Za poduk in kratek čas. Anton Magdič doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži. V. Burno in osodepolno leto 1848 našlo je dr. Magdiča 7 Ormoži kot mladega zdravnika. Dne 15. maica tistega leta je a^strijske narode naglo in nepri8ako7ano osrečila ,,usta7a". Zgodilo se je, kakor bi z nebes padla. rNaš starosta" 7elečislani dr. Bleiweis to srečo Slovencem 7 VI. tečaji ,,Novic" 7 12. rdečo obrobljenem listu dne 22. sušca 1848 takole naznanjuje: ,,Sla7a, Slava uašemu presvitlemu cesarju Ferdinandu prvemu, Bog živi cesarja Ferdinanda, kterega ime za 7e8ne čase z zlatimi Srkami 7 zgodovinskih bukvab zapisano stoji, zakaj dobrote, neizrečene dobiote, kteie so Oni 15. dan tega meseca vsem svojim ljudst^om dodelili, so takšne, kakoršuih uam noben poprejšnji a78trijauski cesar ni bil podaril. Te dobrote bojo zadele 78akega podložnika in nam bojo polajšale maraiktere težave našega ži^ljenja". No^ice nadaljujejo potem razlagati te dobrote, ki so bile s kratkimi ogromnej večiui ljudij nerazumlji^imi be8edami izražene: ,,ustava, svoboda tiska, naiodna atraža (Constitutiou, Pressfieibeit, Nationalgarde). Cesar so dovolili no7o 7ladanje, to se imenuje ,,koQŽtitucija". — Odsibmal bomo suieli brez ovinko7 in zadižkov 78ako resuično krivico očitno razglasiti, usta nam niso več zavezana t. j. ,,s7oboda tiska". Mešcani in odraščena šolska mladost bo imela posebno obleko in orožje — ,,narodno stiažo", da bo mir s^ojega doma 7arovala. Ob 5. uri popoldue so svitli cesar te sloboačiae 87ojim narodom podelili iu telegraf jih je ko blisk hitro razglasil l>o 7seb pokrajinab. Še po mestib je malo ljudij lazumelo, kaj je ,,konštitucija'>; še beseda bila jim je celo tuja. Živo se spomiujaui 7ečera 15. suaca 1848, kako se je 7 Gradci vršil. Bil sem tisto večer 7 stanovanji slo^euskega rojaka 7 Murski ulici blizo 7elikega trga 7 tretjem nadstropji. Obilno ljudij bilo je 7 teatru, ko prvi oddelek mine, dobi ,,governer'*, — tako so cesarskega namestnika imeno^ali, — telegrain iz Dunaja 7 teater, ker tam je bil pričujoč. On ga prebere in niabom zbranej ninožini uaznani: nNjib 7eličanat70 ceaar 87ojim uarodom podelijo: nkonatitucijo, nacijonalgardo, svobodo tiska". Sedaj je konec igre, 78e 7re na ulico, množiua 7edno rase in se 7ali proti velikemu trgu, skoz Mursko ulico in dalje naprej; iz t«to in sto grl 7edno tjo7a: nLicbter beraus !*) Vivat konsti-ukti*>n — konkškripcijon — konštelacijon", in Bog zna, kako ao zavijali besedo, le pazljivemu poslušanju bilo ie mogoče posamezne glaso^e sliaati ,,Vivat kouštitucijon". Ako se je 7 gla^nem mestu tako ljudem godilo, kako še le na deželi ? Slovenskemu kmetu je 7 tisti dobi trebalo pametnih učnikov, kteri so niu tazjasnili, kaj se godi na političneni obzorji, zmešnjava bila je 7 začetku ogromna. Vse te sloboščine so le preoinogi krivo razutneli. Nekteri so luislili: konštitucija— ,,usta7a" obstoji, da je naenkrat konec tlaki, desetini brez 7aega odškodovanja. V nekterib krajib so za8eli kmeti budo razsajati proti grado^om, 7 kojih je bila posvetna gospodska nastanjena, tudi marsikateii župnik moial je debele požirati, ker zuašli so se taki po^sod, ki so znali ne^edne ljudi hujskati. Mej Dra^o in Muro imeli smo lepo ate^ilo vrlih uarodnjakov pra7 prilično naseljenih; da le nektere imenujem : V Ptuji je bil Dav. Trstenjak, pri 87. Uibani Jernej Ciringar, pri sv. Lovreuci Anton Straujšak, 7 Radgoui Antou Kreft, 7 Ljutomeru Dr. Matija Prelog, 7 Ormoži dr. Ant. Magdič. Vsi ti so aloven.skhn časopisoru dopiso^ali. Sme se reei: nilajao duhovcri>tv<i, nekteri učitelji, na redki uradniki so razumeli, da je treba ljudi 0 političnih stvaieh podnčevati iu buditi, da jih dogodbe časa nepripiavljeuib ue najdejo, ker že prvo polo^ico 1. 1848 prišle so trojne imenitne 7olit7e na 7rsto. Volitve 7 začasni deželni, 7 ustano^alni drža^ni in nemški ,,Frankfurtski" zbor so ae kratko ena za drugo vršile. Eer je Jjudstvo imelo tukaj dobre 7oditelje, nij bilo 7eliko nereda; tu pa tam 80 kakega nepiiljubnega uiadnika nekoliko skregali, enega (g. F. 7. L) eno malo za lase prejeli, pa tudi smešui prizori so se zines namerili. Tako so se Haložani nekojutro rano vzdignili in se podali 7 grad Borlski, — Borl sliai sedaj liberaluemu giofu Gundakerju-Wurnibrandu, ki ga je pri zadnjih volitvabGračka tigo7iuska zbornica 7 drža^ni zbor puslala, ker ae slo^enski kmeti zanj uiao marali, — da jako nepriljubljenega oskrbnika odpravijo. Oskibnik še 7 mebki postelji sladko spi, ko knietje pridejo; hitro mora 7staniti in ž njimi iti. Peljejo ga na bližnji giajščinski brod, zapo7ejo brodaiju, naj ga mahom spravi unkraj Dra7e; ko je oskibnik na barni in se ta že na 7alo7ih bistre Drave ziblje, mu zabičujejo: ,,Zdaj pa le idi ti prok.... oderub, pa se ne predrzni kedaj 7eč priti nazaj, še pogledati ne smeš več sem 7 Haloze. (Da)je prili.) Smešuičar 46. Cigana so pri kradenji dobili. Sodec ga obsodi rek<8: ,,petdeset tophh ti dam odmeriti'. Na to se cigan zelo ustraši, veli: goapod, ali se smem vleči? Sodec pritidi, misle8, da se bo cigan na klop vlegel. Toda tat snaukne hitro pod klop — tat leži pod leseno stolico. *) Mesto se je moglo narareč naglo razsvetiti. Pis.