525 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) OCENE IN PORO^ILA Reinhard Härtel, Die älteren Urkunden des Klosters S. Maria zu Aquileia (1036–1250). Wien : Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2005. 381 strani. (Publikationen des Histori- schen Instituts beim Östereichischen Kulturforum in Rom II ; 6/2) Diplomatarij do leta 1250 segajo~ih listin ‘enskega benediktinskega samostana Sv. Marije v Ogleju, ki ga je za objavo pripravil redni profesor za srednjeve{ko zgodovino in pomo‘ne zgodovinske vede na univerzi v Gradcu Reinhard Härtel, spada med publikacije, ki imajo najve~ji pomen tudi za slovensko zgodovino nasploh in medievistiko posebej, saj prina{a celo vrsto dokumentov za starej{o zgodovino slovenske Istre in je zato izid te knjige {e posebej pozdraviti. Delo, ki je v prvi vrsti pomembno za zgodovino samostana, a prav tako za regionalno zgodovino, pa zgodovino posameznih krajev, kot tudi za diplomatiko, antroponimiko ipd., uvaja uvodni del s pred- govorom, v katerem je povzeto nastajanje diplomatarija in so predstavljeni viri in literatura. Prvi glavni del knjige se nato ukvarja s posameznimi temami, ki so pomembne za razumevanje objavljenih doku- mentov in segajo od zgodovine raziskovanja do diplomatike listin samostana Sv. Marije. Sami ediciji virov, ki sledi najvi{jim merilom na podro~ju egdotike, je namejen drugi glavni in hkrati najobse‘nej{i del knjige. Zaklju~ujeta pa jo zelo iz~rpna, standardom izdaj listin v okviru MGH Diplomata ekviva- lentna registra krajev in oseb ter stvari. Santa Maria di Aquileia (oz. Monasterium Sanctae Mariae extra muros Aquileiae, tudi S. Maria di Monastero) je bila najpomembnej{a ‘enska monasti~na ustanova srednjeve{ke Furlanije oz. oglejskega patriarhata. Njen pomen in mesto v regionalnem kontekstu dobro ilustrirata dejstvi, da je pomembni patriarh Sigehard (1070–1077), ki je na to mesto pri{el s polo‘aja kanclerja kralja Henrika IV. in je po Canossi 1077 za svojo cerkev od vladarja prejel grofovsko oblast v Furlaniji, Istri in na Kranjskem, postavil svojo sestro za opatinjo v Sv. Mariji ter, da je po dav~ni obremenitivi iz 1247 opatija pla~evala toliko davka kot npr. gornjegrajski samostan in polovico ve~ kot druga najpomembnej{a ‘enska samo- stanska ustanova v Furlaniji, S. Maria in Valle v ^edadu. Za~etki samostana, ki se je nahajal le nekaj kilometrov sv. od oglejske stolnice v kraju, imenovanem danes po njem Monastero, niso jasni. Najstarej{e informacije prina{a v dveh redakcijah poznana dotacijska listina patriarha Popona (1019–1042) iz 1036 (pristna) in 1041 (po 1129 nastala redakcija listine iz 1036), s katero sicer ustanavlja in potrjuje (statuo et confirmo) ustanovitev ‘enskega samostana, vendar hkrati potrjuje posesti, ki jo je omenjena cerkev imela ‘e za ~asa njegovega predhodnika, patriarha Johannesa (985–1019) tako, da pride kot ustanovi- telj v po{tev tudi ta cerkveni knez. Pri tem ni prezreti dejstva, da je samostanska cerkev, v kateri se danes nahaja starokr{~anski muzej (Museo paleocristiano), svoje za~etke imela ‘e v anti~ni dobi, iz katere se je ohranil mozai~ni tlak, odkrit pri arheolo{kih izkopavanjih leta 1949. Nekateri menijo, da je ravno tu bil sede‘ znamenitega oglejskega seminarja (Seminarium Aquileiense), s katerim so bili v drugi polovici 4. stol. povezani za~etki meni{kega ‘ivljenja na prostoru Ogleja, ~eprav tega ni mogo~e niti potrditi niti zanikati, isto pa velja tudi za neprekinjeno kontinuiteto med anti~no in visokosrednjeve{ko cerkvijo. [e najbli‘je resnici se zdi mnenje, da je bil patriarh Popo, druga~e tudi graditelj dana{nje monumentalne bazilike v Ogleju tisti, ki je v ~asu, ozna~enem kot eta d´oro oglejskega patriarhata, ustanovil v ‘e obstoje~i in dobro dotirani cerkvi ‘enski benediktinski samostan. @ivljenje ustanove skozi srednji vek samo po sebi ni bilo – ~e odmislimo obi~ajne in pogoste spore glede posesti in raznih pravic, ki jih je samostan imel z razli~nimi stranmi – ni~ kaj razburljivo. Je pa bila ena od zanimivosti tega samostanskega ‘ivljenja, da so redovnice iz Sv. Marije poletni ~as, ko je bilo ‘ivljenje v Ogleju zaradi devastirane komunalne infrastrukture nezdravo, pre‘ivljale pri svojih sorodnikih izven sede‘a samostana in takrat o nekem skupnem ‘ivljenju (vita commmunis) in klavzuri ni moglo biti govora: ~eprav so nominalno ‘ivele po pravilih sv. Benedikta, so redovnice iz Sv. Marije 526 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) tako torej po stilu ‘ivljenja bolj spominjale na skupnost kanonis, kjer ‘ivljenje ni bilo tako rigidno organizirano in je dopu{~alo precej ve~ osebne svobode in tudi intimnosti. [ele ko je bil v 15. stol. s Sv. Marijo zdru‘en skorajda opusteli samostan klaris v ^edadu, so dobile redovnice mo‘nost, da so poletje pre‘ivljale izven Ogleja, a kljub temu v klavzuri (a v resnici so pri svojih starih navadah ostale {e najmanj do za~etka 16. stol.). Toda, ko je bila Furlanija sredi 18. stol. razdeljena med Avstrijo in Be- netke, je pri{lo tudi do razdelitve samostana in njegove posesti: Oglej je namre~ pri{el pod habsbur{ko, ^edad pa je ostal pod bene{ko oblastjo. To je imelo za posledico, da je bil leta 1782 ukinjen tisti del samostana, ki je spadal pod Avstrijo, kar je imelo za posledico, da so poslopja konventa v Monasteru postala sede‘ agrarnega veleposestva, samostanska cerkev pa je bila preurejena v skladi{~e. Na drugi strani je samostan v ^edadu, kamor se je umaknila tista ve~ina redovnic, ki je bila po svojem izvoru z Bene{kega, uspel pre‘iveti {e za slabih trideset let: skupaj z ostalimi je bil ukinjen 1810 in usoda njegovih poslopij ni bila ni~ bolj{a od tistih v Ogleju. Edina razlika je bila ta, da so jih namesto kmetov(alcev) dobil vojaki: samostan je postal voja{nica. Edicija v diplomatarju zajetih listin in listinam podobnega gradiva obsega za ~as med 1036 in 1250 vsega skupaj 178 enot. Ta {tevilka zaobjema dokumente, katerih izstavitelj ali prejemnik je bil samo- stan Sv. Marije, nadalje listine tretjih pravnih oseb, v katerih se samostan zgolj omenja, kot tudi sezna- me samostanskih posesti in dohodkov ter tudi tuje listine, ki so se nekdaj nahajale v samostanskem arhivu – med njimi sta bili tudi dve v originalu ohranjeni listini Otona I. iz 972 in Otona II. iz 977, ki se ti~eta Izole – in kon~no tudi dve domnevni samostanski listini, ki pa v izro~ilu nista poznani. Za dobrih dvesto let samostanske zgodovine je to upo{tevanja vredna {tevilka, ki {e dodatno dobi na pomenu, ~e vemo, da je kar 64 kosov sedaj sploh prvi~ objavljeno (v celoti), pri ~emer so tudi nekatere starej{e objave tako te‘ko dostopne, da so {ele s to edicijo dobile prvo ustrezno objavo. Ve~ina objavljenih dokumentov se je neko~ nahajala v samostanskem arhivu, ki se je do konca srednjega veka vsekakor nahajal v Ogleju oz. Monasteru, za kasnej{i ~as pa ni izklju~iti, da so ga redovnice skupaj s svojo poletno selitvijo vozile v ^edad, kjer se je tudi nahajal ob razpustu samostana 1810 in odkoder je bil nato raznesen na razli~ne vetrove. Njegovi dokumenti, dostikrat ohranjeni samo v obliki kasnej{ih prepisov, se tako nahajajo raztreseni po razli~nih furlanskih arhivih in knji‘nicah, od katerih po {tevilu ohranjenih listin izstopa Biblioteca comunale v Vidmu (zlasti rkp. 1225 glavnega fonda, ki vsebuje ve~ino {e ohranjenih pergamentnih listin nekdanjega samostanskega arhiva), posamezni kosi pa se nahajajo tudi v Tajnem arhivu v Vatikanu in celo v Nacionalni knji‘nici v Parizu. Od slovenskih usta- nov hrani le @upnijski arhiv v Piranu notarski prepis listine, s katero je prepustila opatinja Sv. Marije piranskemu ‘upniku 1211 cerkev v Strunjanu, Arhiv Slovenije pa originalno listino, s katero je koprski podestat 1225 imenoval prokuratorja v sporu z oglejskim samostanom. Bera pri nas je tako ve~ kot skromna, ~eprav predstavlja Izola, ki je bila v lasti samostana vse od njegovega za~etka, levji dele‘ v ohranjenem listinskem izro~ilu Sv. Marije do 1250: skoraj ~etrtina (sic!) vseh poznanih listin do konca tega obdobja se namre~ nana{a na spore, ki jih je imel samostan s koprskim {kofom glede desetine v Izoli in z izolsko komuno glede njene rasto~e avtonomije! V tem kontekstu je zato posebej ob‘alovati dejstvo, da se ni niti v Kopru, niti v Izoli ohranila nobena arhivalija, ki bi se nan{ala na samostan Sv. Marije do 1250. Zato pa je toliko bolj presenetljivo in omembe vredno, da hrani privatni Archivio Frangipane v Joannisu v Furlaniji {est listin samostanske provenience, med katerimi so v orginalu tudi ena pape{ka in dve cesarski listini. Pri slednjih dveh kosih gre za ‘e omenjeni listini Otona I. in Otona II., s katerima je prvi najprej 972 podaril Bene~anu (do‘evemu bratu) Vitalisu Candianu Izolo, ko pa jo je ta kmalu zatem prodal oglejski cerkvi, je drugi 977 nakup potrdil. Vladarski listini glede Izole – gre za po mojem védenju za drugo in ~etrto najstarej{o v originalu ohranjeno vladarsko listino, ki se nan{a na ozemlje dana{nje Republike Slovenije (najstarej{a je listina Berengarja I. za opatinjo Adlegido in njen koprski samostan iz 908, tretja pa je listina Otona II. za freisin{kega {kofa Abrahama iz novembra 973, s katero je bil polo‘en drugi temelj lo{kega gospostva) – sta v samostanski arhiv o~itno pri{li s podelitvijo Izole Sv. Mariji s strani oglejskega patriarhata (‘e pred 1036?), kjer sta ostali do razpustitve samostana 1810. Kmalu zatem pa ju je za frankopanski privatni arhiv zelo verjetno pridobil grof Cintio Frangipane preko svoje tete Aurore Antonie. Ta gospa je bila klarisa v istem samostanu v ^edadu, v katerem so ‘ivele tudi oglejske benediktinke in se je po njegovi ukinitvi umaknila na grad Porpetto, kjer je po koncu napoleonske ere in s tem po koncu svoje politi~ne kariere ‘ivel tudi njen ne~ak Cintio, ki se je tam povsem posvetil svojim raziskavam in arhivu. 527 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Izdajatelj Reinhard Härtel je z zbiranjem tega, kot smo videli zelo raztresenega gradiva, za~el ‘e leta 1980 in v ta namen opravil celo vrsto arhivskih potovanj, ki seveda niso bila fokusirana samo na samostan Sv. Marije, ampak so imela v vizirju celotno srednjeve{ko listinsko izro~ilo oglejskega pa- triarhata. Kak{no delo je bilo pri tem opravljeno zgovorno povesta ‘e podatka, da je pri tem pregledal gradivo skoraj sedemdesetih arhivov in knji‘nic na prostoru med Rimom in Dunajem ter Comom in Pore~em, ter da je samo za obravnavano institucijo uspel za ~as do 1250 registrirati okrog 750 rokopis- nih dokumentov. Ti so seveda zelo razli~ne kvalitete, provenience in pomembnosti in segajo od origi- nalnih pergamentnih listin do prepisov tretje ali ~etrte vrste 19. stoletja in prina{ajo zadevno gradivo v celoti, v izvle~kih ali pa tudi samo v regestih. Pri pripravi gradiva za objavo marsikaterega od teh evidentiranih dokumentov ni bilo potrebno upo{tevati tako, da temelji edicija 178. v diplomatarij zajetih dokumentov na pribli‘no 300 rokopisnih izro~ilih. S prvimi {tudijami, povezanimi s pripravo diploma- tarija je avtor za~el ‘e v zgodnjih osemdesetih letih prej{njega stoletja in med 1983 in 1989 objavil ve~ razprav, v katerih je obravnaval tako izro~ilo samostanskih listin, kot tudi obe redakciji Poponove dota- cijske listine, pa falsifikate, nastale v zvezi z odvetni{tvom gori{kih grofov in {e nekatere druge samo- stanske listine. Med temi »preddeli« je z ozirom na slovenski prostor potrebno {e posebej izpostaviti Härtlove Aggiunte al Codice diplomatico istriano iz 1984, v katerih je objavil – deloma v celoti, delo- ma v regestih – kar 109 listin za zgodovino Izole do 1512. Prav zaradi Izole, ki tako izrazito izstopa po {tevilu zastopanih dokumentov v diplomatariju Sv. Marije (seveda jih je tu zaradi ~asovne meje 1250 objavljenih precej manj kot v Aggiuntah) in na podlagi katerih je mogo~e odli~no slediti razvoju kraja skozi skoraj dvestopetdeset let njegove zgodo- vine, je Härtlova edicija – to je bilo poudarjeno ‘e na za~etku – tako pomembna tudi za slovensko zgodovino. Izola ni bila (zgolj) fevd samostana Sv. Marije, kot se obi~ajno bere v na{i strokovni litera- turi (tak{na oznaka je napa~na ‘e zato, ker je fevd lahko bila le tista posest, pravica ali dohodek, za katero je bilo s podelitvijo (v fevd) vzpostavljeno fevdnopravno razmerje, samostan Sv. Marije pa ni Izole, katere lastnik je bil, nikoli podeljeval v fevd) in se s tem pravzaprav zamegljuje pravo bistvo razmerja med opatijo in krajem samem. To bistvo pa je temeljilo v lastni{tvu Sv. Marije nad Izolo, ki je izpri~ano ‘e v Popovi dotacijski listini iz 1036 in h kateremu je ‘e od vsega za~etka spadala tudi sodna oblast ter javne dajatve in slu‘nosti (cum placitis et suffragiis et omnibus anngariis publicis), kar pome- ni ni~ manj kot, da je ‘enski samostan v Ogleju fungiral kot mestni gospod kraja in to je »post festum« 1429 povsem jasno konstatirala tudi tedanja bene{ka oblast: Insula oppidum Istriae notum inter Iusti- nopolim, et Piranum olim fuit subiectum monasterio Aquileiensi in quo ipsum monasterium habebat omnimodam iurisdictionem. Quod si quis velit videre legat privilegia et antiqua documenta ipsius mo- nasterii, ex quibus colliget plurima, que omitto tamquam ad opus hoc minime pertinentia. Izola je tako pri nas velika izjema in posebnost: je edini primer, ko je bilo gospostvo nad mestom v rokah monasti~ne ustanove, ali druga~e povedano, mestni gospod Izole je bila vsakokratna opatinja Sv. Marije in v diplo- matariju objavljene listine lepo ka‘ejo te‘nje izolske komune, da bi se otresla samostanskega gospostva in dosegla ~im ve~jo avtonomijo. Spor med izolsko komuno in samostanom je dodatno obremenjevala {e zahteva Kopra, da pripada Izola njemu. Pe{anje oblasti samostana nad krajem in hkrati rast lokalne avtonomije je prvi~ zaznati 1220, ko so Izolani sami izbrali gastalda in ga predlo‘ili opatinji Sv. Marije le v potrditev, kar je ta seveda razumela kot poseg v njene pravice in za~el se je spor, v katerem je samostan skozi desetletja polagoma izgubljal svoje oblastne pozicije v Izoli, ki so bile dokon~no izgub- ljene s prihodom kraja pod bene{ko oblast 1280. Drugi spor, v katerega je bil vpleten samostan Sv. Marije v Izoli, je bil spor glede tamkaj{njih desetin. Le-te je tr‘a{ki {kof Bernhard (Wernhard) 1166 podelil samostanu, ki jih je kmalu nato dal v fevd Amalrihu iz Milj, ki pa jih je podelil naprej v podfevd in grozila je nevarnost, da bodo samostanu na tak{en na~in odtujene. Komaj je bil 1184 re{en ta problem, je vpra{anje desetin v Izoli na~el pristojni lokalni {kof v Kopru, katerega {kofija je bila malo predtem z izlo~itvijo iz tr‘a{ke obnovljena. Podobno kot v Izoli je koprski {kof zahteval vra~ilo desetin tudi v Piranu in kot je razvidno iz zasli{anja pri~ leta 1201, je bila sporna to~ka v tem, da je po mnenju koprske {kofije tr‘a{ki {kof Bernhard, ki je fungiral tudi kot koprski {kof, ravnal protipravno, ko je izolske desetine podelil samostanu Sv. Marije. Glede na prisego, da ne bo odtujil desetin in posesti koprske {kofije, Bernhard namre~ ni imel pravice razpolagati z njenimi temporalijami in spirtualijami na na~in, kot je. A Bernhardovo ravnanje je dobro razlo‘ljivo s tem, da bi materialno o{kodovanje koprske {kofije vsekakor lahko bilo v tr‘a{kem interesu, saj bi s tem 528 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) bilo ote‘eno prizadevanje po ponovni vzpostavitvi koprske {kofije, do katere je nato tudi pri{lo; spor glede desetin v Izoli pa se je vlekel {e v 14. stol. Za konec tega prikaza ostane le {e opozorilo, da je diplomatarij, v katerem so objavljene listine samostana Sv. Marije v Ogleju, del {ir{ega projekta, katerega cilj je v kon~ni fazi diplomatarij oglejske- ga patriarhata, katerega oblika pa na tej stopnji preddel {e zdale~ ni dokon~no jasna in fiksirana. Diplo- matarij je iz{el kot drugi zvezek knji‘ne serije »Vorarbeiten zu einem Urkundenbuch des Patriarchats Aquileia« v sklopu publikacij Zgodovinskega in{tituta pri Avstrijskem kulturnem forumu v Rimu in v zalo‘ni{tvu Avstrijske akademije znanosti. V isti seriji in pri istem zalo‘niku je pred natan~no dvajseti- mi leti (1985) iz{el tudi prvi zvezek omenjeniih preddel. Tudi tega je pripravil Reinhard Härtel in v njem objavil listine samostana v Mo‘acu v Kanalski dolini do 1250 (Die älteren Urkunden des Klosters Moggio (bis 1250)), slovenski zgodovinarski javnosti pa ga je tudi takrat v Zgodovinskem ~asopisu 45 (1991) predstavil tu podpisani. Prof. Härtlu smo lahko hvale‘ni za oba zvezka in za ‘e opravljeno delo, ‘e vnaprej pa se veselimo tudi novih objav s podro~ja, ki jih je institucionalno pokrival oglejski pa- triarhat, pri ~emer sem prepri~an, da nam do naslednjega zvezka ne bo potrebno ~akati novih dvajset let. Kolikor sem namre~ informiran, se ‘e pripravlja izdaja starej{ih listin samostana v Beligni kot tudi edicija dr‘avni pogodb (pacta) med oglejskim patriarhatom in bene{ko republiko za obdobje 880– 1254. Za objavo so po zaslugi Güntherja Bernharda (prav tako z gra{ke univerze) ‘e dve leti priprav- ljene tudi listine oglejskih patriarhov, ki se nana{ajo na slovensko ozemlje, kot tudi listine za Sti~no in Gornji grad (vse do 1251). Delo bi moralo iziti pri nas, v Sloveniji, a le‘i na ‘alost zaradi nerazume- vanja, pa tudi nenaklonjenosti tistih, ki so bili za objavo odgovorni, {e vedno v predalu. Peter [tih Kim M. Phillips, Medieval Maidens. Young Women and Gender in England, 1270– 1540. Manchester and New York : Manchester Medieval Studies, 2003. 246 strani. Je ‘e res, da so knjige in razprave, ki obravnavajo do zadnjih nekaj desetletij povsem zanemarjeno zgodovino ‘ensk, v zadnjem ~asu precej {tevil~ne, pa kljub temu problema srednjeve{kih »pubertetnic« {e ni bilo zaslediti. A sedaj se je pred nami zna{la izjemno zanimiva in lahko berljiva knjiga o dekletih v srednjem veku v Angliji, ki je rezultat nekajletnega raziskovanja predavateljice zgodovine na Univer- zi Auckland, Kim M. Phillips. Knjiga je namre~ avtori~ina dopolnjena in nekoliko prirejena doktorska disertacija. Rde~a nit te raziskave je mlado dekle, sicer {e neporo~eno, a spolno ‘e povsem razvito, ki ni ve~ otrok, pa vendar tudi odrasla oseba ne. To je bil ~as dekli{tva, v katerem se je moralo mlado dekle nau~iti svojih ‘enskih vlog. Te vloge so se kajpada razlikovale od enega dru‘benega sloja do drugega. Po drugi strani pa so bila dekleta v najstni{kih letih v angle{ki kulturi poznega srednjega veka podoba idealne ‘enske. Ta popolnost in idealizacija mladega neporo~enega dekleta seveda ni veljala samo za srednjeve{ko Anglijo. Dejstvo, da virov za tak{no temo ni lahko najti, saj so zelo razkropljeni in jih je potrebno iskati na vseh mogo~ih koncih, je vsakomur, ki se je kdaj ukvarjal s problematiko ‘ensk v srednjem veku, {e kako znano. Tudi Kim M. Phillips je svoje dokaze iskala povsod, in sicer med vsemi dru‘benimi sloji, tako na pode‘elju kot v mestih. Med tipi~nimi »zgodovinskimi« viri so ji na pomo~ med drugim prisko~ila sodna poro~ila, zapiski iz gra{~in, civilne uredbe, ra~uni iz gospodinjstev, potopisi, viri cerkvenih do- stojanstvenikov, dru‘inska korespondenca in razni viri o vajeni{tvu. Kjer je pisala o starosti, ki je velja- la za polnoletnost in starosti, ki je bila primerna za prejem zakramentov, se je zatekla k teolo{ki litera- turi. Ob tem je upo{tevala tudi medicinsko in znanstveno literaturo. Zelo pomembno vlogo je imela pou~na oziroma didakti~na literatura, ki je bila namenjena u~enju lepega oziroma primernega vedenja mladih deklet. Analizirala je {e pobo‘no literaturo, predvsem hagiografija, ki je opisovala ‘ivljenje devi{kih mu~enic. Prvo poglavje nas popelje med klju~ne atribute, s katerimi je bilo dekli{tvo v srednjem veku opre- deljeno. V grobih potezah se seznanimo z mejami razli~nih razvojnih stopenj mladih deklet. Vidimo torej, s katero starostjo je majhna deklica postala mlado dekle in kdaj je to fazo odra{~anja zapustilo in