Selnica ob Dravl. Tukaj smo pokopali blagega moža in očeta Franca Smolnik, k: je umrl na posledicah vojne. Vsem, ki so rajnega v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, iskreni: Bog plačaj! Rajnemu pa sveti večna luč. Fram—Svečina—Vrnjačka Banja. Usoda je hotela, da sem se oddaljil od vas, tovariši, od lepe Slovenije, zslenih Slovenskih goric v .Vrnjačko banjo. Živim tu isto med Slovenci prav zadovoljen. Naročen sem na »Slov. Gospodarja«, katerega vestno čitam in zasledu- jem vse dogodke svoje domovine. Zanimajo me novosti domačega kraja in sem vedno v duhu med vami, tovariši. Deloval bodem v bodoče z vami po svojih močeh, ter ostajem zvest svoji domovini Sloveniji. Zelim pa tudi, da ostanete vi v bodoče fantje na mestu kot doslej. Ostanite vztrajni na vaši začrtani poti, da bodete vredni sinovi matere Slovenije, njej v procvit in v obči blagor naše domovine Jugoslavije. Sprejmite pa vsi tovariši in znanci pozdrave od tovariša II. V. Siovcnsko gorics. Precejšen del Slovenije zavzemajo krasne Slovenske gorice, ki so po svoji krasni legi in dobrim ljudstvom kaj privlačljive. Mejijo na sosedno dr/.avo Avstrijo, ter imajo osobito ob meji trdne slovenske postojanke. Izmed mnogih lepih vasic, slovenskih trdnjav ob meji, si malo natančneje poglejmo prijazno vasico Svečina, ki leži tik ob meji, kot nepremagljiva slovenska trdnjava. Že rad. njene izredno lepe idilične lege, je kaj pri-s vla.ljiva izletniška točka, osobito za MaribOM, čane in druge iz bližine. Ne samo Svečina saV ma na sebi, temveč tamošnji prijazni ljudje, napfavijo na tujca tako prijazen vtis, da ga vsestransko zadovoljijo. Vsakdo, ki ima priliko si ogledati in spoznati življenje svečinskih' kmetov, kot na primer: Krenov, Elšnikov, Jamšnikov, Paskolov in mnogih drugih, za. dobi res pravi užitek kmetskega življenja.: Ra'i njihovega trdnega značaja jim moramo izreči vsestransko pohvalo. Upirajo se na« prain svetovni krizi s smotrnim gospodar. stvom in premotrivajo vse novodobne načina gospodarstva, da si stanje izboljšujejo. Gch spodarji dajejo svoje sinove v kmetijske šole, naročajo strokovne časopise, skratka, zanimajo se za vse načine novodobnega gospodarstvau Kljub vinski krizi še prodajajo svoja izvrstna vina po času primernih cenah, ker znajo pra-: vilno ravnati z vinom, oziroma grozdjem, pre< šanjem in moštom. Vse to jim je pač dala izobrazba iz kmetijske šole in strokovno časo-: pisje. Radi tega je pa ne samo priporočljivo, marveč tudi neobhodno potrebno, da dado kmetje-gospodarji svoje sinove po možnosti na razne gospodarske tečaje, če gmotne razmere ne dopuščajo, da se izobrazijo na kmetijski šoli. Če pa tudi to ni mogoče, je pa vsekakor vesten spremljevalec dn svetovalec strokovni časopis, katerega bi pač moral imeti naroče« nega tudi najmanjši posestnik, in ga tudi tei meljito preštudirati. Geslo bodi: Strokovni ča-: sopis in »Slovenski Gospodar v vsako hišo. =i H. V. Sv. Baibara v Slov. gor, Sladkost zakonskega stana sta si naložila Franc Vogrin, posestnik 3n kolar v Sp. Koreni, in Rozika Damiš, posestnica. Ženin je bil vrl gledališki igralec, bivši tajnik Orlov in drugih krščanekih organizacij, agilni član ter odbornik gasilnega društva. Nevesta pa dolgoletna cerkvena pevka. Bog jima daj obilo sreče in božjega blagoslova! — Čitali smo žalostno vest, da je umrl pri Sv. Juriju v Slov. gor. gospod Ivan Roškar, bivši gerent okraj. zastopa v Št, Lenartu. Rajni je nakazal prvo podporo za našo cesto v Koreni, zato ga bomo ohranili v hvaležnem spominu! — Naše gasilno društvo se je pričelo živahno gibati, prirejati igre, vaje z brizgalno. Le tako naprej. Hajdina. Neka krivoverska družba je po Bvojih potnikih tudi po naših hišah razpeeavala knjige protiverske vsebine. Nekdo, ki družine dobro pozna, pa je tem potnikom pomagal, ker jih je napotil mimo tistih hiš, kjer t>i jo skupili. Pa še eno predrznost so si upali li potniki uganjati, ko so namreč trdili, da so duhovniki krivi današnje gospodarske stiske. Seveda, Ijudje so se tej trditvi smejali, neka posestnica je celo na.avnost branila domačega iupnika, ko je rekla, da »naš gospod pač ne računajo dosti in marsikdaj zastonj krstijo in pogreb opravijo«. Da, duhovniki so sami na 8labem. tako, da komaj shajajo, a siromakov, ilasti brezposelnih, pa morajo ravno župnišča največ sprejeti. — Gornja zadevščina je resna, la sledeča pa je smešna in resna obenem. Zgodilo se je to-le: Koklja je pustila piščeta, da Bo si sama iskala živeža — a glej, ta zapuIčena piščeta je začela voditi sama od sebe (Jruga koklja, ki svojih ph__et ni imela. In _ako skrbna je bila druga koklja, mačeha, tlosti bolj od prve, prave matere. Malokdaj se kaj takega zgodi; smešno se nam zdi, a vendar je v svarilo in pouk celo Ijudem, ki niso pravi starši in zato nimajo umevanja in ljubezni do sirot. , Gajovci. Z ozirom na notico, katero je priobčil »Slov. Gospodar« v svoji številki z dne 10. maja izjavljamo resnici na )jubo: Pukšič Anton, ni bil v nobeni zvezi z rekruti. in ni imel z njimi nobenega konflikta ter da spioh ni bil dotičnega. dne v Moškanjcih. Ljutomcr. Pred dvema tednoma smo porcčali o smrti našega blngega g. Doiamiča s Ka- menšaka in že im. je sledil njegov rojak, sosed, pevski tovariš g. Jožef Pelnar, katerega smo položili k zadnjemu počitku na binkoštno nedeljo ob veliki udeležbi ljudstva. Rajni je bil spreten obrtnik — mizar, ugleden meščan in mož čistega značaja, zato so rau zaupali razne važne funkcije v občini, v okr. posojilnici in v društvih. Pri obrtni zadrugi je bii načelnik nad 30 let, pri Sloveriskem pevskem društvu predsednik 20 let itd. Njegov lep, čist in simpatičen tenor se je razlegal pri vseh cerkvenih in narodnih slovesnostih, da ga bodemo dolgo pogrešali. Ž njim je torej utihnil visoki »O, s katerim se je mnogokrat odlikoval. Doma in oli grobu mu je zape! združen pevski zbor tri žalostinke, ravnatelj okr. Posojilnic. in orginist g. Potočnik mu je spregovoril nekaj besed v spomin pokojnikovih zaslug. Tudi mestna godba je zasvirala svojemu podporniku nekaj žalostink, Za vse, kar si storil dobrega, Te naj poplača l.jubi Bog, kateremu si zvesto služil. Uživaj onst.an groba zaže.jeni mir! Naj Ti sveti večna luč! Sv. Tsmaž pri O.iuožu. Zadnji dan meseca majnika se je poslovila od nas vrla mladenka Monika Cafova, kalero je popeljal v novo domovanje k Sv. Juriju ob Ščavnici tamošnji posestnik in trgovec g. Tone Korošak, da si tam v zakonski vzajemnosti izgradita nov dom sreče in zaclovoljnosti. Dragi Moniki, ki je zapustila rodni dom in svojce, kot njenemu soprogu, ki je našel v njej dobro in skrbno življenjsko družico, želimo na pot v novi stan obilo sreee. Oplotnica. Izredno veselo slovesnost smo obhajali dne 29. maja v znani dobri Črešnarjevi hiši v Malahorni. Korenina starega kova Anton Horvat je ta dan obhajal s svojo zvesto družico zlato poroko. Da je bila slavnost še bolj pomembna, je sklenil la dan.zakonsko zvezo njun najmlajši sin Gustl. Ginljiv prizor je bil, ko sta korakala zlatoporočenca v spremstvu svojih otrok, vnukov in pravnukov ter mladoporočenca med svojimi svati pred oltar Marije k bližnji božjepotni cerkvi na Brinjevo goro. Kdor poz.ia strmo pot na goro, bi upra-; vičeno dvomil, bode li zmogel tako pot zakonski par, ki prenaša že dolgih 55 let sladkosti in težave zakonskega življenja. Toda naš vedno veseli Tonček, ki nosi že deveti križ, je hitol s svojo zvesto Micko navkreber, da so ga celo mlajši svatje komaj dohajali. Domači župnik g. Bezjak je govoril obojnim poročen-: cem v srce segajoč govor. Ko sta si zlatoporočenca pred oltarjem ponovno obljubila zakonsko zvestobo, se je orosilo marsikatero oko. Ti pa, Marija z Brinjeve gore, ki sta zlatoporočenca iskala pri Tebi neštetokrat tolažbe, prosi svojega Sina, naj blagoslovi naš. slovenski narod, da bomo imeli še mnogo ta-: ko vzornih očetov in dobrih mater kot sta Horvatova slavljenca, ki se držita gesla: kogar Mati zagovarja, tega Sin ne pogublja. Zlatoporo.enca pa živi Bog _e do demantne poroke. Spodnje Poferežje pri Rečici ob Savinji. Dne 26. maja t. 1. smo položili k večnemu počitku uglednega posestnika Jožefa Fiirsta, p. d. Flereta. Kruta smrt nam ga je vzela po kratki in mučni bolezni v najlepši moški dobi. Komaj 45 let je doživel. Kako je bil Jože med nami priljubljen, je pričal njegov lep pogreb, katerega se je kljub zelo slabemu vremenu udeležilo prav obilo ljudi. Tudi solnce je žalovalo ter se skrilo za oblake, ki so pošiljali debele kapljice na krsto preminulega, Ob odprtem grobu, ki so ga obdajali polnoštevilno rajnikovi tovariši-gasilci, njegovi svojci, sorodniki,' prijatelji, sosedi in znanci, se je rečički č. g. župnik Alfonz Požar z lepim govorom poslovil otl rajnega Flerefa. Nato so mu pevci zapeli žalostinko: »Blagor mu, ki se spočije«. Milo so zadonele gasilske trobente v zadnji pozdrav. Odšel je od nas mož, kakršnih je danes le ma_o. Vsi ga bomo zelo pogrešali, posebno pa žena, s katero mu je bilo določeno živeti samo osem let v srečnem zakonu. Ni bil le ženi dober mož in otrokom skrben oče, bil je tudi napreden gospodar. Udejstvoval se je pri raznih društvib gospodarskega, prosvetnega, humanega in verskega značaja. Hodil je po trnjevi poti, ki vodi do nebes, Vztrajal je do konca svojega življenja na isti; ni se dal speIjati na gladko pot, po kateri hodi danes toliko slepcev. Ljubil je Boga in rad je trpel za njegovo čast Bil je delaven, ponižen ter skromen, a kadar je šlo za božjo čast, za poštenost in pravico, tedaj pa moško odločen. Več let je bil skrben župan občine Kokarje in predsednik krajevnega šolskega odbora na Gorici, 'dokler ni bil te časti razrešen. Čast takim možem! Ljubi Bog mu daj zasluženo plaeilo, ženi pa pravo tolažbo! Bodi mu gruda slovenska lahka _n naj v miru počiva! Vojnik. Zadnji čas je naše cerkveno petje 2elo povzdignil številni moški zbor. Je tudi res nekaj prav lepega, kadar iz številnih fantovskih grl zaori pri jutranji maši lepa cerk^rena pesem. Želimo vsem novim pevcem prav .veliko vztrajnosti, celokupnemu sboru pa obilo napredka in uspeha. Le krepko naprej! — Na našem spomeniku padlim vojakom so se ŽŁ skoro čisto izbrisale črke, da se že posafvIFZiia ifn|jla ,u_ cls|o >'$š jji,.ati. Lani so se že prodajale srečke za tbiBboi. ._ __.$$ J8Ł<5meniku, a tombole še letos ni. Res, škoda, da se je prvotna plošča po nesreči ubila, za drugo pa denarja ni. — V kratkem bo naša žup»ija doživela spet redko slovesnost, namreč novo mašo. Daroval jo bo č. g. Martin Jurčak, salezijanec. Nova maša bo v nedeljo, 9. julija in na njo že danes opozarjamo vse domače in spsedne farane. Saj pravi stari ljudski rek: Na, novo mašo je dobro iti, če tudi bi si kdo »podplate znucal«. Vojuik. (Fantovski pretep.) V torek, 30. maja so se vračali z nabora fantje iz občine Škofja vas pri Celju. V Šmiklavžu so zvečer popivali in potem napadli Pavla Špes iz aste yasi ter ga s kosami in motikami tako obdelali, da so ga morali takoj prepeljati v bolnico. Tako gospodari preobilo zaužiti alkohol. Šmaitno ob Paki. (Pojasnilo.) Z ozirom na j-azglas, ki ga je pustilo razglasiti županstvo pfcčine Šmartno ob Ptvki na binkoštno nedeljo s preklicem pri cerkvi v zadevi pobiranja taks za dostavo povabil in raznih spisov, dojvoljujem si ponovno opozoriti vse prizadete občane, da je bilo moje pojasnilo, ki je bilo jpred kratkim priobčeno v listih »Slovenec« in »Slov. Gospodar«, popolnoma točno, netočen pa razglas županstva. = Občinski odbor je v Bvoji zadiiji proračunski seji skleni! pobirati le tiste takse, ki so že obstojale in ki so bile po zakonu dopustne, o novih taksah pa obč. |o'dbor ni sklepal in jih tudi kr. banska uprava ni dovolila. Sedanje županstvo je torej uprajyičen. pobirati le tiste takse, ki jih je pobiralo prejšnje županstvo (izvzemši menda edinole takso na pse, ki se je zvišala), do pobiranja lntiviti taks v zadevi dostavitve raznili spisov, ravno tako zgradb, pa po zakonu nima pra[Vice in jih torej občanom ni treba plačevati, ie plačane pa imajo pravico zahtevati nazaj. Sicer pa je v zadevi obveščena kr. banska uprava in zaprošena, da zaukaže pobiranje Jaks ustaviti. — Martin Steblovnik. Sv. Ema ob Sotli. Žalostno so zapeli svetoemski zvonovi 'dobri mamici, skrbni gospo'dinji in vzgledni ženi Mariji Pelko p. d. Štjaaovi v slovo, ki je doživela 78. leto življenja. Verni dekli Gospodovi niso za časa njenega življenja zastonj oznanjali časov, ki so posvečeni molitvi, posebno Ave Marije. Niso je zastonj klicali k službi božji ne samo ob nedeljah, tudi ob delavnikih. Na binkoštno soboto, 3. junija, so jo zadnjikvat spremili v hišo božjo ia nazadnje na božjo nj:vo ter vzeli od nje slovo. Vzeli so slovo od njenega telesa, na njeno verno dušo _e pa bodo pogosto spominjali. Dobra mama Pelkova je vzgojila deset otrok; bila je vzgledna odgojiteljica, zvesta žena, dobra gospodinja in ljubeznjiva 6_seda. Njeni otroci se niso mogli posloviti od nje, najrajši bi jo obdržali doma, čeravno mrtvo, samo da bi še gledali njen ljubeznivi obraz. Njeno priljubljenost je dovolj jasno pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo prav .eliko ljudi. Njeno ljubezen do otrok je Bog poplačal s tem, da se je vrnil sin par dni pred smrtjo. Tudi on, ki že več leta niso vedeli za njega, je zadnjikrat stisnil svoji materi za slovo roko. Božja moč ga je poklicala k mamici, ki ga je tako želela videti. Globoko potrtim otrokom, 85 letnemu možu in vsej rodbini izrekamo svoje sožalje. Bog naj bo rajni mamici dober plačnik! Sromije. Živela je 98 let in je umrla... Dne 1. junija smo spremili k večnemu počitku Petan Heleno, ki je doživela v tej solzni dolini 98 let 2 meseca in 22 dni. Za slovo je majniška Kraljica vzela s seboj v nebesa častitljivo slovensko mamico, ki je dolga leta preživela največ Marijini molitvi svetega rožnega venca. I P.5.. na je bila H?lena Petan dne 8. marca 1835 ni~Vet?r__.__u y župBiji Eoz-je, najmlajša v^ številni družini Bračun. OtroSka lefa j. pre_..VS;3 kot pastarica pod vrhom 712 m visokega Veternika. Pasla pa je tudi še kot tla.arika graščinske ovce in govedo na obširnili grk-špinskih posestvih. Še sedaj v sivi starosti se je spominjala točno mere raznih pridelkov, ki jih je njen oče moral dajati gosposki za desetino. Mati ji je umrla pred 95. leti. Tri in pol letna deklica je odšla »služit« k svoji sestri, poročeni v koprivniški župniji. Pri njej se je tudi naučila čitati, zakaj o šolah se je v tistih časih v »pragozdu« malo sanja.o. Pred letom 1848 so irneli ljudje velik strah pred grajsko ječo, še večjega pa pred vojaščino. Prišli so biriči in odgnali mladega fanta. Štirinajst let je potem nosil za cesarja svojo kožo na prodaj po vsej srednji Evropi in Italiji, kjer je bilo potreba. Šele potem se je vrnil kot prileten mož, dostikrat pohabljen siromak v nadlego sebi in svojim. Zato sta dva brata iiaše mamice v strahu pred vojaščino pobegnila čez mejo na Hrvaško in ni jih videla nikdar več. Ona pa je rada pre pevala pesem zmagoslavja iz leta 1848:. Naš cesar Ferdinand t dal nam je to oznan't: _. -" tlaka in kazen, /*. vsi davki so preč. '-<<*" V 22. lelu je bila, ko se je poročila In se preselila leta 1856. na svoj novi dom na Sromljah št. i. Tu je gospodinjila 33 let do leta 1889. Takrat je stopila v pokoj, to se pravi, vzela si je svojo kamrico, zemljo in gospodarstvo pa je prepustila svojemu starejšemu sinu Martinu, ki jo je sedaj že 8 let čakal v večnosti. Dobra gospodinja je bila in dobra mati. In ko je odložila skrb 'za posestvo, je še dolgo let ostala desna roka vsem štirim živim otrokom, ki so gospodarili na štirih posestvih. Bila je skromna in tiha, potrpežljiva in vdana v voljo Najvišjega vse dni življenja. Vedno vedrega obraza si je še v zadnjih letih" rada zapela kako pesem iz dekliških let, od katerih se je poslovila pred 77 leti. Posebno je ljubila častitljive nabožne narodne pesmi, ki so jih v njeni mladosti peli ob vsaki priliki. Človek je ginjen strmel in jo občudoval. Od mladosti ni bila nikdar resno bolana do :ta.a.te onemoglosti. Pred tre. mi leti ji je zelo opešal vid. Poslej si jo lahkc* videl, kako je s solznimi očmi poljubljala veli-i ki star molitvenik, ki ga je pridno prebirala dolga desetletja. Edini zvesti tovariš ji je oatal sv. rožni venec, ki se je oklepal njenih ovelih' pratov tudi v zadnjih zdihljajih. Umrla je mir-* no, kot se poslovi s tega sveta duša, ki je po. polnoma zrela za nebesa. Mnogo njenih prijateljev jo je spremilo na gomilo. Niso plakali na glas, pač pa so se z gorečimi molitvami spominjali pokoja njene duše. G. župnik Štefan Stiper se je s toplimi besedami pOslovil od naže stare mamice, ki je kakor očak stare zaveze med slovenskimi materarai. Njenih potomcev je lepo število. Mnogo pravnukov, ki si služijo že sami svoj kruh na jugu naše države in bogzna kje, sploh ni vedelo za njeno smrt. Vedeli pa so zanjo njeni rajni sin in hči in njen najdražji vnuk Martin Avšič, bivži spiritual mariborskega bogoslovja, ki so jo gotovo vsi radostno pozdravili pred božjim prestolom v nebesih. Ljuba stara marnica, počivaj v miru! Lašbo. V ZabrežUj šmiklavška župnija, je V petek, 2. junija, umrla vrla krščanska žena ia mati Ana Gaberšek. Pogreb se je vršil na binkoštno nedeljo ob veliki udeležbi Ijudstva. Rajna, ki je bila splošno spoštovana žena, je umrla v 65. letu starosti. Svetila je večna luč. Sorodnikom, ki so vsi naročniki »Slov. Gospodarja«, pa iskreno sožalje! — Dne 3. maja so odš!i vojaški novinci k vojakom. Gotovo redek slučaj je v družini Martina Lapornik na frp:!__, marijagra.ka oSjčiria, da je že šesti sin" od_e_ -Itlžit k ^OJSkom, >Taj8tarejbi T™22 je umrl leta 1918. doma vsled posledic svetov!ne vojne, ostalih pet pa je služilo vojake v Jugoslaviji, najmlajši, Ferdinand, je nastopil letos. Gotovo krepka družina, akoravno so visoko gori na Kancu. Lahko rečemo z Gregoiv čičem, da tukaj J.iva narod še krepak, ki čas ga še zasužnil ni. V hišo zahaja »Slov. Gc. spodar« že dolga leta. Gladbeck v Nemčiji. (Slovenski dan.) Kol misijonar za velikonočni čas je obiskal nas vestfalske Slovence tudi _. g. Drago Oberžan iz sosedne Ilolandije, kjer ta blagi gospod tako uspešno deluje med svojimi rojaki. V Gladbecku je bil 12., 13. in 14. maja. Vsi Slo-: venci so prejeli svete zakramente. V nedeljo je bila odborova seja zveze slovenskih katoliških društev, katere so se udeležili vsi zastopniki društev in tudi novi konzul gospod dr. Rybar. in častiti gospod komisar Goričar. Gospod predsednik Ivan Lindič je podal obširno poro-: čilo o uspešnem delovanju naše zveze. V, cerkvi sv. Lamberta je potem pridigal č. g. komisar Goričar; procesijo je vodil č. gospod Tensundern pod asistenco čč. gg. Goričarja in Oberžana. Zapeli smo lavretanske litanije, slovenska deca, dekleta in fantje, možje in žene; vse se je vrš;lo prav po domače. Po. službi božji je bila v dvorani rokodelskega doma velika slovenska slovesnost, katere se je udeležilo čez 400 Slovencev. Predsednik društva sv. Barbare, gospod Josip Dobravc, je z lepimi in prisrčnimi besedami pozdravil svoje drage rojake in se je spominjal mile domovi-' ne. Stoječi smo zapeli jugoslovansko narodno himno. Gospod konzul dr. Rybar je govoril o zvestobl do domovine, do kraljevine Jugoslavije, gospod Tensundern o vrednosti in lepoti materinega jezika in gospod Oberžan o medsebojni ljubezni in o zvestobi do svete vere. Otroci so na odru zapeli lepe slovenske pesmi in so napravili kolo in zanimivo igro ter so nas vsi prav razveselili. Tudi naš gledališki odsek (Theaterabteilung) je nastopil prav iz-* vrstno. Vsak Slovenec je bil srečen in V svojib. mislih je bil v svoji mili domovini. »Oj hišica očetova, Bog živi te.« Dragi rojaki na Gorenjskem in Dolenjskem, v l-bovljah in v Savinjaki dolini, če tudi smo daleč od vas, v duhu in po srcu smo združeni z vami. Holandija — Heerlen. Tukaj je praznoval srebrno poroko g. Ograjenšek. Jubilant je najstarejši član društva sv. Barbare v Holandiji. Rojen je bil 27. februarja leta 1880. v Št, Ilju pri Velenju. Izselil se je takoj po poroki s svo'jo verno družino, gospo Frančiško, v Kemčijo leta 1908.; v Holandijo se je preselil leta 1920. Postavil je prve temelje sedanjemu solidnemu delovanju društva sv. Barbare v HerrlerheiduIleerlen. Nemale so tibe žrtve, tudi materijalne, ki sta jih žrtvovala oba naša slavljenca. Bila sta zvesta, neumorna sotrudnika pri različnih draštvenih prireditvah. Z osebnimi stiki, ki sta jih gojila med našimi izseljenci v tej naselbini, sta mnogo pripomogla h krasno razvijajočemu se društvenemu življenju. V ži;vem spominu nam je, kako sta se mnogim slovenskim družinam rada odzvala vabilu in postala »botra — boter« njihovim otročičem. G. Ograjenšek je dolgoleten raznašalec časopisov »Slovenskega Gospodarja« in »Domoljuba«. Vsakemu naročnJku je vedno točno dostavil osebno list na dom. Za vsakega je našel toplo, dobrohotno besedo, zlasti če je družino obiskala nesreča. Sam je tudi v mnogih primerih pomagal in opozoril merodajns krajevae činitelje na pomoči potrebne slovenske dzseljence. Pridružujemo se vsi — vsem onim, ki so že čestitali ob priliki 251etnice poroke, 8 željojn prclpjo k'V.emogočnersU, __ .urani *3_ {.dsa šiavljeTiL-a in vso družino v sreči in jtdravju. Naj On, nas Plačnik, rosi mnogo blagoslova na njihovo življenjsko pot! :— Jugo»lovanski izseljenci v Ilolandiji.