Izhaja trikrat na teden j ▼taki torek, četrtek in soboto. Stane za celo leto | za Ameriko (izven Chicaee $3.00. Za Ev-roDO Srso. Za Chicago $3.so. Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year 93.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. ŠTEV. (No.) 143, iffjgftg?: lLLČETRTEK, 7. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER, 7, 1 Q22. LETO (Vol.) VIII. RUSIJA HOČE DOBITI KONTROLO HAD ČRNEM MORJEM Lausanne. 6. dec. — Interesi posameznih držav so se pričeli križati na mirovni konferenci v Lausanne. Velika Britanija in Rusija ste trčile skupaj. Obe bi rade dobile kontrolo nad Carigradom in ožinami Dardanel. Mirovna konferenca ie razdeljena v tri tabore in sicer: Velika Hritaniia tvori posebno politiko glede Carigrada in Dardanel. Rusija tvori drugo, ki zopet gleda za svoje lastne koristi. Francija, Italija in Združene I )ržave pa so skupne in zahtevajo popolno svobodo v prehodu preko ožin v Dardanelah in Bosporu. Turčija je pripravljena sprejeti pogoje od vseh. ako se bodo skladali 7. njihovimi interesi. Odkrito povedan.) pa. boji se vseh, ker vsi io hočejo, kolikor toliko gospodarsko zasužniti. Zlasti so boji V elike Britanije, ker ona ji najbolj odločno grozi s svojimi zahtevami. Vsled-tega se Turčija bolj zaupljivo nagiba na stran Rusije, dasi tudi Rusija poželjivo gleda po Bosporu in hoče istega pobasati v svojo malho. Rusiia je že predložila konferenci svoje načrte po katerih naj bi se uvedla internacionalizacija v Carigradu in ožinah. Glavni želji Rusije ste. da bi Rusija okupirala. Bos-porsko ožino in ščitila iste nevtrali-teto. Drugo olat, to ie. dardanelsko ožino pa naj bi imela pod svojo kontrolo Turčija, ki nai bi pazila na nevtraliteto iste. Povrhutega Rusiia zahteva, da se naredi strogo pravo za vse države. Odprta plovba bo dovoljena vsem trgovskim ladjam, odločno pa zahteva Rusija, da se ne dopusti plovbe nobenim bojnim ladjam skozi ožine. Velika Britanija pa tem zahtevam odločno nasprotuje, ker taka pogodba bi njo popolnoma izpodrinila v Carigradu. Tudi če bi ona obdržala kontrolo nad Carigradom bi to ne bila za njo nobena korist. Stala bi v sredi dveh sovražnikov, ki bi jo vedno postrani gledala in pridno čez njo zabavljala. Njeno vojno brodov-ie pa. bi moralo stati pred ožinami in bi ne moglo prodreti na pomoč v Carigrad če bi prišlo do konflikta. Zato Velika Britanija ne odobrava Rusk o-Turški h zahtev. Francija. Italija in Združene Države pa zavzemajo napram Carigradu in ožinam drugo politiko. Te nimajo v teh krajih teritorijalnih interesov. vsledtega se zavzemajo za zmernejšo politiko, za popolno internacionalizacijo Carigrada in o-žin. Kar oni hočejo, je prosta plovba skozi ožine v Črno morje. Za drugo se ne menijo. Kakor razvidno iz razvijajočih slučajev, bodo Rusi in Turki spremenili svoje zahteve in iste zjedini li proti zaveznikom. Rusiji je mnogo ljubše, da ostane Carigrad in ožine pod Turško kontrolo, kakor pa. da bi prišel pod kontrolo zaveznikov, ki Rusijo gledajo postrani iz sebičnih ozirov. Ako zmagajo na konferenci zavezniki. pomeni za Črno morje in njegov izhod skozi o-žine navadno "šrango." ki bo o bremenievala. rusko trgovino po sa-mopoljubnih željah zavezniških denarnih magnatov. Taka "šranga'' se bo upostavila, pa nai dobi nad Carigradom glavno kontrolo Velika Britanija ali skupni zavezniki. Rusija se tega prav dobro zaveda, zato tu-tu šepeče vročekrvnim Turkom na uho. da ne odnehati kar tako na zavezniške zahteve. Turčija na drugi strani se pa zaveda, da je izšla iz NOVA PREMOGARSKA STAVKA NA VIDIKU. KRATKE NOVICE. Chicago, 111. 6. dec. -bilo že prerokovano, da poravnava letošnje premogarske stavke ne bo držala dolgo, to že kažejo znaki iz gibanja premogarskih baronov. Prav — Najnovejša poročila poročajo,j • da so Angleži zasedli vse eolninske Kakor ie' lirafIe v Carigradu, da s tem prisi-j VELIKANSKE ŽRTVE LAKOTE. 11 JUGOSLAVIJE. -i m ... „ , i Moskva, 6. dec. — Te dni se ie ob- I110 T urke, da bodo dali knstranom javilo prvo poročilo o žrtvah, ki jih dovolienie za odhod iz Carigrada. je pomela i2 sveta ruska lakota. Nad — Japonska vlada bo danes pes- dva in pol milijona oseb je pomrlo lala vsem svetovnim velesilam apel. za lakoto in radi raznih epidemičnih sedaj ima mešani odbor svoi sesta-j da intervenirajo v Kitajske zmeš-j bolezni. Poročevalci poročajo stra-nek v Chicago. Ta mešani odbor je! njave. Na kitajskem se pojavlja re-hovite reči, ki jih morajo pretrpeti sestavljen na podlagi elevelandskej voluciionarni duh. ki tira deželo v; ruske mase pod razvpitim režimom boljševizem. „ krvi-žeinih boliševikov. , — Belgija pripravlja svoje voja- Neki poročevalec, ki se je mudili štvo, da pomaga Franciji pri okupa-Uvoiečasno na Ruskem pripoveduje,' ciji Rurskega okrožia. tako se gla- da so boljševiki čestokrat nalašč za ! si poročilo iz Belgije. j državali transportacijo žita in dru-i — Irci bodo danes pogodbe, to ie. sorazmerno so za stopani premogarji. operatorji in publika. Po daljšem razmotrivanju ie prišlo na dnevni red bodoči sistem pogajanj. Ali se nai isti vrše po distrik-tih ali skupno. Prvo pomeni, da bi se mogli premogarji v vsakem lo-Ikalnem distriktu posebej pogajati z operatorji. Drugo pa, da bi se poga-jiali skupno kolektivno. Za prvega se zavzemajo zastopniki operatorjev. Za drugega se odločno zavzemajo Lewis in zastopniki premogarjev. I Do kakšnega zaključka bodo v me-|šanem odboru prišli, se za enkrat še ne da ugibati. Vendar eno ie gotovo, da se bodo precej-časa lasali. predno i bodo prišli do zaključka. Najbrže se bo s celo stvarjo zavleklo tja do 1. 'aprila io-J^.- Takrat bodo pa spet premogarji odšli na stavko in stara pravda se bo pričela. Naše mnenje ie, zakaj stvar ne u-rediti takoj sedaj dokler je čas? Zakaj ne sedaj pravimo, da se odvrne od premogarjev nepotrebno trpljenje in preganjanje? Zakaj ne, vemo! Delodajalci hočejo zadati premogarjem zopet par ran, ki naj bi jih ovirale v njihovih procesih za svoje pravice. Vlada, ki ima sedaj čas, bi lahko to preprečila. drugače bomo imeli spomladi zopet premogarsko stavko, katere povzročitev že snujejo ošabni premo-garski baronje. odstranili bri-'gih življenskih potrebščin v take po- j - ^fozniKa -skem. Razvili; krajine, kjer ni bilo ljudstvo naklo- t|e-n? Nalivi v Domžalah. Dne 4. nov. ie v kamniških planinah snežilo v nižinah pa dežilo, kakor za stavo. Bistrica ie tako narasla, da je stopila čez bregove, ruvala drevesa, podirala zidane branike, trgala zemljo. Posestniku ob bistriškem mostu ie odnesla več sto kvadratnih metrov zemlje. V nevarnosti ie bilo tudi njegovo g-ospodarsko poslopje. Zna še kaj podobnega priti, predno bo teh šest mož, ki so zdaj zaposleni pri regulaciji Bistrice, moglo u-tesniti niene poskočne valove. Orožnika so pretepli šenčurski Take tansko zastavo na Irsk bodo svojo posebno državno in na-i njeno boljševiškemu režimu, rodno zastavo, katero ie dovolila pokrajine so bile strahovito zapo Anglija Irski prosti državi. stavljene in prepuščene najžalost- — V beli hiši v Washingtonu nejši usodi v Rusiii. vlada veliko ogorčenje proti novi Tako dobrohotno srce imajo na progresivni stranki. Reakci jonarji soj svetu samo "izvoljeni" boljševiki! odločno proti izpremembi ustave, da1 In za take lopove se poganjajo! bi se poverilo nominacijo predsed- j tudi nekateri slovenski listi v Ame-nika in podpredsednika direktno vo- riki. Zlasti se v tem odlikuje mil ! ioreniskerp. To je že znana reč. da orožniki in fantje niso posebno prijatelji. Tudi šeftčurski m;>ž postave Miha Ažman je bil pri njih slabo zapisan. Ko ni bil v službi, so ga napadli, pobili na tla in ga hudo pretepli. Za to so dobili: Jože Bajt 8. France Ulčar 7. Janez Gašperlin 4 mesece težke ieče. Samomor. Na Količevem pri lilcem. vvauška "delavska" Slovenija, ki ieU)omžalah se 'e obesil Jakob Hoče- — V Chicago se je te dni organi- v svoji komunistični nadutosti tako var- domača vojska. ziralo proti Klukluxklanom žensko 1 rdeča, da že ne pozna v hvalisaiiiuj Revizija ustave. Nazadnjaška,, organizacijo, ki že broji nad 4 tisoč boliševikov nobene meje. xaj_, Slovencem in Hrvatom skrajno kri-| članic. V kratkem jih pričakujejo še neumnejše ie pa seveda to. da se' v'čna iugoslovanska ustava, je bi-veliko. Ženske pravijo, da bodo na- dobe na svetu še taki ljudje, ki pod- svojem rojstvu obsojena na stopile proti Klanom z vso odloč- pirajo tak list s svojim denarjem,! Pmrt* 1° 'e vedel vsak pameten nostjo. ko jim ruie iz srca najplemeniteiše — t- — - -1— — V Chicago je včeraj vzela Mrs.jčute. ki jim iih je vcepila v srce sv. Rose Ridle preveliko množino aspi- vera in nauki krščanstva. Hei bratci rina na svoi boleči zob. Aspirin ie j okoli Slovenije, Prosvete. Proletarca radi prevelike množine in neprevid-j in Glas Smrdobe z lepo rečjo se po-nosti v kratkem povzročil nienoj našate in postavljate! smrt. --o- — V New Orleans ie bilo te dni NOVA PROGRESIVNA STRAN-odnesenih za 40 tisoč dolarjev raz- KA V AMERIKI, nih najboljših likerjev iz vladnega; človek, le tisti ne. ki so bili s slepoto udarjeni. Danes se še tem vedno-bolj odpirajo oči. Dr. Triller, slovenski liberalec, katerega stranka je v prvi vrsti sokriva te skrpucarije, ie pred kratkim pisal kolovodji slovenskih liberalcev Dr. Kukovcu: "Jaz io, revizijo ustave, smatram za neizbežno in za edini izhod." Ker tisti, ki so jo skovali, ne kažejo volje- nrohibiciiskega skladišča, kamor sol , ^ ashmerton. I). C.. 6. dec. — l e jo tako hitro prekovati, je Dr. Tril- spravliali zaplenjeno blago. dni so zborovali v \\ ashingtonu pn | ler stopil iz političnega življenja. — Ta teden se vrši v Chicago ži-j nove stranke, katere ie pova-j dokler njegove stranke ne sreča pa- vinska razstava. Na razstavi so re-1 bl1 na osnoval™ sestanek senator, met. PODUK O SPOLNIH BOLEZNIH V TAVNIH ŠOLAH DE- njegovo poslopje. Zgorelo LA ŠOLSKEMU OD- | m nogo žita in tudi nekaj BORU SKRBI. I Skoda je velika. prezentirani farmarji iz vseh driav.jLa 1 ^»llette. Kot začetnik te nove — V Traer. Iowa, je predvčerajš-l orogrcsiviie stranke je La Follette nim izbruhnil požar na farmi Hansaj "ap.ra,vl1 7f cel nacrt; na katerem naj Gladbrook in skoro docela vpepeliljbl delovala ta stranka. \'aivažneiše v t>rogramu te stranke ie to, da ho- mu je živine, i četo odvzeti, kolikor mogoče moči strankam, ki postavljajo svoje kan-V Milwaukee, Wis. je tekom) c!!da,te samolitibno in isto poveriti Chicago. III. 6. dec. — Problem, ki Uadnjega tedna izgubilo 8 oseb živ-1 ,dir^k.tno volilcem. /lasti predsedni-se ie rodil v glavah nekaterih fana- tikov, da naj se uvede splošni poduk za mladino o spolnih boleznih. lienje radi neprevidnega avtomobil- .1" 1po "nhovem načrtu nomimra-skega vozarenia. 1 6\re^tT}0 VC) ,lci ,in. ne "izbrani elek- - Na okrožnem sodišču v Belle-1 tor»-. ka*°r ^scdai. dela šolskemu odboru resne skrbi. ville. III. so bili danes oproščeni tri- . }. kratkem nameravajo imeti na-Šolski superintendent Peter A. Mor- ie bratje Beatv. Obdolženi so bili,idal'm sestanek- ^er bodo napravili ttenson in njegovi svetovalci se pravda so ustrelili svojega četrtega bra-resno bavijo s tem vprašanjem. Na [ta Georga. Krivde se ni moglo do-eni strani odobrujejo. da se. mladi- kazati zato so oproščeni. ni pokaže nevarnost, da bi se jo znala ogibati v življenju. Toda na dru-p-i strani so mnenja, da samice uči- — V Bentonu, 111. ie bil predvčerajšnjem najden mrtev trgovec lames Pistoni. pod njegovim avtomo- natančnejšo podlago novi politični organizaciji. V splošnem hoč/ncJya stranka reformirati nov volilni sistem, v katerem nai bi imelo navad no ljudstvo več pravic. Požar v Novem mestu. Trgovcu Stanetu Kastelcu je nov. pogorelo skladišče suhe robe, v katerem je bilo za okrog pol milijona kron blaga. Razne požarne brambe iz okolice so prihitele na pomoč, a ker i-maio v Novem mestu menda več vina v kleteh kot vode v reservarju, niso mogle veliko pomagati. Glavno delo ie vršila Kandijska požarna bramba s parno brizgalno, ki so jo namestili ob Krki. Njej in pa mirnemu ozračju se ie zahvaliti, da danes ni velik del Dolenjske prestoli-ce pogorišče. Tomišelj. O domačem g. župniku Fr. Gabrškeku, ki je na potu Ljubljane domov izginil brez sfjmi, se še ne ve, kaj se je z njim zgrodilo. teljice in samci učitelji niso nikakor bilom. Vzrok smrti je neznan. kompetentni za tak poduk, kakor ie to pribil sam znameniti zdravnik Dr. Lee A. Stone v svojem govoru pred Zvezo vojaških kirurgov zadnji mesec. Sedaj ugibajo, dajati podobne lekcije starišem in bodo od istih zahtevali, da potem take zadeve primerno starosti otrok obrazložijo doma. Teh misli ie Dr. Stone. Da bi pa u-vedli splošni poduk pcf šolah o tem — V Santa Fe, N. M. ie pred par j dnevi ustrelil jetniški stražnik jet-j nika Martina Baldonado. ki ni ho-j tel ubogati njegovega povelja, ko mu ie stražnik zaukazal, da mora na delo. Stražnik je bil nato aretiran. — V Pecatonica. 111., so zadnjo nedelj t) posvetili novo cerkev Materi Boži i. Pri slovesnosti sta bila navzoča Rockfordski škof Muldoon in škof Tief iz Concordia škofi ie v pa zaenkrat prav gotovo lahko reče- jKansasu. mo. da amerikanski izobraževalci ni-| — V Harmonu blizu Dixona. Il!.. j so še tako daleč zašli. lie te dni zgorela publična šola. Sko- ...^__ da se ceni nad $10.000.00. 1 , — Koncem zadnjeg"a tedna ie vojske v Mali Azm zmagovita, v jdivial po So. Dakoti velik snežni vitem duhu se postavlja po robu za- har ki je poškodoval mnog*) poslo-veznikom in odločno nastopa za svo- (pi- Po več krajih je razdeiana br-le pravice. jzoiavna in telefonska zveza. Na te i konferenci je pričakovati I _ V Bav St. Louis. Miss, so zad-še zanimivih dogotkov med evro- njo ^edelio položili ogelni kamen! peisko diplomacijo, ki se trudi na vso |novi misiionski postaji sv. Augušti-Imoč. da pride enkrat do zadovol 11- jna Ta pOStaia ])0 ustanovljena iz-j jvega splošnega miru v Evropi. ikliučno le za črnce. j takega miru. pa ne bo še prišla na: ^^^^«) tei konferenci, to je prav gotovo daJ 'ne. kakor kažejo dosedanji dog-odki. ŠIRITE LIST ^EDINOST"1 SAMI SEBI KORISTITE | Ako pošljete svoje božične pošiljatve skozi Bančni Oddelek "Edinosti," ki Vam nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo na naj-bližnjo pošto, prejemnikov in sicer to izvrši "LJUDSKA PO SOJILNICA V LJUBLJANI" s katero imamo vrejene posebne zveze. Dostavljenje se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat remeniene. da bi se družinah se ta hubezen započne. pri da se vrši tretje dejanje v držav., kier ,e milnone družin str- popolnoma drugi hiši. V ostalih de- niemh pod n,eno oknlie se konča. i:,niih pa je bn oder izvrstno izpre- A1,.n?01;™0 ra svetr torei Pnčako- nieni-en. Zlasti prizor, ko je hotel vati bolisih časov, ko mu pa tako stari Tamnik v zapuščeni mlin. je bil m an, k a temel,na medsebojne lju- Dder nekaj krasnega, ki je gledalce bežni, na katerega naj bi pozidal očaral. bodočnost časov? Brez tega ogelne- , , i.., „„ k . ,«..,1 , Za dobro popolno izvestitev igre ga kamna ne bo stala nobena stav- kot dobre. Eni delajo še čez čas. eni pa komaj po tri dni na teden. Še enkrat najlepše pozdravljam vse naše dobrotnike, prijatelje in vse cenjene naročniki naših listov. Leo Mladich, pot. zastopnik. -o- Pittsburgh, Pa. — Delavske razmere so vedno ene in iste. Delavec ostane v njih trpin, kakor po navadi. Tukaj je preminul pred par dnevi rojak Anton Bizjak. Pokopan je bil s katoliškimi obredi v Shaps-burg. Pa. Pokojni rojak se je rodil v Globočicah pri Kostanjevici na Dolenjskem. V Ameriki je bival o-koli 16 let. Za s< nedorastlih otrok. Poročevalec. -o- ba boljših časov, pa jih naj zida je. potreba mnogo vaj in pa igralci Chicago, 111. — Prireditev Mlade-niškega kluba sv. Štefana je izpadla jako povoljno z velikim vspehom. V družabnem oziru je napravljen velik korak naprej, ker veliko naših mla-deničev je sedaj še le spoznalo, kako velike važnosti ie za slovenske mladeniče imeti svoje lastno zbirališče, kier se sami zbirajo skupaj ob prostih časih in se lepo v domačem I H I HI HHPL ~ , . 'duhu zabavajo. Pa tudi v finančnem Pod okriljem vzornih ameriških zakonov je lahko živel katoličan kot 'kdor hoče. Zastonj se trudijo socin- Y ..ora,° oživeti v igro. ^ecia, srno dosegli dokaj lep vspeh. • . .1 11 « « . .. r^ - , , „ i , •• • ' . *.. d« >l>i 11 v nasi dvorani nov gledališki ... . . . . , prostozidar, pravtako pagan, kakor vsak drugi vernik. Država je skrbe- hst,. ko vime,o v svonh utopisticnih >0(ier s krasnimi scenarijami ki lahko! Udeležba ,e Dokazala, da ,e l,ud- 1;. za izobrazbo, a ni vezala posamezniku rok. ne verskim sekcijam % j^njah o boljši bodočnosti, nemogo- 7 marsikaterim'* so ščitili t»> zlato ameriško svobodo pravični demokratični zakoni. Toda. kakor se v lepem jabolku neopaženo zaredi škodljivi črv. tako se zaredi neopaženo slab črv tudi v notranjosti organizacij, ki prične Pogoji za vprizarjanje dramatičnih vilno." Mladeniški klub sv Štefana mesto, da bi vcepi,evali v človeška; t . , , - . c , i , - ... [predstav so dani v polni meri. Seda, .»rca medsebomo človeško Ijubezen.i- . , , , , tmn m-tnm nninri<;rrneiš<> /ihvnliu- ■• . , . . , ie treba samo dobre vol,e naših dra- tern l1< o'*1' nan». isrcneist /-nn.uiu snno v mase sovrastvo. ko huiska- + - , , - t ■» nPr|.,nf>ni , , r , ' mattkariev m dosegli bomo se ven- :t ^ sem ncciarom ,0 razred na razred. Odkod potem i. , , .•, - 1 , - , ' . ike vspehe na polni dramatike v nana, pride splosno zadovoljstvo, al:o 11 - • /\1 1 * * *1 i-tini 1-; rirpdil\'T , , , . ' „, .. si naselbini. Odsedai nanrei bomo stim, ki >0 nam na prireuu\i taKv» ne t>o potom hubezni V družbi." ,- , ■ • • - . n-«i-fln igralci vedeli pri prihodnjih na požrtvovalnost ne bo nikdar po-, , . . . , . , ., .. . .. niega skrbi, ali naj se revež vrže na nastopih varovati napak. Iz izkušenj zabljena od strani kluba, glodati in ujedati srce, da njen zunanji obraz prune bledet, m da po- cesto zatem, ko je domu. v kate- |se človek uči. In iz izkušeni se bo-! Zahvaljujemo se pa tudi našima stane organizacija na svojem telesu jeticno bolna na smrt. |rem bivajo njegovi otroci posvetil mo učili tudi tukaj. Stvarno naprej dobrima prijateliima Mr \ntonu vse svoje moči. kr --------------" " ljo močil 1 Po Ameriki se je oživela tekom zadnjih dveh let neka tajna organizacija pod imenom Klu Klux Klan. Pod njenim praporjem se zbirajo Z«>j>er to govori Božji zakon, ki ga j po večini prostozidarji, ki so izraziti sovražniki vsake religije zlasti rim- ie Bog dal Mojzesu med gromom ii noci. ko ie njegovo zem-ua napredek slovenske dramatike in Bogolinu St. in Mr. Joseph Beriba-eta m leta megov zno, ? dosegli burno še velike vspehe. ku. ki -ta tako pridno oskrbela za Kritik. ^ko katoliške. svojem programu so naperili ost proti tujcem, proti judom, itd. Toda vse to je le pesek v oči splošne javnosti. Njih glavni namen je ujesti srce rimske katoliške Cerkve v Združenih državah. Da dokažemo naj navedemo sledeče: Če hoče kdo dandanes imeti brezplačno reklamo po časopisju, to najlažje doseže, če izvrši kak vnebovpijoč kriminal, pa bo časopisje c njem pisalo, da se bo kar kadilo. Klani so se tega zavedali zato so vprizorili par nepostavnih činov, da je zvedela za nje javnost. Ko se je to zgodilo so hiteli na vse kriplje vpiti v javnpst, da oni so edini proti tujcem in da ščitijo pristni Amerikanizem. To je donelo prijetno na nekatere prehapete patrijote, da so celo videli zaščitnika v Klanu. Klani so to priliko pridno izrabili. V svoji sredi so imeli bogatine, ki so podprli organizacijo Klanov z milijoni dolarjev. S temi sredstvi se je razpeljalo umetno agitacijo, da se je vrinilo, kolikor največ mogoče Klanovih pristašev v javne urade po lokalih, državah in drugod. Na zapadu se ie financiralo zloglasno propagando za odpravo zasebnih in farnih šol. Zasebnih šol, to je. da bi zasebniki skrbeli za vzgojo svojih lastnih otr<»k ni tako veliko in so sploh v splQŠnem brez pomena. Imamo pa po Ameriki mnogo farnih šol, katoliških kolegijev in drugih učnih zavodov, katere je pozidala za kulturo skrbna roka katoličanov, roka, ki je raje utr-gavala svojim ustom, samo, da je dala svojim otrokom katoliško vzgojo in izobrazbo. Ne proti zasebnim, ampak glavno, kar hočejo ti nevidni fanatiki Klani, je izpodkopati tla katoliškim farnim šolam. Zavedajoč se, da če to dosežejo, bodo dosegli svoj namen. Zakaj farne šole so oni vrtec rimsko katoliške Cerkve, na katerem rastejo njene krasne cvetice, ki so ji v ponos, ki so nje glavni dotok, zlasti v svobodni Ameriki. To je torej namen Klu Klux Klanov! Mar so njim židje, saj jih židje mogoče še financirajo, vsa stvar zgleda nekako sumljiva, človeku se zdi, da se Klani prepirajo le navidezno z tujci in judi, na skrivaj pa so vsi sovražniki rimsko-katoliške Cerkve kolikor jih je že, zvezani proti njej. Težko je vrjeti, da bi bilo drugače. t » Ri mska katoliška Cerkev je zadnja desetletja dosegla na svojem polju velikanske vspehe s svojimi plemenitimi organizacijami, kakor Kolumbovi Vitezi, z društvi Najsvetejšega Imena in s še številnimi dru-.Marv Koporc. Ta je jako dobro nagimi organizacijami je dosegla take vspehe, da jo zavidajo vsi njeni sto»ala- le v eotov.h slučajih je bila J \ premalo vzivl,ena v svo,o ulogo. N. pr. ko je Kragelj prišel prvič nazaj in sta se sešla v Tamnikovi hiši, bi bila mogla nastopiti proti njemu boli jezno in potem se polagoma u-dati nazaj v ljubezen. Sicer pa v splošnem je dobro naredila. — Kra gel j Ivan, agent katerega je predstavljal g. Frank Bicek je svojo ulogo izvršil dokaj dobro. — Šepar France, katerega ulogo je igral g Albin Zakrajšek, je bila dobro izvršena, le ko bi bil govoril bolj razločno in bol," proti občinstvu. Kre-tanje in vse drugo je bilo pri njem izvrstno. — Mica, njegova žena, ki jo je predstavljala Brigita Shpenko. ta pa je najboljše igrala svojo ulogo. Pri njej se ni opazilo ničesar prisiljenega, ničesar odveč, ampak samo to, kar je bilo potrebno k nie-nimu nastopu. Ona je predstavljala pravi tip slovenske žene. ki ie uda-na svojemu možu pri hiši. — Tine Remec. Kramarjev hlapec, katerega ulogo je igral g. Silvester Hrastar. bi bila izvršena mnogo boljše, če bi bil v svojo ulogo boli vživljen. Indianapolis, Ind. — Po vrnitvi iz kier sem zopet obiskal naše dobre strelo in to ie četrta božja zapoved: "Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!" Medsebojna ljubezen med ljudmi je. najpotrebnejša stvar, je temelj napredka in če ona izgine v/ človeških src je masa podobna razjarjeni masi zveri, ki eno drugo gri- drugih rojakov po naselbini ji streže po življenju. Zato suha grla. Klub se tem potom na iprisrčneiše I«' , . f . . liri I |/l v iiv zahvaljuje dal,ne Colorade sem se podal v slo- s,avncimi ohčinstvu. ki se je udeleži- vensko naselbino vgIndianapolis. j0 naše Ureditve in s tem mu fi- najlepše in vsemu nančno oomagalo do lepega vspeha. • , . .. .. ,. . . uaiuin' IM naročnike m prijatelje. Pri svojih Vsem sknpaj enkrat pnjateliih sem bil zopet povsod-^ j i prav prijazno sprejet, kakor tudi od i prav lepa Odbor. ze 111 več ljubezni v družine, iz teh bo prišlo več ljubezni v družbo in na obzorju človeške družbe bodo zasijali žarki novega, boljšega življenja, družba bo postala srečna in boljši časi bodo na svetu! Podati hočemo tudi nekoliko kritike k vprizoritvi igre. Gledališki o-der v prvem dejanju ie bil zelo o-kusno opremljen. Kmečka soba je bila primerna igri. Igralci : Stari kmet lamnik, ki ga ie predstavljal g. Alojzij Železnikar, je izborno izvršil svojo ulogo. Igral je starega očeta tako originalno, da boljšega bi težko dobili za to ulogo. Njegove kretnje in počasni glas vse je bilo na mestu. — France, njegov sin. ki ga je predstavljal g. foe Fa j far je tudi izborno izvršil svojo ulogo Pri njemu je zlasti veliko vredno, ker govori na glas. Y zadnjem dejanju, če bi bil France malo bolj razburjeno nastopil, ko je prejel pismo. da mu je žena ušla. bi bil napravil boljši utis, vendar to je malenkost. ki se bo pri prihodnjih na stopili gotovo izbcdjšp1^. — Meta, hčer Tamnikova, ki jo je predstavljala gdč. A. Pogačar je predstavija-la kmečko dekle precej originalno. — Židanovo Alenko je igrala gdč. Obiskal sem vse naše rojake in dosegel med njimi veliko vspeha. Na liste se ie zopet naročilo precej novih. K temu so mi veliko pomagali Father Ciril, ki so me v cerkvi tako lepo priporočili svojim faranom. Niih krasne priporočilne besede, da živimo v času. ko mora v vsako hišo katoliški list. so iako vplivale na Indianapolske rojake, da so se prid- -o- IZ DUHOVSKIH KROGOV. — Rev. Dr. Srečko Zamjen ie zadnji teden vodil sv. misijon v Clevelandu. Ohio pri fari sv. Vida. S sv. m i si ionom se je doseglo velike vspehe. Ta teden pa je vodil isti misijonar Rev. Dr. Zamjen 40-urno po-božnost v Waukeganu v cerkvi Ma- no naročali na naše liste. Z vspehom 'tere Božie. sem iako zadovoljen. Za agitirati bi bilo še kaki dan. A nepričakovana bolezen* ki se je oglasila doma pri meni. me ie nagloma poklicala domov. Zbolela mi je žena. da ie mogla na takojšno operacijo. Zato sem moral takoj oditi iz te prijazne nasel- Predzadnii teden je obiskal Rev Dr. Hugo Bren slovensko naselbino v Bradlev, 111. in dal ondotnim Slovencem priliko za opraviti verske dolžnosti. Ta teden pa vodi Rev. Hugo Bren 40-urno pobožnost v slovenski r.a- bine, tako. da še nisem imel časa Mbini Indianapolis v cerkvi Presv. vzeti slovo od svojih znancev in na- (Trojice, ših ljubih dobrotnikov in naročnikov. Pri agitaciji mi ,e zopet poma- sovražniki. Katoliki Narodni Svet v Washingtonu je srce ameriških ka-ijjJ^nov. Vse to kaže v bodočnost, da kake lepe pogoje ima rimskokatoliška Cerkev v Ameriki. Vse to njeni sovražniki vidijo in zato ni čuda, da so napeli vse svoje sile, da bi zavrli kolesje napredku rimsko-katoliške Cerkve. V prihodnjih par letih je pričakovati krvavega boja med rimskokatoliško Cerkvijo in njenimi sovražniki. Marsikateri bo rekel, da so to le prazne misli. Mi pa pravimo, da niso. Poglejmo samo v Oregon, tam je sprejet amendment, dodatek k državni konštituciji, ki prepoveduje farne šole. dovoljuje poslovanje pa edino javnim šolam. Ta duh bo pričel prodirati na jug, sever in zahod. In prav lahko se zgodi, da ga prenapetneži spravijo k zvezni konštituciji, kakor so spravili v veljavi; prohibicijoniški Volsteadov zakon. Vse to je mogoče, če katoličani pravočasno ne spregledamo in ne nastopimo proti temu črvu, ki je že pričel glodati srce vzorni svobodi Amerike. Odpomoč proti temu zlu je lahka. Mej katoličane je treba več zavesti. Ojačiti je treba katoliški tisk, ki je duša vsakega organizatorične-ga delovanja. Pomnožiti je treba katoliške organizacije, v vsaki župniji bi moral biti društvo Kolumbovih Vitezov in Najsvetejšega Imena, v vsaki župniji naj bi se vstanovilo, kolikor mogoče katoliških društ^^k^r li sn steber vsaki župniji in v celoti so steber, na katerem temeJfčfirnsko-katoliška Cerkev, Če nastopimo kot taki^za svoje pravice v okvirju nai-vzornejše demokracije in svobode, jo ni sile, ki bi nas potisnila nazaj. Z nami pa bo vsak pameten človek, ki ljubi vzorno ameriško demokra- [Tudi nastopati bi bil moral bolj žici jo in svobodo, kakoršno imamo sedaj in smo jo imeli katoličani in vsi vahno- . nazadnje, ko mu ie , , - , . . boter od Meti nega brata kupil po-brez razlike od tistega časa, ko so jo junaki \\ ashingtonovega tipa od- sestvo _ Ptičar Blaže, ki ga je i- kupili s svojo lastno svobodoljubno krvjo! o.ral j0i1n Sajovec ie bila^izvrše- — Rev. los. Škur ie odpoklican iz slovenske župnije v Collinwoodu. Na njegovo mesto je postavljen Rev. gal po hišah naš navdušeni zastop- j\itlls Vw^- svo\e?asno :hipnik nri nik Mr. Louis Komlanc v katerega slovenskl fari sv. Vida. spremstvu sem dosegel veliko več, kakor bi zamogel sam. Mr. Komlan-cu se tudi najlepše zahvaljujem za izborno postrežbo in gostoljubnost. Tstotako Mr. F. Urajnarju in Mr. Lešniku, ker pri obeh sem bil prijazno sprejet in postrežen. Zlasti se pa zahvaljujem Mr. Urajnerjevi družini za lepo stanovanje, ki so mi ga prepustili za čas mojega bivanja v Indianapolisu. Upam. da bo ljubi Bog zopet podelil nazaj ljubo zdravje moji ženi in da bom zopet v kratkem mogel na pot. Delavske razmere so bolj slabe Desetkrat obrni besedo na jeziku, preden jo izrečeš! -o- Ena beseda dostikrat več škociu-je, nego toča po deželi. -o- Pameten se pri ognju greje, nespametni pa opeče,, t. j. vse ni za vse. -o- Veliko platna bi potreboval, da bi vsem ljudem usta zašil! ZA BOŽIČNE PRAZNIKE je prav gotovo, da se boste spomnili na svoje domače v stari domovini. Slaba letina in slabe razmere doma potiska v stiske naše čomače v domovini. Marsikatteri izmed čitateljev bo poslal svojim domačim domov, kak dar. Vse te opozarjamo, da naj se pri pošiljanju denarja spomnijo na naše podjetje, na BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", ki pošilja denar v staro domovino PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NUDI POŠILJATELJEM NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO. Pošiljateljem se najtopleje priporoča: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd Street Chicago. 111. Hahahahaha ! - Hehehehehe! — Hihihihihihi! — Hohohohohoho! — Hulnihulnitni' — Xa poet! — Za poet! - A s-i jo pa skupil? Kaj? Al jeh kt-i -čemi p.. tisteh nehneh ;»ark 1 eh. s katermi zmiraj pa tist nehni mašin po knofeh skačejo, de nohen človk deleč na okul ne more ceile noči spat ko je zmirej samo tist vas nek! pek! pek! pek! pek! pek! pek! Sej sem vejdu. de jo hojo še en krit gmaha. le diau. kako strašansk sa oni nehvaležn. le diav: "Vidiš. Pavle. Test sem tistmo tvojmu edi-torji že tolk dobrga sturu. keder sem biu brez pozišna, pa sem zmirej k njem peršu. Viš, kederkoli sem biu lačen sem zmirei biu per njem. Zdej mi pa to plačuje s tem. de me napada in pa šinfa. Če pišem, kaku se zelen pankelc nuca. Taku lejpe bu-kuce sem spisu o tem važnem vprašanj, kar Kranjci taku rad slišja. Sveta šrifta taku strašansk genljiv razkladam, mu nej prov. Prot 'ka-tulškem šulam pišem, mu nej prov! Te. tek, za božja volja, kaj nej pa pišem? Al nej to najvišja učenust? — Kei misli, de bom marde za naše naumne kranjce kei pametnega spisu, ke pa mi nobenga pametnga neimama, de b naše cajtenge brav!" "Ti ubogi Zgunka." sem djau. "Le move, bom že jest tistga editorja sfiksu," sem djav. Ie pa djav: "Le m jen ga pusti! Ga bom že jest sfiksu. Veš. Pavle, kai sem sklenu? "Sem diau," kai? Strašansk se bom nad nem maščvov. Veš, kai bom naredil? Kedar me bo Micka zdej preč zapodila, taku sem sklenu, pa še perseksu sem se. da nekol več ne bom šu k njem, pa če ne vejm, kaku bi biu spet na cejst." Tek taku! Vidjo! Zdej, pa imajo! Zdej bojo pa vidli, kako se bo Zgunka maščvov nad nimi. Nekol več gs ne bojo vidli! Kaj se pa tu prav, nej si pa kar dobro premislijo. Zdej k je pa Zgifnko taku naredil. sa pa Micka dial, de boja oni pa glih taku in k boja ata Kristianski oeršli v Amerika ket ka-mesar, jeh ne bojo i>rov neč obiskal, in če bojo kdei šli domov v stara kontra, jeh boje že namalal doma taku, da jeh bo vsak žendar. pa vsak serbsk Šavi-nist prec za nehna brada pacukii. pa iem prov pa srbsk saltern. In če bojo marde še po podplateh fasal. pa se bo berič parkrat zmotil pa od krai.-ji začeu, nej se tud prov neč ne čudie. To bo vse Zgunka naredu in pa Micka in pa Kristjansk ata ka-mesar. Pek, vidie. zdej se pa nijen taku strašansk dober zdi. de sa naletel enkrat na antra, k ieh bo sfiksu. de se že cev cait krahatam inn smejei.n. llahahahahaha! Prov jim ie! Prov iim je! Šika! Šika! Tem bo že še karenček stergn Vaš Pavle. NAZNANILO! Vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem otvoril svojo lastno gostilno. Pri meni boste našli vedno izborno postrežbo. Obenem vabim tudi vse rojake. prijatelje in znance na otvoritveni) veselico, ki se bo vršila v soboto, dne <). decembra 1022. Vsem se naitopleje priporočam v naklonjenost. M. IVANŠEK. Slovenska gostilna 1801 — W. 21 Place, Chicago, 111. ZASTAYE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. EDINOST MRAZ IN ZDRAVJE. New York. — Vsako leto. ko se približuie iesen in zima. začnejo ljudje zapirati okna, in bolezni dihal, kot navadni prehladi, vnetje sapnika (bronchitis), vnetje bezgalk (tonsillitis) in pljučnica, se pomno-žujeio. Zakai je temu tako? Ko i-mamo okna odprta, prepihuje sveži zrak. vsebujoč zadostno količino vlage ali mokrote. Ali ko so okna zaprta, se zrak v hiši ako ni preskrbi leno za primerno prezračevanje. kmalu sprija in postane zadu-hel. Zraven tega pa vsled modernih načinov kurjave postane zrak kmalu mnogo sušji kot zrak v saharski puščavi. Ta suhi zrak odteguje mokroto iz nosu. grla 111 sapnikov; s tem se ti organi razdražujejo, in zmanjšuje se njihova odporna sila proti vsakovrstnim bolezenskim klicam, ki prodirajo v usta in dihala. Poleg tega. da živimo ob takih okol-ščinah. ki nas napravljajo bolj dovzetne za razne bolezni grla in nosu. imamo po zimi veliko več prilik za pohajanje v zaprte, neprezračene in prenapolnjene dvorane, gledališča in pocestne železnice, kier se prav lahko nalezemo od drugih ljudi, ko kašljajo ali kihajo na nas. Da se izognemo tem boleznim mrzlega vremena, treba ustvarjati čim boli mogoče iste razmere, ki prevladujejo poleti. Predvsem, mo-j ramo redno in sistematično prezra-čevati stanovanie. Ako pustimo enoj okno nekoliko inč odprto zdolaj, da pustimo sveži zrak noter, in drugo okno nekoliko inč odprto zgoraj, da pustimo sprijeni zrak ven, se bodo že čudesa zgodila, kar se tiče prezračevanja stanovanja s svežim zrakom. Ako vase sobe niso tako urejene. da se to lahko vrši, ne da bi nastal prepih, odpirajte nekoliko ,> ken ali vrata za nekoliko minut' dvakrat na dan. Prav za gotovo pa nai bodo okna vaše spalnice šicoki odprta po noči, dobro prezračite sobo zjutraj. Morda ena največjih napak modernih hiš je pomanjkanje vsakovrstne naprave za preskrbovali je zraka z vlago ali mokroto za časa, ko rabimo umetno gorkoto potom kurjave. S staromodnimi pečini to je še šlo. ko smo postavljali lonec stalno kadeče se vode na peč. Ali dandanes s kurjavo na paro in vroči zrak, ie stvar precei otežkočena.! Vlage v zraku pa potrebujemo, da se grlo ne osuša in draži. Zraven te-( ga pa treba pomisliti, da se vlažni 1 zrak ob 68 stopinjah čuti bolj gorko kot suhi zrak ob 72 stopinjah, racii tega, ako preskrbujete zrak svojega stanovanja z zadostno vlažnostjo, ne boste le prispevali k zdravju, ampak si znižate tudi stroške za kurjavo. Na prodaj so razne naprave, ki naj se pripnejo na radijator, ali že vsaka posoda, postavljena na radijator in vedno napolnjena z vodo, prav zadostuje za to svrho. , Ne pozabljajte na dnevno živali no telovadbo ali hojo pod milim nebom, ako se hočete počutiti dobre po zimi. Ljudje, ki imajo navado, da si ziutrai in zvečer oblijejo prsa in grlo z mrzlo vodo, na to se hitro obrišejo in gibljejo svoje telo, se navadno ne bojijo spremembe vremena. Se boljše je, ako človek vsakdan skoči v mrzlo vodo in se na to hitro obriše in vrši nekai telovadbe. Zraven čvrstega telesa in primernega ozračja treba pa paziti, da se ne nalezemo od ljudi, ki imajo kašelj ^prehlad ali druge bolezni sapnikov. Navaden nahod ie nalezljiva bolezen in je dostikrat prehodnik drugih bolezni, kakršna je pljučnica. Izognite se njim s tem. da se izogibate ljudem, ki kihajo in kašljajo. Kihanje ali kašljanje brez robca pred licem okuža zrak nekoliko čevljev okoli dotičnega nemarneža. Mnogi ljudje imajo pripisati prehlad svoji grdi navadi, da si oma-kajo prste z jezikom. Skratka, ako po zimi pazite na to. da dihate vedno svež in vlažen zrak, toliko bdeč. kolikor v spanju, da se telesno gibate in da se obvarujete' pred drugimi, ki kihajo in kašljajo. se vam ni treba bati bolezni, ki šo običaitu* v zimski dobi. Cestna železnica ie imela v Chica-i gi meseca oktobra skoraj $^00.000 čistega dobička več, kakor meseca septembra. Kadar bodo pa uslužben-j ci zahtevali malo višjo plačo, bodo! pa spet zdihovali o strašni zgubi. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K J. V CLEVELANDU. OHIO. V društvo se sprejemajo člani od it do 50. leta starosti. Vi se lahko zavaru { jete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Dru štvo plačuje $7 na teden bolniške pod pore. V mladinski oddelek se sprejema jo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau- . sovi dvorani. Asesment se plačuje same na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure po poldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih Predsednik John Widervol, 1153 Ear 61 st Street. Podpredsednik Joseph Žulič-Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6ist St Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša n Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant Drecnik. Dr »dravaik Dr. J. M. Seliikmr. KO PRIDETE V CHICAGO se ustavite pri John Vidmarju na Blue Island avenue. Tam dobite najboljše pijače, smodke in vedno čista snažna prenočišča. JOHN VIDMAR, Slovenska gostilna 2346 Blue Island ave. Chicago. CLOV. !CAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 6708 Edna avenue. — Blagajnik: Frank Matjasič 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolffiiško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od i do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo ▼ Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek. tajnik John Vidervol, 1153 E. 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml, blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol. Ant. Strniša in Josef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Peterim. DR. J. ¥. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E. 62nd St., nad Slovensko Banko. LThod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozaravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. 111 CIGARETE AKO SE BOSTE SPOMNILI, da Vaši sorodniki in znanci v daljni stari domovini obračajo te dni svoje žalostne oči k Vam — strici in prijatelji v Ameriki — proseč Vas pomoči, ne pozabite jim poslati denarnega daru, s katerim jim boste osladili te praznike. Ako pa mislite poslati kaj denarja v prihodnjih tednih, je sedaj napriprav-nejsi čas, zakaj pozneje bodo vse pošte, kakor po navadi pred prazniki, preobložene s pošiliatvami. Pripravljeni del Vašegra daru si pa najbolj zagotovite, ako pošiljatev odpošljete po priznano najbolj varni KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Avenue CHICAGO, ILLINOIS. KAPITAL IN DOBIČEK $1,250.000.00 ^ PREMOŽENJE, $13, 000,000.00. JUGOSLOVANSKA BANČNA TRDNJAVA V AMERIKI. Xaša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek. četrtek in soboto. SUKNJE Najboljše v Chicago $20 do $50 Naše letošnje suknje imajo čudovito vrednost. S-> krasno izdelane, fino podložene z podvlako, v vseli barvah. SUKNJE Z KOSMATIMI OVRATNIKI, 5 PASOVI IN NA Z NAPOL PASOVI, KAKOR TUDI BREZ PASOV z in brez žametovih ovratnikov. Izdelane po najnovejši modi v vseh poljubnih velikostih na izbero. OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI Posebna vrednost v oblekah za može in mladeniče "single and double breasted" obleke z dvojnimi hlačami iz najboljšega volnenega blaga po posebnih cenah po: $22.50 do $50.00 Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. Jeli'nek & Meyer Corner i8th Street i&„o to 1808 BLUE ISLAND AVE. Chicago, 111. - jfli.-,-.,mm—^ _ ______________ -EDINOST 4M3 ZADNJA PRAVDA. ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek. Medtem se je priselila na Šumavo dobrodušna mamica zima. Vsakdo se je že pripravljal nanjo in se je veselil kot ljubega gosta. Klet je polna krompirja, kad polna zelja, dvorišče polno drv; — mladi in stari veselo pozdravljajo zimo kot rešiteljico od težkega dela. Kakor iz vreče se siplje sneg. teden, dva; to si zima "postilja," mraz in veter ji pometata pot in kopičita žamete, da dimniki na bajticah komaj še gledajo iz njih, in nekako okrog Brezmadežnega Spočetja je zima v deželi že doma. Tr-dozamrzla pota bobnijo pod okovanimi coklami, kakor bi bila z jeklom potlakana, v medlem solncu se iskri sneg vrh žametov, da te kar oči bole;" gozdovi so odeti v ivje in se stapljajo s sivim nebom, obzorje je vedno ožje, dan krajši, zato pa ozarjajo večeri s plapolajočo lučjo smolna^ tih derenic naše vasovalce . . . Spomladi, poleti in jeseni se razlezejo naši ljudje vsak po svojih opravkih kakor mravlje. Za trdim delom gredo v gozdove, na travnike, polja in v svet, od jutra do noči so sužnji dela, ki jim jemlje spanje, jim ne privošči počitka, jim krati veselje. — Zato jim pa vse to bogato nadomesti dobrotna zima. Shajajo se, mladina skupaj, starejši skupaj, kakor komu bolj ugaja, na prejo in pukanje perja, lcjer čitajo ali pojejo, pripovedujejo ali igrajo na harmoniko, pogostoma pa tudi puste delo in kar bosi zaplešejo . . . - Samo obojni Porazilovi se ogibajo ljudi. Adam in Dodlička res hodita h krojačevim, toda to nobeno pravo vasovanje ni, ker presti se tam ne sme, da ne bi pezdir letel na krojaško blago; s smolnicami se tam ne sveti, ampak s smrdljivo petrolejko v stekleni krogli, pri kateri sedi sključeno stari krojač z zelenim senčilom na očeh in z naočniki na nosu. Včasi, če ima pred prazniki preveč dela. mu pomaga Dodlička, toda nič več ji ne šviga iglica med prsti tako, kakor prej. Sicer pa šiva bolj zase kakor za očeta. Vse staro in strgano je že popravila iti sedaj šiva za zalogo. Ve, česar še nihče ne ve, da bo nekako po žetvi — če Bog da — zopet zazjokalo doma. V par letih že v tretje. Poredno se smehlja in veze ognjeno rdečo kapico. "Za koga pa šivaš to?" vpraša mati. "Sama ne vem, ali dekletu ali fantu," pravi Dodla in pregrizne z belimi zobčki nit. "Sedaj bi bila deklica na vrsti," si misli Adam pri peči. "Moj Bog, Dodla, komaj ti en otrok skoči iz naročja, že zopet drugega pestil ješ," jo pomiluje mati, "saj vas bo kmalu polna hiša." "Odpremo še čumnato, mati, nič se ne bojte." se veseli Adam in gre zadovoljno z Dodlo domov. Na hrbtu nese spečega Adamka, žena pa pestuje v veliki ruti zabubljeno Dodličko. Mraz je pa tako. da kar drevje poka. "Uboga Manca, to prestaja nekaj mraza v podstrešju." pomiluje Dodla svakinjo. "Ta ženska ima greh ; greši nad svojim otrokom, nad seboj in irid možem. — Martina je pokvarila, da hodi v vas k "drevescu" in se je pijače navadil —" Toda oba sta se motila. Manca tisti večer ni spala v podstrešju in Martin ni sedel pri "drevescu." Oba sta bila v sobici in sta molila pri goreči mrtvaški sveči in pričakovala zadnje ure Mančine matere . . . Tudi oče je hiral, polegal, o sapi tožil in prosil ženo, naj ga ne zapusti, kaj bi počel brez nje. S prestrašenimi očmi je gledal Manco, kakor bi se je bal. Manca se ni menila za njegovo tarnanje. Umerjeno, strogo je molila rožnivenec, izgovarjala eno "češčeno Marijo" za drugo; s palcem in kazalcem je otrnila od časa do časa kadečo se svečo, pogledala na mater in začela moliti prošnjo. Smrt je usmiljena. Z neslišnimi koraki je prišla v hišo, nihče je ni opazil, da stoji že tesno pri glavi starega Gašperja, in šele potem, ko je ugasnila svečo njegovemu življenju, je pristopila k njegovi stari ženi .. . V Klenči visi zunaj cerkve, pa vendar še pod njeno streho, mrtvaški zvonček. Tak^j zjutraj, ko je odzvonilo dan, a je tema kraljevala še vsepovsod, se je razjokal s svojim "Pojd' domov! — Pojd' domov!" Martin je stal pri križu pod njim in zvonil. Zeblo ga je v noge in mraz mu je lezel za nohte; roke so mu postajale trde, vrv je bila mrzla ko led, toda Martin je krepko zvonil zadnjo uro. Spomnil se je, kako je tu stal zadnjič pred tremi leti in zvonil lastnemu očetu. Tudi Gašperjeva dva sta si to zaslužila, ubijala sta se pri njih dovolj in pošteno delala; pri Manci pa nista mogla pomagati. Morda si niti sama ne more pomagati. \ krvi mora imeti to lakomnost, zavist in jezo. Nihče je ne bo pre-naredil, najbolje je, pustiti jo in se ne brigati zanjo. V Klenči so se ljudje spominjali podobnih slučajev, da sta se mož in žena skupno preselila s sveta. Makasek je pokopal v enem tednu svo-ie starše — Zagorjan tekom dveh dn i. a skupen pogreb sta imela le stari Golob in Golobovka. In sedaj se je zopet pripetil tak spomina vreden dogodek. Že radi te okoliščine in pa zato, ker pozimi ni posebnega dela, je šlo za Gašperjevim pogrebom vse. kar je le moglo. Počasi so ljudje že pozabljali na sovraštvo bratov Porazilov. V njihovo klop v cerkvi so že sedele stare ženice, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Martin je sicer hodil v gostilno, pa saj je lahko hodil: ima samo enega otroka, denar nosi v hranilnico, njiv je še prikupil in v gospodarstvu mu gre vse po sreči, da je veselje. —^Nasprotno je p^ Adam na slabšem. Res je, da ima stokrat boljšo in lepšo ženo kakor je Manca, toda krasota še ni vse in dobrota ne pomnoži premoženja. Pri delu je Manca trikrat prekašala Dodlo, tudi če bi Dodla ne bila pestovala otroka za otrokom . . . Adam ni bil vsemu kos, denarja ni bilo toliko, da bi ga bil mogel razmetavati, najemati ljudi za vsako malenkost pa tudi ni kazalo; polja pa ne ogoljufaš: dobro pozna mačeho in pravo mater in vrača milo za drago. Sicer pa, bomo videli, Ic^ko bo od zdaj naprej pri Spodnjih. Štiri ro-|ke jim bodo zagrebli, štiri oči so jim ngasnile, in to na kmetiji že nekaj pomeni. 3 t * * v POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair A v., Cleveland, O. A t t t t i u t t t t Ku KOLEDARJI! Grdinovi. veliki stenski koledarji so sedaj vsem na razpolago. Vsaka družina ga lahko dobi v Clevelandu in okolici "ZASTONJ" in sicer vsaki čas na sledečih prostorih: V glavni prodajalni za pohištvo 6019 St. Clair, v stanovanju A. Grdi-na 1053 E. 62 St. za Colinwood, Notingham in Euclid, O. pa v podružnici na 18526 St. Clair, za Newburgh in okolico pri trgovcu Jos. Jeriču na 3611 E. 81 cesti. Kakor rečeno, koledar lahko dobite, ne da bi od vas pričakovali. da morate takrat kaj kupiti. Tudi vaši otroci jih lahko dobijo za vas. ako jim vi napišete na listek. Drugače jih pa otrokom ne damo, ker jih nekateri zlorabijo, vedno jih odnašajo, ali pa celo prodajajo. KOLEDARJI so za bodoče leto tiskani v Slovenskem in Angleškem besedilu; vsakih je polovica. Pri naročbi za koledar. morate povedati, katerega želite, in ker je 1923. že 20. leto, odkar je bila ustanovljena trgovina za pohištvo, zato so koledarji tiskani v ta namen, v reklamo trgovine in pogrebnega zavoda. Kdor pa hoče imeti koledar v druga mesta, ali ga naroči za v stari kraj, ta mora plačati vsaki koledar z poštnino 25c.. ali pa $i\00 za 5 komadov. Pišite na: Anton Grdfna / s GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo m večerjo. Najboli jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 191a West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to \ S__ i X? 4« 4 44444 44 4 4 4 4 4 4 4 4« 4 44 * * * 4 X 4 4 4 DA7ADI WfiVA f AQTIIM A DA7ADI 4 POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR! 0 Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam. da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočam za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke, cigarete in tobak. Poleg izboruih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene goste. * * LOUIS MAJCEN Slovenski gostilničar 436 West 29th Street, Chicago, 111. + 1053 E. 62nd St., SE Cleveland, 0. ^f? Hf? f§? 4^ 4^ 4? 4? 4? 4? 4? 4^ 4? 4^ 4? 4? 4^ 4^ 4^ X 4 . . 4 % Dolžnost Slovencev v Chicagi 4 4 T _ ,4 K ^ •§<• *$<* v* H§* ^ je. da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse. kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČER-NOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Dva "vboga" juda, Mojzes in Samuel, sta bila nekoč gosta bogatega plemenitaša. Vse jedilno orodje je bilo iz čistega srebra. Čim bolj se je razkošno kosilo bližalo koncu, tim bolj so se abrahamovičema sline cedile, a ne po jedi, ampak po srebru. Kar videlo se jima je, da bi rajši v žep prazne žlice nesla, kot v usta polne. Ko je Mojzes opazil, da so velike žlice že izstopile iz prometa in prišle male na vrsto, je bil naenkrat tako neroden, da je svojo veliko žlico s komolcem vrgel na tla. Seveda se je strašno opravičeval in hitro sklonil, da jo pobere. Toda pretežka je bila. da bi jo mogel zopet na mizo dvigniti, mu je malo nižje v žep zginila, kar pa gostitelj ni opazil, ker je znal to prav spretno zakriti. Samuelu so začele še hujše sline teči. dasi je bil njegov želodec nabasan in miza Še poi-na, a žep je bil prazen. Kosilo je bi lo pri koncu, vstali so. Ker je pa tudi srebrna lakota iznajdljiva, je Sa-Imuel še pravočasno eno "pogruntal." Ko so se po obedu še malo zabavali, jvpraša gostitelja, če mu je dovoljeno nekaj zvitega pokazati, 1 Kajpada mu je gospod rad dovD--: lil. Samuel vzame v roko veliko sre brno žlico, jo dvigne kvišku, potem pa vpričo obeh spusti v svoj žep. ;Nato pa pravi: Poglejte, če ni zdaj ta žlica v žepu mojega tovariša Mojzes ni hotel seči v svoje žep. da bt se prepričal, mu je Samuel pomagal in res privlekel je žlico iz njegovega žepa. Če je ohranil svoj zaklad, ali ga je Mojzes zanj ogoljufal zgodovina ne pove. To je gotovo. da je gostitelj ene žlice pogre-j šal. * * Nevesta snubcu: "Oprostite gospod, jaz vas ne mislim vzeti.'" Snubec: "Obžalujem, gospodična, vendar premislite še. predno -e končno odločite, kakor se jih premišljuje že pet drugih, katerim sem ponudil svojo r< ko." rji ^t Neki munšajnar se ga je bil po-išteno navlekel, nato pa v hlev zavlekel in v kotu trdo zaspal. En vol„ ki ni bil vajen take muzike, kakor j jo je smrčeči munšajnar \znal, se je ponoči odpel in šel gledat, kaj je. Je li v svoji volovski pameti mislil, da hlapca kaj črviči, ali kaj, ! sočutno ga je začel lizati po obrazu. Munšajnar je bil malo preveč ginjen, da bi se popolnoma prebudil, pač pa se je naenkrat znašel pri brivcu . "Prijatelj, dane^ imaš pa slabo britev," je zarenčal. se obrnil okoli in smrčal dalje . . . * * * Kristina častita svoji stari mami; "Ljuba stara mama. Mama ja2 vam želimo veselo in srečno novo leto. Pa mama mi je lekla, da če mi boste tolal dali, ga ne smem zgubiti" . . . ^ * * Zdravnik pacijentu: "Gospod, nic drugače ne kaže. nogo vam bomo morali odrezati." Pacijent zdravniku: "Kaj nogo mi mislite odrezati? Škoda, ravno sem si kupil fine nove čevlje, sedaj bom pa kakor pravite samo enega rabil." 5?t * * Lizi, ko se je prvič s svojo mamico peljala po železnici, je pomigni-la kondukterju .da bi mu rada nekaj povedala. "No kaj želiš, angeljček moj?" jo prijazno vpraša kondukter. \ata : "Gospod, saj vam ni treba tako hitro voziti, nama z mamico se nikamor ne mudi/' I ^—» J. KOSMACH. 1804 W. 22nd Str., Chicago, 111. Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZTA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj,pokladam stenski papir Xajboljse delo. najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!