec ptujskemu militu Hermanu, po katerem naj bi dobila ime tudi vas Hermanci. Ta ga je leta 1249 podaril velikonedeljski komendi, ki ga je imela v lasti do 2. svetovne vojne. Omenja se že leta 1542 kot Themler. Dvorec je bil večkrat prezidan in obnovljen, v sedanji obliki pa je iz srede 18. stoletja. Na zahodni strani so mu v letih 1957-59 prizidali večji trakt in povečali klet.
Po denacionalizaciji je pred leti dvorec ponovno prešel v last križniškega reda. Poslopje je bilo v zelo slabem stanju, saj je prejšnji lastnik uporabljal le spodnji del v vinogradniške namene, zgornji del pa je bil po vojni uničen, sakralni predmeti iz nekdanje kapele pa naj bi končali v bližnjih klancih ali kot predmet preprodaje. Križniki so sprva nameravali Temnar uporabljati za lastne potrebe, kasneje pa so se odločili objekt nameniti turistični ponudbi. V tej točki so hitro
našli skupni jezik z domačinom Stankom Čurinom iz Vuzmetincev, ki se ukvarja z vinogradništvom in zidarstvom. Impozantna zgradba ga je očarala že v otroštvu, in ko je leta 1996 iskal motiv za etikete za svoja vina, je križnike zaprosil za dovoljenje, da na njih uporablja podobo dvorca Temnar. Zanimivo je, da so v njegovi lasti vinogradi najbližje dvorcu. Beseda je dala besedo in Čurin je s svojo celotno družino vlagal vedno več lastnega dela v obnovo notranjosti. Lastnike naj
Dvorec Temnar je stara fevdalna postojanka, ki je služila tudi kot strelski dvorec, že kmalu pa bo na voljo tudi turistom.
Foto: vki
V modrem salonu s pripadajočo kapelo naj bi zainteresirani pari kmalu lahko dahnili tudi usodni »da.«
Pod zemljo se skriva čudovita klet, ki jo pokrivajo opečni banjasti oboki, v njej pa je 16 8.000-litrskih sodov, ki jih je oskrbnik Stanko Čurin letos spet pričel pripravljati na to, da bodo nekoč služili svojemu namenu.
bi obnova stala okrog 15 milijonov tolarjev, Čurinovi pa so prispevali številne ure dela.
Čudovite dvorane, preša velikanka in aleja velikanov
Tako so v notranjosti nastali štirje lepi prostori, ki jih bodo namenili turizmu. Pri obnovi so dobro sodelovali s spomeniškim varstvom, sama podoba notranjosti pa ne bi bila nikoli tako lepa, če se je ne bi lotil Srečko Arnuš iz Destrnika, je prepričan Ču-rin. Osrednji prostor je mo-
dra dvorana, ki ima v vzhodnem delu kapelo, tako da načrtujejo v njej tudi poroke ali druge svečane dogodke. Za mladoporočence ali druge goste, ki bi želeli noč prebiti kar v dvorcu, bodo opremili sobo v barvi lavande. Zeleni prostor je nekoliko manjši in bo namenjen kulinaričnim užitkom za manjše družbe, konferenčna dvorana za 25 do 30 slušateljev pa je v mare-lični barvi in bo nudila najsodobnejšo tehnično podporo. Prostori še niso opremljeni, v naslednjih mesecih jih čaka še ureditev kopalnice in ku-
hinje ter še veliko dela, saj želijo v prostore postaviti tudi nekaj vitrin s historičnimi predmeti.
Povsem druga zgodba je prostor ob stari preši, ki naj bi bila menda celo največja v Sloveniji in nosi ponosno letnico 1848. V tem prostoru načrtujejo sprejem večjega števila gostov, prostor pa bodo uredili v etno slogu s številnimi originalnimi starimi predmeti, ki so nekoč služili pri delu v vinogradu.
Zlasti fascinantna pa je klet, kjer kraljuje 16 8.000-li-trskih lesenih sodov. Pogled na njih je impozanten, to ve tudi Stanko Čurin, zato bo v prostoru ob njih uredil prostor za degustacije. Gostje se bodo do njega sprehodili skozi alejo sodov velikanov, za katere je začel spet skrbeti. Seveda jih bo večina služila le dekorativnemu namenu, kakšnega manjšega pa bodo tudi napolnili. Klet je bila hudo zanemarjena, polna blata, sedaj pa kaže že bolj prijetno podobo.
Dvorec Temnar je od križnikov za 30 let najela družina
Čurin, ki namerava še letos v njem iz svoje turistične kmetije zagotavljati oskrbo po željah gostov. Kulinarika bo v pristojnosti žene Helene, za vina in obnovo prostorov, dvorec skriva še nekaj lepih možnosti, pa bo skrbel Stanko, ki mu pri delu vedno več pomaga tudi sin David. Čurinovi iz Vuzmetincev so se z vinogradništvom pričeli ukvarjati leta 1993, ko so podedovali manjši vinograd, medtem so nekaj zemlje dokupili, nekaj nasadov so obnovili in pridelujejo šest sort grozdja - beli, sivi in modri pinot, traminec, sovinjon in rumeni muškat. Letno pridelajo okrog 10 do 15.000 litrov vina.
Dvorec Temnar te dni še čaka na vse papirje, ki bodo omogočali turistično dejavnost. Neformalno otvoritev pa je dvorec doživel minuli mesec, ko so v njem po 60 letih ponovno služili mašo, tokrat še posebno slovesno ob 30-letnici priorja križniškega reda Janka Štamparja.
viki klemenčič ivanuša
Ptujska Gora • Srečanje nekdanjih sošolcev
Oj, mladost ti moja ...
Po desetih letih so se znova srečali nekdanji sošolci ptujskogorske šole, letniki 1935, 36, 37, da so skupaj obudili spomine na brezskrbna šolska leta.
Organizacija srečanja je bila spet v rokah Jožice, Karoline in Rezike. Dobili so se pred šolo na Ptujski Gori. Na srečanje je prišlo nekaj manj sošolk in sošolcev kot pred desetimi leti, saj so se njih vrste v teh letih kar pridno zredčile. Nadvse veseli pa so bili, da se je srečanja zraven nekdanje uči-
teljice g. Slavice Zafošnik udeležil tudi g. Jože Varl, ki je pred šestdesetimi leti prav tu na Ptujski Gori med temi učenci začel svojo učiteljsko pot. Po začetnih pozdravih v šoli in nekaj skupnih posnetkih fotografa g. Kerblerja so si ogledali tudi film o razvoju gotskega bisera - cerkve na Ptujski Gori,
na katero so nekdanji domačini, ki so se razkropili po svetu, prav posebej ponosni.
V cerkvi je bila maša za vse sošolke in sošolce. Potem so se podali v Dom krajanov, kjer so dolgo klepetali in si obljubili, da se bodo še kdaj srečali.
Odbor
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPRAVA, TRAKAR, RADOST, AVARKA, NE, DO, NIKO, AP, ŠIC, KONI, KORONAROPAT, ALEŠA, OPUSTI, AJAT, EK, STA, SELA, MAVTA, MIRKO VRESK, REJIC, EŠKOL, KREČ, CA, VM.
Foto: vki
Foto: vki
Kredarica • S helikopterjem na meteorološko postajo
Poveljnik 72. brigade obiskal vojaka na Kredarici
Najvišja planinska postojanka v slovenskih gorah Triglavski dom na Kredarici letos praznuje 110-letnico delovanja. V prizidku tega doma je svoj prostor našla tudi najvišja meteorološka postaja v Sloveniji. Meteorologi v domu nudijo tudi zasilno oskrbo za planince, ki se na najvišje vrhove Julijskih Alp podajo izven poletne planinske sezone, ko dom ni stalno odprt.
Meteorološka postaja Kredarica je naša najvišje ležeča meteorološka postaja. Delovati je začela leta 1954. Postavljena je na nadmorski višini 2514 metrov. Meritve in opazovanja opravljajo poklicni meteorološki opazovalci. V preteklosti, ko še ni bilo radiosondažnih, satelitskih in radarskih meritev, je bila meteorološka postaja Kredarica zelo pomemben vir podatkov o razmerah v višjih plasteh ozračja. Še vedno je zelo pomembna za spremljanje podnebne spremenljivosti v visokogorju. Na Meteorološki postaji na Kredarici kot vojaški meteorološki opazovalci od lanskega leta delajo tudi trije pripadniki 132. gorskega bataljona, ki spada v 72. brigado SV. Zato se je tudi poveljnik 72. brigade SV in poveljnik Vojašnice generala Maistra Maribor podpolkovnik Friderik Škamlec skupaj z namestnikom poveljnika 132. gorskega bataljona Bojanom Prešernom obiskal Meteorološko postajo na Kredarici.
Z njima smo se na Kredarico odpravili tudi mi. Dobili smo se v vojašnici Generala Maistra v Mariboru. Po jutranji kavi se je naše potovanje proti Kredarici pričelo. Z vojaškim kombijem smo se iz vojašnice Generala Maistra odpeljali na vojaški del letališča Brnik, kjer je sedež 15. helikopterskega bataljona SV. Sprejel nas je namestnik poveljnika major Bojan Hro-vat. Z njim in s poveljnikom 72. brigade Slovenske vojske podpolkovnikom Friderikom Škamlecem in namestnikom poveljnika 132. gorskega bataljona stotnikom Bojanom Prešernom smo sedli v večnamenski transportni helikopter AS 532 AL cougar in
Stotnik Zvone Sinkovič, vojaški meteorološki opazovalec, na delovnem mestu
se mimo Bleda, Bohinja odpeljali na Kredarico, kjer smo kljub meglenemu vremenu pristali.
Večnamenski transportni helikopter AS 532 AL cougar proizvajalca Eurocopter je najsodobnejša različica super pume. Njegovo posadko sestavljata pilota in tehnik letalec, poleg njih pa se lahko v potniško kabino namesti še 24 vojakov. Zato je poglavitna naloga helikopterja prevoz vojakov in njihove opreme. V SV imajo štiri takšne helikopterje.
Po pristanku na Kredarici je stotnik Zvone Sinkovič poveljnika Friderika Škamleca seznanil z nalogami in delom, ki ga opravlja na Kredarici. Zraven njega v izmenah na Kredarici delata še višja vodnika Milan Kos in Rado Jeklar. Omenjeni pripadniki SV so prisotni z meteorologi pri merjenju ter opazovanju vremena, strukturah snežne odeje, opozarjanju pred nevarnostjo proženje snežnih plazov v sredogorju in visokogorju.
Poveljnik 72. brigade SV
podpolkovnik Friderik Škam-lec je po obisku meteorološke postaje na Kredarici povedal: »Današnji obisk in ugotovitve tukaj na Kredarici kažejo na to, da vse tisto, kar smo se lani dogovorili z Ministrstvom za okolje in prostor in zapisali v sporazum, drži in danes sem ugotovil, da gre za obojestransko zadovoljstvo. Vse obveznosti in naloge tukaj na Kredarici tečejo tako, kot je dogovorjeno.«
Na meteorološki postaji smo izvedeli, da so najdebe-lejšo snežno odejo izmerili 22. aprila 2001, snega je bilo kar 7 metrov. Visok sneg so zabeležili tudi 11. aprila 1977, ko so izmerili 6,9 metra debelo snežno odejo. Največ svežega snega, kar 90 cm, so izmerili 20. februarja 1996. Najvišja temperatura je bila na Kredarici izmerjena 27. julija 1983, bilo je 21,6 °C, najbolj mrzlo je bilo 7. januarja 1985, ko se je ohladilo na -28,3 °C. Najtoplejši mesec je bil avgust leta 1992 s povprečno mesečno temperaturo 10,3 °C, najhladnejši pa je bil februar leta 1956, ko je bila
Stotnik Zvone Sinkovič, vojaški meteorološki opazovalec, in meteorološki opazovalec Janko Rekar sta poveljnika 72. brigade SV podpolkovnika Friderika Škamleca seznanila z delom na meteorološki postaji na Kredarici.
povprečna mesečna temperatura -17,2 °C. Najhladnejši dan je bil 6. januar 1985, ko je bila povprečna dnevna temperatura -27,3 °C, najtopleje pa je bilo 27. julija 1983 s povprečno dnevno temperaturo 17,7 °C. Najbolj sončen me-
sec je bil maj leta 1958, ko je sonce sijalo kar 280 ur.
Skratka zelo zanimivi podatki, o katerih smo razpravljali med nekajurnim čakanjem helikopterja, ki zaradi megle ni mogel po nas. Potem je posadki večnamenskega trans-
portnega helikopterja AS 532 AL cougar uspelo pristati na Kredarici in odpeljali smo se polni lepih vtisov proti vojaškemu delu letališča Brnik, kjer ima sedež 15. helikopterski bataljon SV.
Zmago Šalamun
m\KomARsmsmi]. umm
Po nekajurnem čakanju je helikopterju SV uspelo pristati na Kredarici.
Medtem ko se veČina prebivalcev na tej zemeljski obli brezbrižno predaja užitkom osebnih avtomobilov, se naš Planet Zemlja duši v izpušnih plinih, smogu in freonih. Odgovornost za reševanje okoljevarstvenih problemov kislega dežja, večanja ozonske luknje in učinkov tople grede kratko malo prelagamo na naše zanamce. Kolo lahko ženemo tudi z namenom - da bi zmanjšali onesnaževanje.
Namesto črnih oblakov raje kolo
Poganjanje koles vselej dvakratno obrodi sadove - hkrati vrtimo kolo za lastno zdravje in čisto naravo. Da kolesarski navdušenci ne bi ostali neslišni in nevidni v okolje-varstvenem boju, z različnimi protesti po vsem svetu javno izkazujejo svojo skrb. Tovrstne akcije so politične, umetniške in rekreacijske narave, njihov cilj pa je skupen: zaščititi okolje! Njihov namen je spremeniti odnos in vedenje posameznika do narave ter poskrbeti, da bi kolo v mestih zamenjalo motorizirana vozila, ki za seboj puščajo črne oblake.
Kolesarski nagci
Leta 2003 je Conrad Schmid v Kanadi ustanovil Društvo golih kolesarjev. Še istega leta je društvo organiziralo protestni kolesarski dogodek proti vojni. Na dvokolesnike so se podali goli, zaščiteni le s čeladami. Malo manj smeli, a z istim ciljem, so si nadeli še spodnje perilo. Na mirnem protestu proti ameriški
odvisnosti od tuje nafte in visokim prevoznim taksam so "goli kolesarji" na prvem tovrstnem protestu v ospredje postavili kolesarjenje kot alternativno obliko prevoza in načina za osveščanje javnosti o onesnaženosti zraka. Protestu so se kasneje pridružile številne skupine aktivistov in zavedni posamezniki iz kar 30. svetovnih prestolnic. Na dnevni red vsako leto dodajo novo točko obravnave, kot na primer pasti glo-balizacije in posledice klimatskih sprememb zaradi človekovega neodgovornega odnosa do narave.
Kolesaiji v barvah
Poleg kolesarskih nagcev poznamo tudi kolesarske poslikance, ki vsako leto na kolesarski paradi proslavljajo prehod v poletni solsticij. Ko poslikajo svoja telesa in seveda tudi kolesa, se na svojih ozaljšanih konjičkih odpravijo v boj za ohranjanje narave in širjenje pozitivnega vpliva, ki ima kolesarjenje za ljudi.
Kolesaiji smo promet
Kolesarske akcije pripadnikov Kritične množice so prav posebna vrsta političnega protesta. Te spolitične vožnje« združujejo elemente političnega protesta, uličnega gledališča, zabave na kolesih, javne golote in oblečene ali slečene rekreacije. Kritična množica kolesarjev, rolkarjev, kotalkarjev in ostalih pripadnikov na vseh možnih kolescih in kolesih v svetovnih prestolnicah se zbere vsak zadnji petek v mesecu ter preprosto uživa v kolesarjenju po mestu in druženju. Svoja načela izražajo z
naslednjimi besedami: »Mi ne blokiramo prometa, mi smo promet!«
Poganjaj kolesa - za užitek trenutka, dneva in življenja!
Mini in maksi Poli maratonovci se bomo zbrali na 4. Poli maratonu, 9. septembra na letališču Moškanjci pri Ptuju. Kolesa bomo gnali ljudje dobre volje in širokega nasmeha. Poganjali bomo zato, verjamemo v moč optimizma in veselja ter smo prepričani v moč zmagovalnega doživetja. Kolesa bomo vrteli preprosto zato, ker vemo, da je življenje prekratko, da bi ga zamujali. Zatorej, »Poganjaj kolesa - za užitek trenutka, dneva in življenja!«
ran/a Subotié in Emina MeSié Di@log company
Nagradna igra
POŽENI IN ZADENI!
Nagrajenci, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje v prejšnji številki Štajerskega tednika, da sta start in cilj 4. Poli maratona na leta-iišcu Moškanjci, so: Marijana Ljubeč iz Ptuja, ki prejme brezpiačno prijavnino na 4. Poii maraton.
Edvin Aubelj iz Kidričevega, l<i prejme dariini pal<et dobrot Perutnine Ruj in
Simon Čeh iz Ruja, l<i prejme Poii družabno igrico.
Nagrajence bomo o prevzemu nagrad obvestili po pošti. Iskrene čestitke vsem dobitnikom nagrad!
Foto: ZS
Foto: ZS
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
KMETIJSTVO
PRODAMO odojke. Tel. 755 31 21.
Seme krmne ogrščice - starška prodam. Telefon 790 72 21, 041 809 823.
PRODAM dve svinji od 180 do 200 kg težke. Telefon 782 43 31.
PRODAM odojke in čistokrvno nemško ovčarko. Telefon 041 728 016.
Prireditvenih
Sreda, 30. avgust
9.00
20.00
do 12.00 Ormož, Mladinski center, ustvarjalne delavnice za otroke s Petro Jaušovec
Vurberk, grad, gledališka predstava Micka, Mestno gledališče Ptuj
Kino Ptuj
29. in 30. avgust, ob 21.00 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja.
Kolosel Maribor
Torek, 29. avgust, ob 15.00, 15.20, 17.40, 18.00 in 20.40 Avtomobili. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Lovec na rekorde: legenda o motorju. Ob 16.50, 19.15 in 21.30 Greva narazen. Ob 21.15 Trikrat pokopani Melquiades Estrada. Ob 15.50 in 21.45 Tristan in Izolda. Ob 19.20 in 21.10 Garfild 2 (s podnapisi). Ob 15.05, 15.40, 17.00, 17.30, 18.50 in 20.50 Garfild 2 (sinhronizacija). Ob 15.45, 17.50, 20.00 in 22.00 Prekletstvo družine Bell. Ob 16.40 in 19.00 Sreča pa taka. Ob 15.10, 18.10 in 21.20 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 20.20 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 18.40 Da Vincijeva šifra.
Sreda, 30. avgust, ob 20.30 Romanca ob jezeru. Ob 20.00 United 93. Ob 15.00, 15.20, 17.40, 18.00 in 20.40 Avtomobili. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Lovec na rekorde: legenda o motorju. Ob 16.50, 19.15 in 21.30 Greva narazen. Ob 21.15 Trikrat pokopani Melquiades Estrada. Ob 15.50 in 21.45 Tristan in Izolda. Ob 15.00, 16.00, 16.50, 18.00 in 18.40 Garfild 2 (sinhronizacija). Ob 15.45, 17.50, 20.00 in 22.00 Prekletstvo družine Bell. Ob 16.40 in 19.00 Sreča pa taka. Ob 15.10, 18.10 in 21.20 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 20.20 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 18.40 Da Vincijeva šifra.
OBČINA ORMOŽ
Ptujska cesta 6, 2270 Ormož
tel. (02) 74 15 300 fax. (02) 74 15 331
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03-popravek) sklicujem
PROSTORSKO KONFERENCO
1. Vzhodno obvozno cesto mesta Ormož, ki bo v četrtek, dne 07.09.2006 ob 10. uri v sejni sobi Občine Ormož, Ptujska c. 6
2. Naselje pri vinski kleti v Ormožu, ki bo v četrtek, dne 07.09.2006 ob 11. uri v sejni sobi Občine Ormož, Ptujska c. 6
Na prostorski konferenci bosta predstavljena osnutka programa priprave lokacijskih načrtov za Vzhodno obvozno cesto mesta Ormož in naselje pri vinski kleti Ormož.
Postopek navedenega prostorskega akta bo vodil Oddelek za okolje in prostor. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo prostorskih aktov.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazila, da zastopajo organ, organizacijo, društva ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Vili TROFENIK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
PRODAM telico v 9. mesecu brejo-sti. Telefon 0561 231 529.
TROSILEC hlevskega gnoja SIP -krpan 30, traktor MF 575, pogon 4 x 4, in rotacijsko kosilnico SIP 135 prodam. Telefon 041 565 005.
PRODAM telico simentalko, brejo 7 mesecev. Telefon 031 787 469.
NEPREMIČNINE
PTUJ - garsonjero, opremljeno, oddam v najem. Telefon 041 633 798, in 02 777 74 81, zvečer.
DOM STANOVANJE
V NAJEM dajem enosobno komfortno opremljeno stanovanje na Ptuju. Kličite po 16. uri na tel. 040 398 481.
ODDAMO PISARNE NA PTUJU na zelo ugodni lokaciji z urejeno infrastrukturo in parkirišči na Ro-gozniški cesti 33, Ptuj, oddamo v najem pisarniške prostore različnih velikosti. EAST J.B.M. TRADE, d. o. o., Rogozniška cesta 33, Ptuj, tel. 02 780 00 20.
DELO
DISPONENTA za organizacijo prevozov zaposlim. Pogoj: znanje nemškega in angleškega jezika, delovne izkušnje. Izpit C- in E-kategorije zaželen. Lamotexpres, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž.

Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu
- jesen 2006
Datum	Kraj	Ura
1. 9. 2006	Gerečia vas - Gasilski dom	7.30 - 9.30
1. 9. 2006	Zgornja Hajdina - prevozništvo Vogrinec	10.00 - 12.00
1. 9. 2006	Grajena - Gasilski dom	12.30 -14.00
4. 9. 2006	Levanjci	7.30 - 9.30
4. 9. 2006	Destrnik- Gasilski dom	10.00 - 12.00
4. 9. 2006	Selce- Gostilna Ornik	12.30 -14.00
5. 9. 2006	Žetale - kmetija Kolar	7.30-8.30
5. 9. 2006	Žetale - Gasilski dom	8.30-9.30
5. 9. 2006	Podlehnik - Lovski dom	10.00 - 12.00
5. 9. 2006	Jurovci - Avtoelektrika Bračič	12.30 -14.00
6. 9. 2006	Moškanjci - Gasilski dom	7.30 - 9.30
6. 9. 2006	Markovci - deponija	10.00 - 12.00
6. 9. 2006	Dornava - dvorišče Hmelj Dornava	12.30 -14.000
7. 9. 2006	Jiršovci - kmetija Dajčman	7.30 - 9.30
7. 9. 2006	Drstelja - kmetija Sever	10.00 - 12.00
7. 9. 2006	Janežovci - "Pri Mici"	12.30 -14.00
8. 9. 2006	Leskovec - Gasilski dom	7.30 - 9.30
8. 9. 2006	Majšperk - Občina Majšperk	10.00 - 12.00
8. 9. 2006	Stoperce	12.30 -14.00
9. 9. 2006	Trnovska vas- Kmetijska zadruga	7.30 - 9.30
9. 9. 2006	Vitomarci- Kmetijska zadruga	10.00 - 12.00
9. 9. 2006	Spodnji Velovlek - Gasilski dom	12.30 -14.00
11. 9. 2006	Pongrce- Avtoservis Krničar	7.30 - 9.30
11. 9. 2006	Cirkovce - Gostilna Korže	10.00 - 12.00
11. 9. 2006	Šikole - Gostilna Kureš	12.30 -14.00
12. 9. 2006	Lovrenc na Dr. polju -Društvo upokojencev	7.30 - 9.30
12. 9. 2006	Pleterje - trgovina Peršuh	10.00 - 12.00
12. 9. 2006	Apače - Gasilski dom	12.30 -14.00
13. 9. 2006	Zavrč - Obcina Zavrč	7.30 - 9.30
13. 9. 2006	Borl - Grad Borl	10.00 - 12.00
13. 9. 2006	Stojnci - Gasilski dom	12.30 -14.00
14. 9. 2006	Formin - Gasilski dom	7.30 - 9.30
14. 9. 2006	Sela - Gostilna Svenšek	10.00 - 12.00
14. 9. 2006	Sestrže- Dom krajanov	12.30 -14.00
15. 9. 2006	Nova vas pri Markovcih - delavnica Kekec	7.30 - 9.30
15. 9. 2006	Mala vas - Bar Žgajar	10.00 - 12.00
15. 9. 2006	Mezgovci ob Pesnici - Gasilski dom	12.30 -14.00
16. 9. 2006	Polenšak - Kmetijska zadruga	7.30 - 9.30
16. 9. 2006	Juršinci - Lovski dom	10.00 - 12.00
Brezplačni preventivni pregledi za vse vrste vozil na sedežu podjetja, vsak dan med 6.00 in 19.00 uro Informacije: 02 749 35 34, 02 749 35 33
REVmS
REGIJSKO VIŠJEŠOLSKO IN VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE PTUJ
visokošolski strokovni študij Organizacija in management
skladen z načeli bolonjske deklaracije (180 ECTS)
Informacije na http://freeweb.siol.neťupptui04
ali na naslovu: REVIVIS Ptuj, Krempljeva 1, Ptuj
Skrb, delo in trpljenje t-voje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Milana @itnika
7. 10. 1931 - 10. 8. 2006 Z DORNAVSKE CESTE 10, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sve~e in denar, cvetje, za svete ma{e, nam pa v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto ma{o, Veri Kokol za molitev in poslovilni govor, pevcem Dru{tva upokojencev Rogoznica za odpete žalo-stinke in nosilcu prapora, godbeniku za odigrano Ti{ino. Hvala tudi Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Vsem {e enkrat hvala.
Tvoji najdražji
Tvoje kratko je bilo življenje polno upov in načrtov. Le kaj usoda je od tebe hotela, da ti mlado je življenje vzela? Vprašanj nešteto je bilo, le eno za vedno ostalo bo: Zakaj?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
Marjana Vaupoti~a
MALA VAS 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, uslužbencem Petoviaavta Ptuj in podjetju Franc Hanželič, s. p., ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pa pisno in ustno izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se PGD Mala vas, PGD Ptuj, Policijski postaji Gori{nica, RK Tunf, va{čanom Male vasi, kolektivu Franca Hanželiča, s. p., za pomoč in požrtvovalnost pri iskalnih akcijah.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred in sveto ma{o, Slavku Vogrincu, Jožetu Muhiču in Janku Sumanu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter PGD Mala vas za opravljen gasilski pogreb. Vsem in vsakomur iskrena hvala!
Žalujoči: ata, mama in brata Slavko

t
POP 7 TOP \m \
I .Ans. OBJEIVI - Preljubo dekle
2.	TAPARAVI FALOTI - Za ljubezen gre
3.	Ans. ZARJA - ZalconskI špetir
4.	Ans. DORI - Naša dumuvina
5.	VITEZI POLK IN VALČKOV - Viteški pozdrav
6.	Ans. PODKRAJSKI FANTJE - Golfiva dušca
7.	Ans. JERNEJA KOLARJA - KožehačI
1.	DOMEN KUMER - Banana
2.	MONIKA PUČEU - Fešta
3.	MANCA ŠPIK - Marinero
4.	TURBO ANGELS-Jaz sem za
5.	BIČ BOYS - Povej ml že
6.	SERGEJA - Danes je nov dan
7.	TINA G - Fiesta G
Sopek poskočnih
pop 7 top
Ime In priimek: , lël. Številka: _
, Glasujem za:, . Naslov:
Gbuovnlce po^Jlte na dopisnicah na naslov: MEG A MARKETING d.o.o..p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrajenec: Marica Per nek Slomškova 20 2250 Ptul
Bila si nam luč življenja, trdna opora, polna hrepenenja. Za našo srečo storila si vse, a srce plemenito omagalo je. Ostali smo sami v temi zgubljeni, ker tvoja lučka ugasnila je. O, kako neizmerno bomo pogrešali te!
ZAHVALA
Tiho, mirno, kot je živela, tako je za vedno zaspala na{a draga mama, ta{ča, babica, prababica, svakinja, botra, teta in soseda
Terezija Repi~
IZ KICARJA 112
Prav iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste na{o mamo pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali prelepo cvetje, sveče in za svete ma{e. Hvala za vsak stisk roke in izrečene besede sožalja. Iskrena hvala za lepo nego Domu upokojencev Ptuj ter bolni{nici internega oddelka Ptuj za laj{anje njenih bolečin. Zahvaljujemo se patru Pavlu in patru Milanu Holcu za opravljen cerkveni obred. Hvala gospe Veri Kokol za molitev in lepe besede ob slovesu. Hvala pevcem DU Rogoznica, zastavono{em, godbeniku za odigrano Ti{ino ter delavcem Komunale Ptuj za dostojno opravljeno delo. Vsem {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
za
Ptuj • Pričel se je ulični festival
Ptujske ulice spet zazivele
Ulični festival Ptu j- odprto mesto v organizaciji Društva za miselno rekreacijo Povod, ki bo od 26. avgusta do 2. septembra že petič oživljal ptujske ulice in trge, se je začel v soboto s kinom na dvorišču minoritskega samostana.
Mednarodni festival združuje različne oblike umetniškega, kulturnega in družabnega življenja, ki jih je mogoče iz zaprtih prostorov prenesti na ulice ali pa je ulica celo njihovo naravno domovanje. Na ptujskih ulicah, trgih in dvoriščih se bodo izmenjali tuji glasbeniki, plesalci, gledališčniki, lutkarji, slikarji, čarodeji, ulični animatorji, bruhalci ognja, ekološki aktivisti, otroci ptujskih vrtcev, stanovalci Doma upokojencev, privrženci kreativne Loesje in še nekateri nastopajoči. Ulično dogajanje bodo popestrili tudi ptujski in tuji žonglerji, ki so Ptujčane navduševali že lani na evropski žonglerski konvenciji.
Vse vsebine, ki se bodo izvajale kar osem dni, so brezplačne in tako dostopne vsem. Tudi raznovrstnost dogajanja je namenjena različnim generacijam, poskrbljeno je tako za najmlajše kot tudi tiste nekoliko starejše. Vsako letov Povodu poskrbijo tudi za to, da kak nov koti-
Foto: Ozren Blanuša
Robert Križanič
ček na Ptuju postane prostor uličnega dogajanja. Letos so si tako izbrali teraso gostilne Pri Roziki.
Prvič festival prinaša tudi letni kino, ki so ga Ptujčani lahko obiskali v minorit-skem samostanu v soboto in nedeljo.
Od ponedeljka naprej so mestne ulice postale prizorišče marsikaterega dogajanja. Vsak dan se na Novem trgu od 10. do 13. predstavljajo tudi stanovalci Doma upokojencev iz Ptuja, ki
Včeraj so potekale še zadnje priprave pred pričetkom festivala.
Ptuj • Peti ptujski Oratorij
predstavljajo svoje aktivnosti in prirejajo različne igre. Pri organizaciji festivala sodeluje okrog 100 ljudi, približno toliko mladih iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedo-
nije pa bo v teh osmih dneh skrbelo za popestritev dogajanja na ptujskih ulicah. Celoten projekt Ptuj - odprto mesto bo stal približno 5 milijonov tolarjev. Del sredstev
Kar 273 otrok se je udeležilo Oratorija
Že peto leto zapored je skupina za pripravo Oratorija, v kateri so med drugim tudi trije kaplani iz ptujskih župnij, za otroke do 14. leta starosti organizirala enotedenski Oratorij. Od ponedeljka do sobote so se otroci lahko zabavali ob pomoči animatorjev in pomočnikov, ki jim za pripravo iger za otroke ni zmanjkalo ne idej ne energije.
Vsak dan so se otroci udeležili tudi maše
Na Oratorij se je prijavilo 273 otrok in večina se jih je programa udeleževala vsakodnevno. Večinoma so bili osnovnošolski otroci, najmlajši udeleženec letos pa je štel eno leto. Za en teden so otroci plačali simboličnih 2000 tolarjev, večina dejavnosti se je namreč izvajala sponzorsko. Že 4 leta zapored so vsem otrokom, ki se udeležijo Oratorija, Terme Ptuj omogočile brezplačen vstop. Letos so jim na pomoč priskočili tudi iz MO Ptuj, saj so jim pokrili stroške prehrane.
Po besedah vodje skupine za pripravo Oratorija Veronike Emeršič je bil namen Oratorija potegniti otoke z ulice. "Otrokom želimo tudi med poletjem, ko starši delajo, ponuditi zanimive in kakovostne vsebine. Hkrati je naš
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je na Ilja (1.) gorko, bo štíři tedne vedro.
Danes zjutraj bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. Popoldne bodo nastale posamezne plohe in nevihte. Ponekod bo pihal severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 25 stopinj C.
V sredo bo delno jasno, še se bodo pojavljale krajevne plohe, ob morju tudi nevihte. V četrtek pa bo povečini jasno.
namen otrokom pokazati tudi pozitivne vrednote, ki jih ponuja cerkev," je povedala Emeršičeva.
Vsak Oratorij ima tudi svojo zgodbo, ki ji namenijo veliko časa. Letošnji je bil namenjen italijanskemu svetniku Frančišku Asiškemu. Program Oratorija je bil razdeljen tudi po dnevih: tri dni so izkoristili za klasični program, en dan je bil namenjen kopanju v Termah in predzadnji dan izletu v Veliko Nedeljo. Klasičen programski dan se je začel z molitvijo in igrico, ki je prikazovala življenje Frančiška Asiškega. Otroci so se razdelili po skupinah in se pogovarjali o nauku zgodbe. Vsak dan je ena skupina svoje ugotovitve tudi predstavila. Sledile so različne delavnice, razdeljene v 3 sklope. Prvi sklop so bile viteške delavnice, kjer je šlo za izdelovanje mečev, jahanje konjev ipd. V drugem sklopu je šlo za Frančiškove delavnice, na katerih so si otroci letos med drugim ogledali tudi zapor in obiskali ptujsko bolnišnico. Zadnje, Klarine delavnice so bile namenjene ročnim spretnostim: risanju po pločniku, izdelovanju prstnih lutk in zmajev. V soboto ob 17. uri so za vse starše otroci pripravili tudi zaključno prireditev in predstavitev vsega, kar so počeli v minulem tednu.
Otroci so bili nad programom navdušeni, večina pa se Oratorija udeležuje vsako leto. Prvo leto izvajanja Oratorija je na Ptuju bilo samo 60 prijavljenih, letos pa kar 4 krat več. Po Sloveniji letno organizirajo nekaj več kot 300 Oratori-jev
Dženana Bećirović
so si organizatorji zagotovili preko različnih razpisov, nekaj so dobili evropskih sredstev, precej manj kot minula leta pa je prispevala MO Ptuj, in sicer 500 000 tolarjev. Kot je povedal Robert Križanič, projektni vodja festivala, so s sodelovanjem MO Ptuj zelo zadovoljni. "Lani smo sicer dobili 2 milijona tolarjev od občine, letos pa na račun velikih infrastrukturnih del nekoliko manj. Kljub temu smo zadovoljni, saj imamo veliko podporo občine," je dodal. Križanič.
Razvijanje ulične kulture in umetnosti je osnova festivala. Križanič poudarja, da so to značilnosti živega mesta. "Ptuj je mesto. In to veliko mesto, kjer lahko izvedemo velike projekte. Treba je le izkoristiti potencial," pravi projektni vodja festivala. O samem namenu Križanič pravi, da je zelo kompleksen in da ne gre zgolj za to, da bodo ulice teater. Dodaja, da je že naziv festivala Ptuj - odprto mesto zelo močan in simboličen in da želijo to odprtost poudariti na vseh področjih.
Ulice in mesto bodo torej kulisa dogajanja, za vsakogar pa se bo nedvomno našla kakšna zanimivost. Natančen spored dogajanja si lahko ogledate na spletni strani www. odprtomesto. com ali v brošurah, ki so jih razdelili po vseh gospodinjstvih na Ptuju.
"Vse Ptujčane vabim, da se pridejo zabavat, in še enkrat poudarjam, da so vse vsebine, ki se bodo izvajale, brezplačne. Program bo raznolik, tako da bo poskrbljeno za vse generacije," je še povedal Križanič.
Dženana Bećirović
Osebna kronika
Rodile so: Valerija Ce-bek, Podvinci 2/b, Ptuj
-	Gašperja; Marija Jelen, Tržec 20/b, Videm pri Ptuju - Alena; Irena Bezjak, Osluševci 51/a, Podgorci
-	Laro; Brigita Šešerko, Bresnica 28/a, Gorišnica
-	Jana; Daniela Gregorin-čič, Lukavci 56, Križevci pri Ljutomeru - Ula; Kse-nja Širec, Makole 27 -Lano; Darja Kovačec, Mi-hovci 95, Velika Nedelja -Vida; Dušanka Trstenjak, Mihalovci 21, Ivanjkovci
-	Taro; Jožica Deželak, Mezgovci ob Pesnici 60/a, Dornava - Neli; Bojana Rižnar, Globoka 43/b, Ljutomer - Nina; Mateja Svetej, Brunšvik 42/c, Rače - Domna; Mojca Debelak, VidIvanuševa ul. 7, Rogaška Slatina - Stašo; Mirjana Kolednik, Korenjak 1/a, Zavrč - Anema-rijo; Simona Golnar, Ul. Bratka Krefta 35, Sv. Jurij ob Ščavnici - Lucijo; Sabina Bombek, Hardek 11/a, Ormož - Evo; Jožica Cvetko, Krčevina pri Vurbergu 134, Ptuj - Nejšo; Violeta Orešnik, Dravska 7/a, Središče ob Dravi - Luka; Mateja Prapotnik, Kog 14
-	Tima.
Poroke - Ptuj: Alojz Fladung in Mirsada Me-šanović, Destrnik 56; Srečko Potrč, Prerad 48, in Lidija Plohl, Gabrnik 23/a; Davorin Zorec in Eva Gornik, Kajuhova ulica 3, Ptuj; Darko Bu-zalkov, Cesta v Mestni log 40/b, Ljubljana, in Ivana Dimovska, Sandanski 622/14, Bul. Jane, Skopje, Makedonija; Dani Hamze Jokhadar, Spuhlja 109, in Špela Zemljič, Donja Poče-hova 12/g.
Poroka - Ormož: Boris Hutinski, Ljubljanska ulica 100, Maribor, in Marina Županić, Ljudevita Gaja 40, Cestica, Hrvaška.
Umrli so: Herman Tirš, Placar 29, rojen 1924
-	umrl 15. avgusta 2006; Franc Grosek, Ločič 20, rojen 1934 - umrl 15. avgusta 2006; Marjan Vaupotič, Mala vas 12, rojen 1976 - umrl 11. avgusta 2006; Jožef Bedrač, Bodkovci 32, rojen 1949
-	umrl 18. avgusta 2006; Valbon Hadjijaj, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj, rojen 1979 - umrl 20. avgusta 2006; Terezija Repič, rojena Vilčnik, Kicar 112, rojena 1917 - umrla 20. avgusta 2006; Ivan Ši-rec, Slape 14, rojen 1922
-	umrl 21. avgusta 2006; Martin Lesjak, Moškanjci 46/b, rojen 1930 - umrl 23. avgusta 2006; Martin Kovačec, Anželova ulica 2, Ptuj, rojen 1929 - umrl 19. avgusta 2006; Ladislav Šarc, Ulica Anice Ka-učevič 3, Ptuj, rojen 1943
-	umrl 22. avgusta 2006; Ivan Ropič, Štuki 33, Ptuj, rojen 1957 - umrl 22. avgusta 2006; Amalija To-polovec, rojena Pepevnik, Ptujska Gora 71, rojena 1915 - umrla 23. avgusta 2006; Viktor Skok, Šerono-va ulica 1, Ptuj, rojen 1941
-	umrl 23. avgusta 2006; Ivana Letnik, Sp. Bačkova 47, rojen 1925 - umrl 22. avgusta 2006.
Foto: DZ
Foto DZ: