Posamezna številka »tane 60 vinarjev.
Naročnina listu:
Celo leto . . K 50’— Pol leta ...	„ 26*—
Četrt leta . .	„ 13*—
i Zunaj Jugoslavije: Celo leto . .	„ 66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it 5. — Telelon št. 220.
luserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredi e petitvrstei pri večkratnih oznanilih — popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
63, številka.
ms
Maribor* dne 14. junija 1920.
Letnik XEb
Izkoristim» pridobite« 1
Krinko raz obrazi
Nekako užaljena se je čutila naša liberalna gospoda, ko jej je zapisal naš voditel’ dr. Korošec na politični nagrobnik:	De mortuis nil nisi bene! Te-
daj so se ustrašili naši demokrati teh besed, njih u-dejstvitev uvidevajo1 sedaj, ko je občinski volilni, red podpisan in izdan. „Narod“ še sicer sili v svet z la-faudj.0 pesmijo o nekaki reviziji volilnega reda, a teh vesti ne verjame sam, kaj še le njegovi čitatelji.
Tudi liberalni novorojenček Samostojna, ki je Tikala nekaj mescev po Sloveniü kot kak od želodčnega ..griza privijan otrok, je danes že utihnila. Politično dete Samostojna je prišlo že slabotno na svet, toliko da je dvignilo glavo iz zibelke pod dr. Žerja vovo očetovsko oskrbo, je danes obnemoglo in na lastnih nogah ne bo stalo nikdar.
Dr. Kukovec še ministruje prvič in gotovo zadnjič, da bo beležila zgodovina JDS:	Tudi politični
vodja te stranke je bil enkrat minister, je spustil iz svoje barke programnega goloba o socijalni pravic -posti in je bil celo v spremstvu regenta, ko je ta obiskal Slovenijo.
Ako pomislimo, da stojimo pred vrati volitev , si moramo priznati, da smo okrepili za vstop v volilno dobo našo stranko toliko, da se nam ne bo boriti s tremi političnimi nasprotniki, ampak samo z enim — z združenimi socijalisti, ki se bodo gotovo našli še: pred volitvami pod skupno bojno zastavo proti SLS. Vendar tudi proti tem mogočnim, sicer na znotraj dokaj razdvojenim nasprotnikom, smo se oborožili z najostrejšim orožjem ženske volilne pravice. Socija -listifina glasila sicer hvalisajo na zunaj in pozdrav -Ijajo splošno žensko volilno pravico,, bodimo pa od -kritosreni in recimo, da je ta pisava socialističnega časopisja dokaj takozvanega „Galgenhumorja.“'
Ker bomo imeli pri volitvah opravka po večjih krajih z enim resnim sovražnikom, je pa tudi naša dolžnost; da se prav do dobra zavemo in poglobimo v orožje, katero nam je dano zoper tega nasprotnika: ženska volilna pravica in volilna dolžnost. Naša naloga sedaj mora biti: naše ženstvo zainteresirati za politično pravo, katero se mu je podelilo. V spodbudo
, tega interesa pri našem ženstvu so poklicane ravno naše organizacije vseh vrst. Kakor hitro bo naše že itak dokaj organiziranj ženstvo se oklenilo z dušo in teloni voliine pravice, še bo dala politična moč žen -ske volilne pravice vcepiti tudi našemu neorganiziranemu, starejšemu ženstvu po deželi, katero menda še danes ne verjame, M e stopilo z moškim spolom na isto politično stopinjo.
Vodje naših mladinskih organizacij bodo morali v najkrajšem času delati potom shodov in predavanj na to, da bo naše mlado ženstvo prešinjeno in nav-, dušene se oprijelo orožja ženske volilne pravice. Naše za volilno - pravico navdušene mladenke bodo potem potom agitacije ponesle to komaj izvojevano novodobno pravo od . osebe do osebe.
Prepričani smo, če bodo sedaj, pred volitvami voditelji naših, mladinskih organizacij storili novo dolžnost: zainteresirati,žpnstvo za volilno pravo, nas nikakor ne sme 'oplazovali' strah pred voiitvenim spopadom tudi z združeniKil»socijalisti. Premagali smo očeta in otroka — demokrate in samostojne, nikakor se nam ni bati tudi sočljalistov, ker naše politične vrste so sedaj potrojene z močjo ženske \olilne 'pravite. ! ' 'V " Aj :... ‘	:
v •	V,	.G/.* _	. ‘ .	. .p •	-
■ N a ša stranka se bo pred volitvami- lahko po -štavila pred voiilce s svojim tolikrat uspešno preiz -; kušenim programom in pokazala: to in to smo že do-j segli, drugo pa še bomo, ker zmaga in politična moč I prihodnosti se nam : že svitata, na obzorju. Da se pa ta zarja zmage in moči enkrat razšine v solnce, zato pa na delo vsi voditelji naših organizacij, katerim sta pri srcu dušni in telesni dobrobit našega naroda. Kakor se je vršilo svojčas na stotine ženskih shodov , na katerih se je zahtevala odločno ženska volilna pravica, tako se mora naše ženstvo sedaj potom pod-uene besede poglobiti v podeljeno mu pravo, da se j ga bo pri prihodnjih volitvah poslužilo v prid. vere in j naroda.	j
:	-..".'j i:’ ' "	i: .VV f :-jv	Vi-*" '1	■ A
iiiiiiiimmmiiimiiiiiiiimiiiniiMDm ;	j
'	i
■	:	j
«
Sedajni čas zahteva od vseh duševnih kultur -nili delavcev načelno ločitev. Ideje krščanskega svetovnega nazora so tako različne od idej modernih protikrščanskih mislecev, da ni mogoče med njimi napraviti kompromisa. Vsi tisti, ki še sedaj sanjarijo o slogaste n v kulturnih vprašanjih, še niso dobili dovolj vpogleda v idejni razvoj modernega časa. Na eni strani imamo načela krščanstva, preizkušana že v dvatisočletnem boju in življenju narodov. Naj večji duhovi človeštva so jih v globokih razmotrivanjih in v lastnih duševnih doživljajih spoznali kot edino pri -me.rne Človeštvu in njegovi naravi. Le po njih in v njih je človeštvo doseglo sedajno kulturo, le po njih je tudi v bodočnosti mogoč duševni in telesni napredek človeštva. Na drugi strani pa se naprani njim pojavljajo v, naših zmedenih časih ideje-enodnevnice brezbošfva m komunizma. Enodnevnice so te ideje , nimajo še za seboj jeklene preizkušnje tisočletij in že njihova enodnevna preizkušnja nam pri narodih in ljudstvih, ki so se jim izdali; dokazuje njihovo ničevost in življenjsko nesposobnost. — Za katere se naj naše .učiteljstvo, odloči? Ni dvoma, da se bo naše u-čitel.jstto, ki po svojem vzgojnem poklicu spozna najbolj potrebe človeških duš, odločilo za stara preizkušena načela krščanstva. S tem stopi samo v stopinje;: svojih slavnih prednikov, ki so bili vsi dobri krščanski vzgojitelji.
Morda bi pa kdo ugovarjal, da v sedajnih časih ne bi bilo primerno cepljenje učiteljstva, ker bi to škodovalo - skupnemu sodelovanju in vzajemnim sta -novskim koristim. Napram temu ugovoru moramo izgotoviti, da načelna ločitev ni politična ločitev. Ce se učiteljstvo kulturno orientira — in v naših časih je ta, orientacija neizogibna — s tem se še nikakor ne vdinja kakšni politični stranki. Strankarska orienta-tacija ne bi bila v prid učiteljstvu. Politika je dostikrat umazana stvar, načela pa naj bodo vedno čista. In učiteljstvo, ki je najvplivnejši vzgojni činitelj v vsakem narodu, naj bi služilo čistim načelom, naj bi se nikdar omadeževalo z različnimi političnimi splet-karijami. Ce torej vabimo krščansko misleče štajersko učiteljstvo v Slomškovo zvezo, s tem ga nikakor ne hočemo v tem ali onem oziru politično vezati, tem-
LISTEK.
Na skalnem Podhalu,
Po poljsko spisal Kazimir Przerva Tetmajer — pre-vel dr. Leop. Lenard.
Kazimir Tetmajer spada med najslavnejše poljske pisatelje, zbirka novel: Na skalnem Podhalu se prišteva njegovim najboljšim delom, Neki Poljak ga je imenoval: „Granitni pomnik na Visoki Ta,tri,“ V resnici je vsaka novelica kakor izklesana iz kamna. ,Tu ni nobenih okraskov in l!epo zategnjenih stavkov, nobenih osebnih razmišljanj in govorniških olepšav. Pisatelj stopi vun iz samega sebe, kleše stavke; predstavlja narodne tipe. Osebe žive, se kretajo, govore kakor je živelo, mislilo in se kretalo ljudstvo v onih starih časih sredi divje prirode na Visoki T.atri, ki‘ se dviga na meji med Galicijo in Ogrsko. Vsaka postava, izraz, slog govora je vzeto iz ust naroda. Toda to ni suhi naturalizem, pisatelj ni hotel. enostavno slikati ljudstva in prirode. Pokazati je hotel neukročeno, nebrzdano prirodo, ki preveva prvotnega od stikov z vsako kulturo neoglajenega človeka. Pesnik je prerok' m v svojem navdahnjenju je videl, kako se bo zrušil stari svet in iz prvotnih, divjih moči, ki valujejo v ljudstvu nastal novi. Spoznal je, da velikega dela ne more izvršiti sedanji rod, s svojimi občutljivimi'živci in mehkim čustvovanjem, nego je treba novih svežih moči človeka, ki še živi v najtesnejših stikih s prirodo. Predstaviti je hotel to divjo, neukročeno moč, ki se zaenkrat gubi, kakor hudournik po gorskih prepadih, a je slutil, da bo enkrat vskipela na dan, opisati je hotel človeka z njegovimi lastnostmi, strastmi in čednostmi v najbolj prvotni obliki. Za'predmet si je vzel Visoko Tatro, najbolj odlegel in ne -dotaknje» kraj poljske zemlje in zamislil se je v Človeka, ne kakor je živel ob njegovih časih pred izbruhom svetovne vojne, ampak kakor si ga je ustvaril v
svoji domišljiji,, da je bil nekako pred sto leti. Tetmajer je neprestano živel med tatranskim prebivalstvom in svojem študiju je, posvetil celo življenje, a v svojih novelah ga je obdal s simboliko in idealizmom, kakor pravi umetnik. Ce rečem, da so te novele neke vrste preroška knjiga, moram tudi priznati, da prihaja moj prevod prepozno, ker,se. je prerokovanje že izpolnilo pred našimi očmi. Vendar novelice ne izgube svoje pesniške vrednosti. Prevedel;sem jih več jo izbir ko že pred mnogimi leti, žalibog je pa povsod vsled neugodnosti razmer ostal v rokopisu«
Sedaj hočemo mimogrede prevesti to ali ono nanovo, žalibog ne ravno najlepših, ker moram' vzeti, kar imam ravno pri,rokah. Prevod ni seveda nili sen ca izvirnika, ker tako naravnost iz ljudstva izklesanega umotvora ni mogoče dostojno prevesti. Izgubi se jezik, barva, poezija in življenje. -Toda, kar je mogoče, naj bo.
Kako je umrl Jakob Zih.
Nekega lepega jutra v grudnu reče Jakob Zih svoji ženi Katarini iz Zeglenov od Janika:
—	Do danes sem živel, a danes umrjem.
Bilo je v Vi tovu.
Ko tako reče ženi, mu odvrne:
—	Jemnasa, jemnasa!
In vzdihne.
—	Kaška — reče zopet Jakob Zih — preživel sem pošteno več kot devetdeset let, morda tri ali pet.
Zena zopet vzdihne.
—	A ti jih boš, imela blizu osemdeset. Ni si jih imela, kot sedemnajst, ko sem te vzel. A jaz sem jih imel približno trideset, .nekaj več ali nekaj manj.
—	Jemnasa, jemnasa! ...
—	Nisi me hotela, češ da sem prestar.
—: Ej. za božjo voljo!
—	Toda so te prisilili, kor sem bil bogat.
—	EJ, za božjo voljo !...
—	Ter si jokala.
—	O, jej! ,
—	Staršem nisi bila nič kaj.
—	O, jef!	i b A H ÜD .
—	Ker si bila edinka in ne revna, pa si mislila bog ve kaj ....
—	Za božjo voljo, kaj M . . .
—	Toda jaz sem rekel: ako mi daste Kašo, vam plačam ves dolg pri Jarnikih, ako ne, vam zažgem. Imel sem cvenka.
—	O, jej!,
—	Imel sem cvenka že po dedu Simonu, ki je okradel neko cerkev na Ogrskem, a tudi svojega, kat sem prinesel z Ogrskega.
—	O, jej !
—- In naravo sem imel in krepek sem bil. Bil bi zažgal, kakor amen v očenašu.
—	O, jej!
—	In tako so te mi dali, čeprav za tebe nisem bil ravno mlad .. . .
—	Ej, ne, nisi bil . . .
—	A ti si rada videla Joška Hučanskega, ki so je potem vsled žalosti dal v gozdu od drevesa potlačiti.
—	Ej, ej, bože! ...
—	Bil je mlad. Imel ni več kot dvajset let. Bil je čeden.
—	Ej, jej.
—	Veš, koliko let je tega?
—	Ne ?
—	Kopa in tri ali pet.
' — Ej, ej, bože ...
Opoldne je spil Jakob Zih samo še nekoliko mleka, a potem je legel na posteljo in ni več vstal.
Pride k njemu njegov boter, toda od njega znatno mlajši, Frančišek Gombos.
—	Hvaljen bodi. Kako je? — reče vstopajs. —« Ljudje pravijo, bolrček da bo treba umreti.
—	Na veke amen. Prav da si prišel — odvrne Zih s postelje — ljudje imajo prav.
—	Kako pa to poznaš?
—	Od jutra čutim. Takoj sera začutil, kakor hitro sem se vzbudil. Sedi.
Dalje prihodnjič.
Stran %.
vet; satno da javno in jasno kot najvažnejši vzgojni činitelj v našem narodu izpove, da hoče le na podlagi večnih in neomajnih krščanskih resnic vzgojevati. Vabimo učiteljstvo s tem samo na pozitivno krščan -sko kulturno delo, politično pa naj ima proste roke. Seveda bo krščanski svetovni nazor in udejstvovanje tega prepričanja dal učiteljstvu takrat, ko bo treba politično udejsiviti svoje mišljenje, tudi v tem oziru najboljšo orientacijo. A priori se vdinjati kaki stranki, bi pa ne bilo častno za visoki poklic vzgojitelja naroda.
S tem je dovolj jasno precizirano kulturno stališče krščanske učiteljske organizacije. Bo naj samo zbirališče in ognjišče vseh idealnih, o resnici krščanskih načel prepričanih učiteljev. Vsak, kdor krščansko vzgaja in hoče še zanaprej slediti krščanskim vzgojnim načelom, mora, ako je dosleden, v to organizacijo. Za dosledno mislečega krščanskega učitelja ni druge izbire.
Mogoče pa se bo kdo izgovarjal, da je navdušen za krščanska vzgojna načela, nikakor pa se ne more navdušiti za „kranjsko“ Slomškovo zvezo, ker je preveč prononsirana po zloglasnem Šusteršičevem sistemu. Marsikaterega drugače sicer krščanskega učitelja kar mrzlično strese pri tem imenu, A stvar ni tako tragična. Tukaj imamo opraviti z zastarelimi štajerskimi slogaškimi predsodki in pa z obrekovanjem od strani kranjskih liberalnih učiteljev. Le predsodki, obrekovanja in brezumna pretiravanja malih napak hočejo napraviti iz Slomškove zveze učiteljsko društvo nižje vrste. Dejstvo je, da je se d a j na Slomškova zveza društvo idealnih krščanskih učiteljev in učiteljic in da je tudi vodstvo društva v najboljših rokah. Oe se pa je kdaj dogodila kakšna napaka v tem društvu, potem niso tega krivi njegovi člani, še manj idealna, in vzvišena načela tega društva, temveč drugi, zunanji faktorji. Sicer pa vsi očitki, s katerimi obkladajo Slomškovo zvezo liberalci, veljajo predvsem o liberalni zavezi, odnosno o njenih vodi -teljih, kajti ti so bili in so še sedaj krivi, da ima pretežna večina našega slovenskega učiteljstva o krš -canski učiteljski organizaciji tako otrovane in zme -
politične vesti.
Jugoslavija.
Regent Aleksander bo obiskal po sklepu ministrskega sveta Zagreb okoli 23. t. m., Ljub -liano pa krog 27. t. m. Program obiska bosta izde -lali pokrajinski vladi.
V Beogradu se v r šijo pogajanja za rekonstrukcijo pokrajinskih vlad med nalašč za to določenimi zastopniki strank in v ministrskem svetu. Do kakih rezultatov še dosedaj pogajanja niso dospela, ker stavijo osobito slovenski demokrati pretirane zahteve.
C e 1 o s e d a j po komaj s k r p u cani koncentraciji so začeli demokrati zopet z rovarjenjem proti vladi. Ravno sedaj, ko je naloga vlade in par -lamenta, da rešita najnujnejše zadeve, so se spustili demokrati v zahtevo po uvedbi „kancelparagrafa.“ Da v tej zahtevi slovenski demokrati prednjačijo, ni treba omenjati. Naši liberalni poslanci niti ne pomislijo. kako orožje so porinili z zahtevo kaneelparagra-fa v roke koroškim Nemcem, ki bodo začeli z agita -cijo, da v Jugoslaviji preganjajo vero in duhovnike.
Ministrski svet je že razpravljal ó kan-celparagralu in sklenil, da pride ta predlog pred. parlament le kot mišljenje volilnega odbora, ne pa kot vladni predlog.
K o n s t i t u a n t a, ko bo končala svojo na -logo, se bo preosnovala iz ustavodajne zbornice v zakonodajno. ki bi izdelala tiste zakone, ki so v zvezi z ustavo. Delovanje te .zbornice ne sme trajati nad 2 leti. Ukaz o razpustu zbornice mora vsebovati tudi določilo, dà se vrše v treli mescih volitve.
Volite v p r e d s e d n i k a: in podpredsed -nika zbornice se bo izvedla,, kakor hitro se bodo razne stranke sporazumele tozadevno.
Po n a j n o v e j š e m predlogu bi naj dolbi Beograd C, Zagreb 5 in Ljubljana 3 mandate. !
„Slovenec“ prinaša vest o razkolu med slovenskimi demokrati, ki se bodo razcepili v 2. tabora. Prvemu bi naj načeloval dr. Tavčar v spremstvu dr. Puca, Novaka, Ribara, Kejžarja in Čoka, drugemu pa dr. Žerjav z oprodami dr. Brezigarjem, Kramerjem in Ribnikarjem. Ta drugi tabor liberalnih mladinov bo tudi začel izdajati svoj lastni dnevnik.
S s r e d i š n j o zadrugo se nič kaj- ne strinja g. finančni minister, ki grozi z demisijo, ako se zadruga ne ukine. O usodi zadruge še ni }‘.adla definitivna odločitev.
LDU Beograd, 11. junija. (Uradno.) Mini -strstvo za trgovino in industrijo javlja: Gospodarski finančni odbor ministrskega sveta je sklenil v seji 9. t. m., da se dovoli izvoz stare leče v inozemstvo v neomejeni količini in da se carina na vino zniža od 100 dinarjev na 5 dinarjev pri 1 hi.
Italija.
N i 11 i j e v kabinet je p o d al ost a v -k o radi zavoženih notranjih zadev, raznih škanda -lov in draginje kruha. Ker so vse te zmede vplivale razburljivo na delavske sloje, se je vlada poslovila. Nittiju bi naj sledil v predsedstvu Giolitti.
LDU Beograd, 11. junija. Iz Pariza javljajo listi: Italijanski kralj je konferiral s Tittonijem in z Orlandom v zadevi ministrske krize.
STRA 55 ÄV
dene pojme. Nazadnje- pa je Slomškova zveza kakor; vsako drugo društvo zveza ljudi in ne angeljev iii .se, vslpd tega tudi v njej kaže vpliv človeškega elementa. Ce krščanska društva s svojimi vzvišenimi .idejami ne morejo vedno vseh vspehpv doseči, kaj pa šole moremo pričakovali od svobodomiselnih društev z njihovimi razdiralnimi načeli. Več poznanja samega se- ■ be, prevdarnosti in pravičnosti napram bližnjemu in ; potem bo tudi sodba o dozdevnih pogreških Slomškove zveze drugačna.
Mnogi mislijo, da bo skupno sodelovanje v šoli, ako se načelno ločijo, nemogoče. Nastalo bi sovrašt- j vn in medsebojna mržnja in nemogoče bi bilo mirno, | skupno vzgojno delo. Na to lahko odgovorimo, da je j med treznimi in zrelimi ljudmi sodelovanje kljub načelni razliki vedno mogoče. Pravi svobodomislee-uči-telj bo vedno spoštoval krščansko prepričanje svojega tovariša-učitelja ali učiteljice. Pri nas Slovencih bo to tem lažje, ker je pravih svobodomislecev med učiteljstvom jako malo, pretežna večina je zavestno ali nezavestno krščanskega, mišljenja, torej istih načel. Nekaj je med našim dobrim učiteljstvom hujskačev in kričačev in ti s svojim drznim nastopom terorizirajo vse svoje tovariše in tovarišice, da gredo za njimi pròti svojemu boljšemu prepričanju. Ti hujskači so znali na premeten način ustvariti v našem učiteljstvu cerkvi in krščanstvu neprijazno mentaliteto, vsled katere se smatra krščanstvo za nekaj inferiornega, duhovništvo pa a priori sovražno učiteljstvu. To duševno razpoloženje je prešlo kot nekak strup v naše učiteljstvo in posledica tega umetno-intrigantsko ustvarjenega mišljenja” je, da se krščansko misleči u-čitelji ih učiteljice bolj bojijo vstopiti v kat. društvo, kakor v svobodomiselno. Ne, naše učiteljstvo ni svobodomiselno, temveč krščansko in zadnji čas, da vrže raz sebe umetno krinko, napravljeno iz svobodo -miselnih cunj in javno pokaže svoj pošteni krščanski obraz.
Slovenski krščanski učitelji in učiteljice, dovolj je zaduhlih sanj! Stopite s svojim krščanskim prepričanjem v javnost!
LDU Beograd, 11. junija. Iz Pariza javljajo: Nekateri francoski Jisti komentirajo odstop Nitti-jöve vlade in trdijo, da dejstvo, da prevzame pred -sedstvo Giolitti, ne daje mnogo upanja, da bo italijanska zunanja politika Franciji bolj naklonjena, kakor je bila pod prejšnjim predsednikom Nittijem; a vendar izražajo listi nado, da Giolittijeva' politika ne more biti manj naklonjena irancosko-italijanski zvezi, kakor je bila pod Nittijem.
Italijani doživljajo krog Valone dim na dan nove poraze od strani albanskih vstašev. I-talijanska posadka, ki je bivala raztrošena po valonski okolici, je sedaj iz strahu vsa koncentrirana v la ioni.
Nemčija.
N e m š k i d r ž a v n i k a n c 1 e r M ü 11 e r, ki je prejel nalog, da sestavi vlado, se je obrnil do neodvisnih socijaldemokratov, ki so pripravljeni za sodelovanje pri vladi, ako se jim izpolnijo te zalite -ve: Razpust protirevolueijonarnih formacij, amnestija, kazen za vse protirevolucijóharce, ki so se bde -ježili puča, socijalizacija veleindustrije, podržavljenje veleposestev, socijalno zakonodajstvo, mir ž sosednimi narodi in izpolnitev mirovne pogodbe. .
G lasov a n j e v. zahodni Prusiji - sé bo vršilo -11. julija.
Irska.
O b č inske vol i t v e na Irskem bodo že kmalu zaključene. Zmagali so skoro povsod sinjaj -novci.
Poljska.
Poljska vlada je podala d emisij o, katero je sprejel državni tajnik. Naprosil pa je člane vlade, naj za enkrat še nadalje vodijo vladine posle.
Cehoslovaška.
LDU P r a.g a, 10. junija. Pariška poročila-- o rešitvi, tešinjskega vprašanja niso popolnoma resnična. Dejstvo je, da je poslaniška konferenca razpravljala o zadevi in sklenila predložiti čehoslovaški in poljski vladi, naj bi se rešilo tešinjsko vprašanje jb-tom razsodišča. Pogajanja med Celioslovaško in Poljsko se niso vršila in se ni ničesar odločilo. Vprašanje se ne more rešiti potom dogovora čehoslovaške in poljske delegacije v Parizu, ker je potreba, da zav -zamejo vsi Odgovorni činitelji stališče glede tešinjskega vprašanja. Tudi čehoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš je enakega mnenja. Poljski minister Patek pride v Pariz, kjer bo imel z dr. Benešem posvetovanja. Dr. Beneš se bo po teh posvetovanjih vrnil v Prago, kjer bo merodajnim činiteljem poročal, kako se to vprašanje razmotri va v Parizu in kakšne so v tem oziru namere poljske vlade. Jasno je torej, da so poročila o sporazumu prezgodnja,
LDU Praga, 11. junija. Kakor poročajo „N. Lisly“ iz Moravske Ostrove, so dospele v Tešinj nove ententne čete, zlasti francoske, ki so zasedle demarkacijsko črto.
LDU P r a g I, 11. junija. Poslanska zbornica je končala danes debato o izjavi vlade. Pri glasovanju je poslanska zbornica vzela s 140 proti 104 gla -sovi vladno izjavo na znanje. Za izjavo so glasovali čehoslovaški socijalni demokratfe, narodni socijali -sti, agra rei, slovaški nacijonalisti, kmetska stranka,
______ 14 , jtjafja
obrtna stranka in, trije Madžari.. Proti izjavi s» glasovati vsi Nemci in ostali Madžari im čehoslovašfca l judska stranka. Nato 'je govoril predsednik zborni -oe, Tomašek, ki je- povdarjaR da je vsem govornikom brez razlike strank bilo mogoče, da so- izrazili svoje j mnenje. -- Prihodnja seja v torek.
Avstrija.
K a n c 1 e r d r. R e n n e r je podal predsed -niku Seitzu 11. t. ih. demisijo kabineta.. Predsednik je sprejet ostavko in vprašal kanclerja, ali je odsto-pivša vlada voljna še nadalje voditi vladne posle pod. Rennerjem. Po tozadevni pripravljenosti kanclerja je poveril predsednik vodstvo državnih, postov še za.nadalje dr. Rennerju.
R a d i že o m e n j e ni h g r a š k i h d o-g od kov in prehranjevalne krize so odložili svoja mesta v Gradcu zastopniki sooijaidemokratične- stranke pri deželni vladi, namestnik deželnega glavarja Pongratz ih župan Muchitsch.: Socijaldfeinokratje niso več za koalicijo, ker ni vplivala krščanskosocijal-na stranka pomirjevalno na kmetsko prebivalstvo, kakor je to zahteval položaj.
Madžarska.
Z-d rešitev m a d ž a r s k e via d n e kvize se povd&rjajo ti-le pogoji: Vojaške nasilne formacije se naj podrede domobranskemu ministru, impostarne formacije se naj razpuste. Razpusti naj se sedanji generalni štab ter društvo „Vzbujajoče se Madžarske-.“ Za izpolnitev teh pogojev pa se od opozicije zahteva: Kazen z batinami naj se uvede za verižni-štvo, smrtna kazen pa za boljševiško in anarhistično agitacijo. Guverner naj dobi pravico;, da razpusti narodno skupščino.
Grof Appony je začel po celi Madžarski veliko akcijo, da bi strmoglavil sedanji režim. On sam- bi se rad postavil na čelo-državo in sestavil vlado. V Budimpešti je močna reakcija proti sedanji vladi in kar očito in dejansko se napada častnike bele garde.
Pnevne vesti.
Listnica upravnlšfva.
Upoštevajoč sedanjo večkrat prepočasno poštno upravo je upravništvo „Straže“ že pred tremi tedni \ sera onim gg. naročnikom priložilo položnice, kate -rim je naročnina potekla s 1. junijem. Vsi,, ki se še (emu opominu niso odzvali, dobijo danes zadnjo številko. Upravništvo opozarja obenem, da starejših številk navadno ni dobiti. Pri sedanji draginji moramo na vseh straneh Siediti, ne samo, da ne moremo'brez naročnine del j časa lista pošiljati, ampak da tiskamo j avno potrebne številke. Zakasnela naročnina pa ni naša krivda. Gg. naročniki se ne smejo hudovati, da jih upravništvo opomni na poteklo naročnino z ustavo lista, ako ne marajo upoštevati modrega križa in priložene položnice. — List „Straža“ velja v kronah fjliS celoletno 50 K, polletno 20 K, Četrtletno 14 K , mesečno .1 K ; za inozemstvo 60 K, oziroma v Nemčijo, S vico in Ameriko zaradi višje poštnine 72 K celoletno. Pristaši ! Zdaj, ko se bližajo volitve, ko se do-I ločijo kphčnov el javno državne meje in se razpravlja \ o meddržavnem prometu, ne more nikdo pogrešati do-• brega lista. Zato ne ostanite samo zvesti listu, am-i' pale še razširjajte ga!
j	Upravništvo „Straže.“
I Pradavaiäje o Koroški. Po vsej Sloveniji se nameravajo v kratkem prirejati predavanja o Koroški. Predavanja bodo imela namen informirati našo javnost o resničnem položaju na Koroškem in jo globlje zainteresirati zanjo. Predavanja se bodo vršila v sedežih sodnijskih okrajev. Predavatelji pridejo iz Koroške. Opozarjamo na to vse stranke, vsa društva in korporacijo in pričakujemo, da nam pomagajo pri tem delu. Natančneje bomo poročali še v listih in, na lepakih.
Jugozahodna os! Celovcu leži v zelenju letovi -! šče in občina Vetrini, sedaj zadnja železniška postara i za Vrbsko jezero. Ta kraj se omenja že leta \ 190 z I imenom Vetrina. Leta 1142 je ustanovil Šponheimer Bernard cistercijanski samostan in ga podaril tran -coskim redovnikom iz samostana Villera t’Ai bave Jožef II. je odpravil leta 1789 samostan in ustanovil posvetno župnijo. Samostansko poslopje je preurejeno sedaj v tovarno za sukno, kr uživa dober sloves. Nekdanja samostanska cerkev ima veliko starih spomenikov v stranskih hodnikih, dragocenih slik, leno gotsko kapelo in lep v baročnem slogu izrezljan veliki, oltar. Poleg cerkve je velik senčnat park, ki je ob -činstvu dostopen. V kraju je poštni in brzojavni u-rad. Od Vrbskega jezera je oddaljen Vetrinj 4 km. V kraju je tudi zdravnik. Od postaje v trg vozi po enkrat na dan avto, in sicer odide s postaje ob 11 u-l ri 20 minut in pride v trg ob 11. uri 28 minut. Iz Vetrinja vozi ob 5. uri.56 minut in pride na postajo ob 6. uri 2 minuti. Izleti na letovišče Planina (Alpe)
1 uro, tam je solidna restavracija, J-d ima sobe, pri -rejene za letoviščarje. Lep razgled na jezero in na Celovec; prijetna gozdnata okolica. K Majerniku ob jezeru SA ure. Na Zihpolje 1 uro. Z Zihpolj je lep raz gled po Rožu. Interesentje naj zahtevajo pojasnil glede letovišč po slovenskem Koroškem, od Tourist Office, Borovlje.
Poziv. Za letovišča ob Vrbskem jezeru bi bilo zelo ugodno, da bi se nastanil v tekoči seziji kak zdravnik, po možnosti morda tudi dva. Kolikor moremo doslej razbrali, se bo sezija razvijala zelo ugod-
no in bo torej klijentela obsežna. Zato bi toplo priporočali, da se gospodje, ki jih veseli zdravniško delo-v-anje ,y takih razmerah, odločijo in pridejo za dobo seztje, ki traja do konca septembra, k Vrbskem jezeru. S posvetovanji in pojasniti je interesentom na razpolago Tourist 'office, Borovlje.
Triglavske koče SPD i. s.: Tjriglavski dom, Staničeva koča, Aleksandrova koča, Vodnikova koča kakor tudi koča pri Triglavskih jezerih se otvorijo dne 27. t. m. Vsled slabega vremena, ki je zapoznilo transporte v kočo pri Triglavskih jezerih, le ta koča ne bo otvorjena že 15. t. m. — kakor se je nameravalo — temveč ob jednom z drugimi dne 27. t. m.
f Župnik Martin Lak. Dne 11. junija t. 1. je po kratki bolezni v starosti 57 let umrl vlč. g. Mart.
Lah, župnik pri Mariji Snežni. Rodil se je leta 1803 na Pilštanju in bil v mašnika posvečen leta 1891. Kot kaplan je služboval v Srnartnu na Pohorju, pri Sv. Emi, Galiciji pri Žalcu in v Vitanju do leta 1899, ko jo bil imenovan za župnika v Soboti. Za župnika pri Mariji Snežni je bil imenovan leta 1903. Rajni si je stekel za versko in narodno prebujenje obmejnih Slovencev veliko zaslug. Njegov pogreb so je vršil v ponedeljek, dne 14. t. m., predpoldne. Blagemu in gorečemu duhovniku svetila večna luč!
„Seotus Viator“, ki se je mudil nekaj dni v Ljubljani, je poselil tudi poverjenika za uk in bogočastje, kjer sta dolgo časa razpravljala s poverjenikom dr. Verstovšekom o političnem in šolskem vpra -banju v Sloveniji. Dr. Verstovšek je podučil visečega gosta o naših razmerah na Štajerskem in Koroškem h-r o prejšnjem nemškutarskem' sistemu, ki je vladal in tlačqnii siovenstvo ravno v teh krajih. Scotus Victor je Obljubil, da. se bo vrnil kmalu zopet v Slovenijo, ob iej priliki' si bo ogledal vse kraje naše kra--sne domovine.
Kaj pa je. to? Dne 10. t. m. se je v Celju vršilo zborovanje liberalne učiteljske Zaveze. Šolski vodja obeh ljudskih šol v Celju je v 'šolskem zapisniku vabil k sestanku Zaveze vse učiteljstvo, ker da pride Luka Jelenc iz Ljubljane. Zato se naj zborovanja udeležijo posebno tisti, ki se potegujejo za definitivno nameščanje na meštnih šolah.
„Učiteljski tovariš“ hoče zadnji čas biti bolj nadstrankarski, da bi tem lažje pobijal katoliško u-čiteljsko organizacijo. Veasi pa nevede vendar pokaži? jasno svojo pravo barvo. Tako piše v štev. 23, da sloji politik dr. Kukovec idejno slov. učiteljstvu prav blizu. Idejno, to se pravi : po svojih idejah, mislih , načelih. Kake pa so ideje, načela dr. Kukovca, sedanjega načelnika demokratske stranke? Gotovo taka kakšna so načela stranke,/ ki jo vodi. Glavno načelo demokratske ali liberalne stranke pa je, da rečemo najmileje verski indiierentizem, v resnici pa protiversko in proticerkveno stremljenje! Ali ni nekdanje glasilo dr. Kukovčeve stranke „Narodni dnevnik“ novembra 1909 priporočal delo češkega svobodomiselnega i*n strastno protikrščanskega pesnika Macliarja , ki imenuje krščanstvo strup iz Judeje? Ali nr učil .„Narodni dnevnik“ od dne 30. oktobra 1909, da je nauk o Kristusovem božanstvu zmota? Ali se ni „Narodni list“ 1912, št. 14. bogokletno norčeval iz evha -cističnega kongresa, iz večnosti, nebes, pekla in božjih zapovedi? Ali ni dr. Kukoveo lansko leto avgusta vabil dijake na sestanek svobodomiselnega, to je protiverskega dijaštva v Celju? Kdo je izdelal protiverski in proticerkveni šolski načrt? Ali. ne demokratska stranka, med koje glavno stebre se šteje doktor Kukovec. Take so ideje slovenske demokratske stranke, take so tudi ideje ali načela dr. Kukovca, njenega, glavarja. In „Učiteljski tovariš“ prše, da stoji ta politik idejno slov. učiteljstvu prav blizu. S tem io storil list, ki hoče biti stanovsko glasilo vsega slovenskega učiteljstva veliko krivit». Velik del slov . učiteljstva je idejno tako daleč proč od dr. Kukovče-vih idej, kakor vera od nevere, dasi bi „Učiteljski tovoriš“ tudi ta del idejno rad približal dr. Kukovcu , ki ga hvali kol zelo „sposobnega, marljivega in nesebičnega, poštenega, in plemenitega sotrudnika“ nove vlade. O. sposobnostih dr. Kukovca, posebno kako zna braniti 'jugoslovanski Maribor, bomo še „govorili.
Vpisovanje v I. razred državne gimnazije v Murski Soboti se bo vršilo due 30. junija, 1., 2. in 3. julija od._ 8, ure dalje. Učenci (učenke) se naj zglasijo te dni v. spremstvu. svojih staršev p.ri ravnateljstvu državne gimnazije ter naj prinesejo seboj krstni (rojstni) list ter zadnje šolsko spričevalo. Prekmurci in prebivalci iz sosednih Slovenskih goric, porabite to ugodno priliko in dajte svoje nadarjene otroke v kar največjem številu v gimnazijo, da si vzgojite potrebni izšolani naraščaj!
Sv. Peter niže Maribora. Zopet smo bogatejši za eno novo gostilno, katero je otvorit Klojčnik. Kakšnega mišljenja je ta možakar, pove najbolj dejstvo, da je otvor.tov gostilne naznanil z debelimi črkami v „ Marburgöre i.“ Najbrž si je mislil, da bo v svojo gostilno privabil vse „rajhoyce“, Slovencev pa itak ne mara. ker so mu že znosili dovolj denarja!
©bsojcsaa celjska- 'trgovca: Kakor znano, je bil obsojen trgovec R. Stnueoki radi navijanja can. Ra-j di tega je zaprl svojo trgovino. Obrtna oblast se poživlja, da stori svojo dolžnost, v da mu odvzame o-brtni list,, zaseže zalogo, in isto’ po (dostojnih conah ljudstvu produ. — Obsojen, je bilfjrac§ navijanja cen' pri .manufakturi nemški trgovec Lakič na 5000 kron ■kazni in pél. dni zapora.
Mourje v celjskem okraju. Dne 28. maja od 7. do 8. ure zvečer je razsajala huda nevihta s silnim viharjem in točo v smeri od Vitanja čez Novocerkev .Vohrik, Konjsko, Prekorje in Smapjeto. Mestoma. Ja v^viuruČBno, posamezno vasi so strašno trpele. Vas
Prekorje je največ trpela, škoda je ogromna. Ljudje ne pomnijo še tako hudega neurja v dotičnih krajih.
Crne koze v Rajhenburgu. V celi naši župniji nimamo sedaj niti enega slučaja črnih koz. Na pokopališču v Rajhenburgu je bil pokopan edinole Kletni Marijan Krevelj, ki je umrl na tej bolezni. Njegov o- j če Jožef Krevelj je že okreval. Člani Kreveljnove hi- j še se danes, že prosto gibljejo po trgu. Okrajno gla- S varstvo ni kcntmuaeiralo Rafhenburga, kakor '♦je to zlobno poročal liberalni dopisnik „Slovenskemu Narodu.“ Namen dopisnika „Slovenskega Naroda“ je bil, da na ta način škoduje orlovskemu taboru, ki se vrši dne 20. t. in. v Rajhenburgu. Vrli Orli od blizu in daleč pa bodo radi tega poskrbeli, da e ta dan orlovska misel okrepi in visoko dvigne v nekontumaei-ranem Rajhenburgu.
Razpis služb. Razpisane so službe treh praktikantov in sicer dveh pri upraviteljstvu o. j. bolnice v Ljubljani, jednega pa pri upraviteljstvu obče iavne bolnice v Mariboru. AbsoMrani srednješolci se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
Lov na razbojnike v Srbiji. V Srbiji, zlasti v južnem delu se je razbojništvo v zadnjih i mescih razpaslo tako silno, da je postalo neznosno breme in zlo za tamošnje prebivalstvo. Sedaj so pa začele oblasti preganjati razbojnike v vsemi silami. Že koj prve dni so se pokazali lepi uspehi. V bojih orožništva z razbojniki v okraju Netohija so usmrtili 8 razbojnikov in roparjev. Na mnogih krajih je prišlo med orožni-šlvom in roparji, do pravcatih bojev, v katerih je bilo ubitih veliko število razbojnikov. Lov na* razbojnike roparje in tolovaje se nadaljuje.
Sv. Oče; obolel. Po poročilih iz Pariza je pa -pež Benedikt vsled protina težko obolel in so bo bržčas moral iti zdravit v kako zdravilišče.
Velika nesreča v rudniki. Iz Temesvara se poroča: V rovu „Hungarije“ rudnika Aninskega se je dogodila dne 10. t. m. velika nesreča. Večja množina dinamita se je iz neznanega vzroka razletela ravno v času, ko so delavci nameravali zapustiti rov. Do-sedaj so izvlekli. 173 mrličev, 30 rudarjev kaže znake hudega zastrupljenim Prenesli so jih v bolnišnico. Vzrok eksplozije še ni pojasnjen.
Mednarodna donavska komisija. LDU. Beograd
10.	junija. (Uradno). 17. t. m. se bo sestala v Parizu mednarodna donavska komisija, predvidena v sklenjenih mirovnih pogodbah. Kraljestvo SHS bo zasto -pai kot prvi delegat Mihajlo Ristič- polnomočni minister, kot njegov namestnik Franc Will an, kot tajnik g
lovine. Trgovci in obrtniki i se v najizdatuejši meri poslužujejo kreditnega društva mestne hranilnico v, Mariboru in je želeti, da postane vsak domačin član lega zavoda, ter s tem pripomore domačemu podjetju do proevita v svoje lastno korist m v prospeh narodnega, gospodarstva.
I. slov. orlovski tabor v Mariboru.
80 šotorov za preskrbo z okrepčili razpisu-»
je odbor za 1. slovanski orlovski tabor v Mariboru. Šotori bodo zaposleni na .slavnostnem prostoru na Težim delno v dneh od 29. do 31. julija t. L, v celotnem obsegu pa v nedeljo 1. aygusta popoldne neka -ko do 10. ure zvečer. V poštev pridejo ponudbe prvovrstnih gostilničarjev, slaščičarjev, mesnih prekaje-valeev in izdelovalcev raznovrstnih mesnih izdelkov, pivovarjév, prodajalcev brezalkoholnih pijač, pekov itd. Kdor računa na kakšno soudeležbo pri teh ali sličnih podjetjih, naj javi natančnejše pogoje in ponudbe najkasneje do 30. junija t. 1. na Pisarno odbora za 1. slovanski orlovski tabor v Mariboru, Koroška cesta 1, 1. nadstropje. Vpoštevale se bodo samo resno in solidne ponudbe. Pogodbe se bodo sklepale na podlagi od odbora določenih pogojev.
Prop a g a n d n e in reklamne razstave se bodo lahko napravile ob priliki I. slovanskega orlovskega tabora v dneh od 29, julija do 3, avgusta 1920 v Mariboru. Tabora se bo udeležilo svetovno občin -stvo iz najrazličnejših držav. Želeti je, da bi obse -gala razstava, mnogovrstne panoge iz našega domačega življenja. Priglase sprejema Pisarna odbora za I, slovanski orlovski tabor v Mariboru, Koroška cesta 1, I. nadstropje in sicer do 5. julija t. L, izjemoma še tudi do 15, julija t. 1. Kdor misli na to, naj se priglasi takoj.! Opozarjamo na to zlasti razne zadruge, društva itcl. Naj nihče ne zamudi prilike!
Posebni vlaki o priliki tabora bodo vo -žili v vseh smereh. Obratno ravnateljstvo južne že -ieznice in ravnateljstvo drž. železnic sta pokazala največjo naklonjenost in obljubila ustreči vsem željam udeležencev, zahtevata le pravočasnih prijav.
Narodno gospodarska.
'Domanjko.
©Mrska koča z najznamenitejšo 'jugoslov. vi -šinsko melereoI. opazovalnico, ki je odprta celo leto, je letos tudi pod upravo SPD in je oskrbovana slično kot druge koče in domovi SPD (6 sob iu skupno ležišče, prostorno za nad 50 ljudi komodno. Oskrbnik Slovenec.) Najboljša pot na Vel. Obir ali Ostre 2142 metrov, je iz Železne Kaple čez Ivanje po širokih grebenskih planjah s slovitim, dalekosežnim razgledom. Obir je znamenit tudi vsled znamenite dorè in redkih rudnin. — Najlepši povratek iz Obirja je sestop k Trklu pod Sajdo in preko slikovite, tipične koroške, narodnozavedne vasice Sele (dobri gostilni „Pri Mažejo“ in „Gregorič“) in Rajtiš v Borovlje 7. ur.
fftarihorske vesti.
Intendant beograjskega kazališta g. Grol. ki se
je mudil te 'dni pri poverjeništvu za uk in bogoča -sije in sektam posvetoval o ljubljanskem in mariborskem gledišču, je dospel v soboto v Maribor.« V Mariboru se je posvetoval s poverjenikom dr. Verstovšekom, Nučičem in drugimi o rešitvi gledališkega vprašanja v Mariboru. G. Grol je prisostoval v soboto gledališki predstavi,
201etnica. Abiturijenti mariborske gimnazije iz leta 1900 so sestanejo v sredo, dne 23. t. m., ob 19. uri v hotelu Union v Mariboru, Vazzaz, Pivko, Ašič.
Borza. LDU Zagreb, 11. juniia. Devize: Bero-
lin 258-203, London 350, Newjork 88.30-90, Praga 222—223. Valute: Ameriški dolarji 80—81, avstrijske krone 55—50, čehoslpvaške krone 230, angleški funti 380, francoski franki 725—730, nemške marke 258— 260. Blago:	Pšenica franko vagon Srem ali Banat
boljše vrste 675, koruza 480, otrobi 140. — Dunaj, 11. junija. Zagreb 164—178, Budimpešta 89—99, Praga 360—384, Krakov in Varšava 88—100. češke krone 362 388. dinarji 625—675. ’
Na Koroškem je letos letina za črešnje tako nenavadno dobra, da ljudje ne vedo kam s tem sadjem. Ker je izvoz vsled razmer- nemogoč, bi želeli in priporočali, da pokupijo pridelek domači kupci iz Jugoslavije. Crešnje dozorevajo in so ponekod že zrele, vsled česar ie treba hiteti. Cene so razmeroma niz -ke, kakovost jako dobra. Zlasti mnogo tega sadu je po občinah: Hediše, Hodiše, Medgorje, Otok. Pri tej priliki opozarjamo, da kažejo tudi druge sadne vrste jako dobro in prosimo tozadevne kupce že sedaj, da posvečujejo kar največjo pozornost koroškemu sadju. Interesente bodo rade volje informirali in jim šla na roko predstojništva imenovanih občin.
Vrednost dinarja narašča. Na beograjski borzi se vrednost dinarja trajno dviga in se bo z ozirom na ugodno žetev zenačil s frankom, kakor se Je pred dnevi zenačil z liro. Spričo tega je zavladala na beo-l grajski borzi pretekli petek velika razburjenost.
Cene za pivo in vino padajo. Po poročilih iz » Osjeka so tamošnji gostilničarji, sklenili, da znižajo
Uredništvo „SiražejjUzjavlja, da jo prišlo na- | znanilo -veselice „pomočniškega društva gremija tr - \ goveev v Mariboru“ pomoloma y list.
ičujj delajo ti ljudje tukaj? Od zanesljive st ra- I ni se nam poroča, da straši po Mariboru 'neka Mitzi 1 Hibi fig, zagrizima Nemka iz Slov. Građeni) Li jo leta j 1919 ovajida'našo .ljudi kot ssrbofii* ie,i.n. pr. soprogo j višjega živiijozdravnika Pirnata. Mitzi UThjng je 3 ■ hčerka kččmarjh Tsehhrrota. a njen mož je ;.v Gu - | šiunju. Olbivfg je drzna Germanie:;, a policija jo trpi j ker Je pri -Tseharretu - odlična 'slovenska- družba pod | varno.ju sladko streho v Kernstockstüberlii. Dobili | smo poročilo, 'da-ima direktor Kern. v M .vaici pri se- (j bi odstavljenega, magistralnega direktorja in zapri - § zenega nemourja dr. Valentina. Pri Kernu so ob tej | priliki tajni sestanki. Udeležujejo se jih tudi drugi | maiuborski: Vclonemci. Ali je to dr. Senekoviču zna- | no «Mariboru pa ..časlitamo,. da ima, Jako narodno za- | vednega ravnatelja mestne klavnice!	|
Mošt«» krak (laica v Mariboru j» ustane , il i I j. kreditno društvo; ki inm n amen; dajati trgovcem in | obrtuSkoip. po- cehi - kredit ter jim omogočiti, da naia - | t gajo svoje imovine na tekoči račun proti nMugódnej- I Sema obres tp vanju. Denarne vloge pri kreditnem dni- |
i šivu niso vezane na nobeno odpoved in ima zavod j vedno toliko gotovine na razpolago, da izplačuje lira- f nilrie vloge vlagateljem do neomejene višino. S ce - | nrra' kreditom hoče kreditno društvo v prvi vrsti pripomoči, da se ublaži draginja, ker trgovec, ki ima po ceni v- rokah denar blago lažje nakupi in tudi prodaja po ugodnih conah, kakor pa trgovec, kateri si mora preskrbeti' dragi kredit, v drugi vrsti pa o-dpo-moči kolikor mogoče katastrofalnemu pomanjkanju go»
cene za pivo in vino in sicer pri pivu od 3 K na 2 K 50 vin. in pri vinu' od 16 K na 14 K. j
Izplačevanje ali podaljševanje kronskih 6%nih državnih bonov s pravico do premije, ki je bilo vsled brzojavne odredbe gospoda finančnega ministra za -časno ustavljeno, se pri finančni deželni blagajni v. Ljubljani zopet nadaljuje. Izplača se glavnica in o -bresti v vsakem slučaju, premija pa samo tedaj, če je številka dotičnega bona vpisana v spisku, ki ga jo prejela finančna deželna blagajna od generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu. V tem spisku pa so vpisani vsi oni boni, glede katerih je general, na direkcija državnih dolgov' od denarnega zavoda, kjer je bil bon prodan, prejela o tem precizno poročilo. Ce to poročilo ni bilo predloženo ali pa ni bilo precizno, potem bon ni vpisan, v spisek in se torej premija zanj zaenkrat ne izplača, marveč se pnno -'si tel ju takega bona izplača samo glavnica in obresti, glede premije pa se mu izda od finančne deželne blagajne posebno potrdilo. Premija sama se mu bo izplačala še le tedaj, kedar bo po generalni direkciji državnih dolgov izvršeno primerjanje s knjigami dotičnega denarnega zavoda, ki je bon prodal in prolon-giral ter potrdil, da je bil bon res kupljen, v dobi od 15, maja do vštetega 15. junija 1919. 1.:Od bonov podaljšanih za daljnih 6 mescev se plačajo šest odstotne anticipativne obresti, torej obresti, kakršnih danes ne plača za naloženi denar nobena banka in nobena hranilnica. Vrhutega je denar v državnih bonih absolutno varno naložen. Vsa natančnejša pojasnila se dobijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani, ki bo šla strankam vi vsakem oziru na roke. Ce kedo bona ne more ali ne mara prolongirati, naj ga proda
Stran 4.
saiBKZjši
14. junija 1920
takemu, ki bi ga rad prolongiral in pomagano bo o-bema. Lastnik dobi svoj denar, obresti in event, premijo, kupec pa bon, katerega bi drugače ne mogel dobiti, ker država novih suhskribentov ne sprejema.
Trgovske zveze med Cehoslovaško in Jugoslavijo. Praski listi poročajo, da je bilo v prvem polletju lanskega leta iz Cehoslovaško v Jugoslavijo uvoženega blaga za 54,784.749 čehoslovaških kron, iz Jugoslavije v Cehoslovaško pa za 59,360.075 čehoslovaških kron. Jugoslavija je torej v tem času imela napram Cehoslovaški za 4,575.92(5 čehoslovaških kron aktiv.
Emajlirana posoda v Cehoslovaški. V Cehoslovaški je 23 tvornic za emajlirane proizvode, kojih! promet je v. mirnem času znašal 40 milijonov kg; od teh se je izvažalo 80—00%. Sindikat industrijcev take emajlirane posode je določil ža posamezne dežele posebne cene.
Novi davki na Francoskem. Zbornica je sprejela zakone o davku na vino od 3—14 frankov za hektoliter in na pivo L Irank 70. Obenem so povišane .občinske doklade na alkoholne pijače. Potem so uvedli davek na igralne karte, na mineralne vode ih takse na obisk gledališč, koncertov, konjskih dirk, kinematografov in vse vrste predstav in zabavišč od 6 do 25 odstotkov. Dalje je zbornica sprejela zakon o davku na električni tok za razsvetljavo in kurjavo, o povišanju avtomobilskega in davka na kočije za 50, odstotkov,. Taksa za pravico lova je povišana na 100 frankov. Končno'je povišan davek na. petrolej».benzol benzin,, kavo, kakao, čokolado in sladkor.	.
lipah z diamanti. V nizozemski industriji dia -man tov je nastopila kriza. Iz Anlwerpena poročajo , da je tvrdka M. B. Heunel ustavila plačila z 10 mil. frankov pasive. Tudi druge di ama niske tvornice so v. •velikih težavah.
Rumimi ja je povišala uvozno carino za .Ikraini znesek za države, s katerimi nima trgovinskih pogodb. Ravnotako je popetorila carinske kazni.
Lesne cene v Nemčiji. Lesne cene v Nemčiji so začele polagoma padati. Mesca aprila je stal kubi k-meter lesa še 1600 do 1700 mark, sedaj pa samo i400 mark. Lesne cene so torej padle na isto višino, kot so bile novembra lanskega leta in so, če se jih primerja z našimi, še vedno zelo visoke.
Slovensko mestno gledališča
Repertoire tekočega tedna :
M torek, cine 15. junija:' Morala gospe Dulske, 'Gostuje Tonka Savičeva, članica kr. kazališta v.
Zagrebu. Ab. A 49.
M sredo, dne 16. junija: Smrt majke Jugoviča. Ab.
B 51.
K četrtek, dne 17. junija: Pereant možje. Ab. A. 50.
' A 50.

Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje tn Slovenske gorice
P. X. * o. s.
prodala razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, osnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje,
KupujS pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pratico kipeiati in prodajati zadrugi imajo samo lliani.
Novi Hani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovina j! pis aru e f Gornji Radgoni.
Pd€ifIiŽf8§€®l s Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri
Ljutomeru, Beltinci.	259
[Veletrgovina
Ludo vik Kuharic

Ormož
—I—i i,, ■,
nudi svojo
• ■ veliko zalogo vsakovrst- ■■ nega modnega, manufaktur-nega blaga, platna itd- Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, oije. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstna železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
, Glavna zaloga delniškega
II Piva §
m
m
I

Papirne obrisača
(servljete), potrà košare, pleteno pohištvo, toaletna mila, zobno kremo, razno
galanterijo in drobnarijo na debelo in drobno
BALM & RÒSINÀ
MARIBOR, Graj skl'trg J
MTTRGOVCI POZOR! "WS MIROSLAV NABERGOJ, MARIBOR
Gosposka ul. 14, uhod Tkalska ulica (Webergasse)
Zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA
Velik izbor batista, cefirja, platna za srajce in 4fiK rjuhe, sukanca, bombaževine, nogavic itd. itd.
Tovarniške Cene. Samo na debelo Direkten uvoz.
Književnost.
Dr. A. Gosar: Narodnogospodarski eseji. Ljubljana 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 7.20 K, Knjižica ima 3 dele: I. Delo — podlaga za pravično ureditev gospodarskega življenja. II. Mednarodno ali narodno gospodarstvo. III. O glavnih panogah narodnega gospodarstva. Poljedelstvo. (Način obdelovanja. Obdelovanje s stroji. Ročno obdelovanje. Površina zemlje. Prava pot k povzdigi poljedelstva). Obrt in industrija. (Razmerje obrti in industrije. Meja med obrtjo in industrijo); Napredek in naloga narodnega gospodarstva. Trgovina. (Naloga in delokrog trgovine. Potrebna izmenjava blaga. Kaj pa blagostanje trgovskih narodov? Meje trgovine). Vodilna misel: „V celoti nam stopijo pred oči tri važna načela enotnega in smotrenega narodnega gospodarstva Dvigniti poljedelstvo, pospeševati obrt in industrijo ier urediti njuno medsebojno razmerje, omejiti zlasti domačo vmesno trgovino na potrebno izmenjavo blaga. Narodno gospodarstvo, ki reši to nalogo, mora privesti svoje ljudstvo do splošnega blagostanja." Knjižico toplo priporočamo.
Cenjenim industrijalcem, trgovcem, obrtnikom dam na znanje, da sem na mariborski carinarnici otvoril
carinsko agentur©.
Posredujem v vseh carinskih zadevah, to je pregledan je blaga, reklamacije, preveč plačane carine itd.
1 Nil. M. Piv tlako vlč ,
carinska agentura, Cafova ulica št. 2.
Maribor, 1. junija 1520.	4S9
GOSTILNA
41.2
a
I Hala naznanila.
Raznai
JOSIP NEKBEP
tesarski mojster in stavbenf podjetnik v Mozartovi ulici 59 V MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo Bovih stavb za točno « izvršitev n:
I
TT-jiyx J ali vzame v najem go-JVlipi etilno ali tr*onno ž delikatesami. Naslov v npravnlštvn, i - 478
KUPUJEM
po najviäjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Qlaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796
Kupimo
Ä„Jadran“2r£
d. z o: z. v Maribora, Gosposka nliea 44. Telefon 863.	888
žPrtnte mm
POZOR !
Alojzij Gniušek,
Maribor, Glavni trg 6’ prodaja po najnižih eenah sledeče kranjske vrparske isdelke iz pristaš konopljine. K on o p e o (Strange) močne in navadne, nada, pletene ia navad., con gelee, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge.	407
Slovenci širite „STRAŽO“
®fj voda Donatski vrelec, medicinali!» voda
Najboljša mineralna voda Tempel vrelec,
namizna voda Styria vrelec, medicinalna
smxsfàm najmočnejše vrste SgSggSiSS®
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. Pojasnila daje
PSI „MESTU KLAVUCI
se priporoča sa obilen obisk.
Za izborna vina se jamči.
ERNEST BI RTIČ, GOSTILNIČAR.
OTVOMITE Vi
Čast mi je naznaniti cenj. o&èln-sten iz MaeiOoea in okolice, «ta sem s J. junijem t. S. zapet otvorit svoja
m mmmfak tut 'mo
»a ** Gosposki utici št. 11 V"	(insa p Wran&esclu*).
V tegimajm, 'ftu battè vìivai tat fi nadalje »a-twpaiije »vajih vetij. odjemalcev, beležiti» « orf« flèttila «poslovanjetat
»,	1Felinefrikrmbi*
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina j ZAVOD Za ZAKLEPANJE ID STRAŽENJE
Hranilnica In posojilnica družba katoliških 433 mojstrov v Mariboru, Vetrinjska ulica 20
«loge po 4°|o
in dele pesatila proti poroitvu. Uraduje v pondeljek in četrtek cd 5.-7. ure imp-
RESTAVRACIJA
•NARODNI DOM

- V MARIBORU
se najtopleje priporoča za obilen obisk
HINKO KOSIČ, RESTAVRATERj
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE V MARIBORU
Orožnova ulica 2, I. nadstropje
sprejema vloge na tekoči račun in jih
obrestuj® po 4 od sto
dovoljuje menične in kontokorentae kredite trgovcem in obrtnikom proti
$0/o»lm obrestim -
brez dragih stroškov.479
hiš, skladišč, vrtov, javnih naprav, hlevov itd. se nahäja v rokah strokovnjaka, kateremu se lahko popolnoma zaupa. Zavod prevzame tndi e tra žen; e in zacarinjanje na kolodvora ter spremitvo pošiljatev po železnici. Varnost zajamčena. — Hišni lastniki, trgovci, obrtniki itd. pristopajte k temu zavodu, ker le na ta način je omogočena modama reorganizacija ®	tega zavoda.	mi gg
Zavod za straženje in zaklepanje (Wach- und Schliessanstalt) Maribor
-vilica, šte-sr. r7.
Inserirajte v „Straži".
W' Cenjeni publiki uljudno naznanjava da svira vsaki večer
češka dam. sai. kapela
Maribor
Vetrinjska
ulica
Lira
Narodni kavarni v
Za mnogobrojen poset prosita
podjetnika
Carević i Stibilj.