VII. Od strani »Zaveze« sem sprejel tudi jaz nalog sodelovati pri inačrtu o pre-, csnoivi našega šolstva. Za to nalogo sc bil kajipada takoj navdušen. Clovek i>. rad kuje načrte, najrejše pa naarte o šoli^ m šolstvu. Sicer pa sem prepiričan, da je reforma našemu šolstvu krvavo p ot r e b n a. Nakrat pa se ,mi oglasi v srcu .rezki), jedko vprašanje, ki ga hočem sedaj za-i staviti 'tudi tovarišem v »Zavezi«. Vpraša;nje namreč: Čemu vse to? Cemu vse to ideakio delo? Ali bo ves ta duševninapor imel kakšmo p r a k t i č n o v r e d n o s t ?' Ali bo kateri izimed merodajnih činiteljcupošteval to naše pošteno delo, in kak otk> tudi sloni na pravionih premJsah? Ali imamo moč v sebi, da te, svoje nazore na katerisibodi način uveijavi!mo ¦tani. kjer o oibliki in smeri šole lodločaao, oziroirna kjer bodo odločevali? Evo! Ne slepirno sami sebe. Saj jo vse učiteljsko delo dosedaj še preveč nusilo pečat idealizma, in bore malo je bilo praktično. In če nima biti praktično, no. patem je vse skupaj le blesteč turnir, o katerem bodo morda bardi pevali, a drugc^a 'tiidi nič ne prinese ne nam, ne šoli, ne iiarodu. Poreče kdo: »To naj iias pri tem dedu nikar ne moti. Mi izgotoviniio čimbolj podrcban in sistcmatičen načr^t, in ko ga izgotoivimo, pcnudhno ga komur gre. -In če ga do!tioni ne sprejme, mi si peremo roke hi Iahko ,rečemo: Svojo dolžnost " smo storili«. Ne, prijatelj! Menim, da s tem svoje dolžnosti nismo storili niti .najmanje, ;¦¦ naše delo bi na ta način postalo res le poza in fraza. N a š e d e 1 o z a p r eosnovo našega šolstva ne prič n e, š e m a n j p a k o> n č a z i z d e 1 ov a n j e m n a č r t a. Načrt je mrtva črka, in če bi bil tudi sprejet, iinu jedva živ eleinent, t. j. učitelj-. stv-o poda vsebino. Šolstva ne bomo prec-sncviH z načrtom, na katerega lahko o-b vsaki priliki m nepriliki potrkaimo, češ — saj ga 'tmanro, pa še kakšnega; drugo pa naj bog pošlje po svcji previdnosti. Tal<; načrt, oziroma tako ¦mnenje io načrtu bi bilo slednjič še nam saminii na škodo. N ač r t u m o r a m o t cd a j podat i in e s o i n k r i. Ali bonno to zmogli? Da, kakor hitro bomo imeli zaslombo v š i r o k i h m a s a h n a r o> d a. Narod pa in njegovo Tnišljenje predstavl>jajo dandanes še njegove politične stranke. Ve«;o pa, katera stranka prevladuje danes v naši ožji do'movini. Zdaj pa pridite z modernim, naprednim načrtam na dan! Da pri načrtu o preosnovi Ijnd. šolstva ne gre v glavnem zato, ali naj otrok prične pohajati šolo s 6. ali 7. starostnhn letoim, in a!i naj hodi v ljudsko šolo 7 ali 8 Iet, 0 tem ste inenda vsi prepričani. G r e z a d u h, k i n a j v 1 a d a v š o- 1 i ; za predmete, ki se bado nčili v nji; za cse-be, ki bodo učile; za način, kako se bo snov učila; za možnost, kdo bo tega deležen, ne da bi ga oviirala usoda nizkega a!i visckega rojstva. Za to g;re. Ln zato z a č n i m o ¦ preostiovo 1 j u d s k e š o I e n a j p r e j p r i s e b i, p r i u č i't e 1 j s t v u ! Vržimo zastarele okove od sebe. I z o b r a z i •m- o s e predvs e-m 5 o. c i a 1 n o, ali temeljito. K>ritiaio revidiraimo dosedanje svo-je mišljeinje m delovanje. Poglejmo neustrašeno v vrzdi nage duš-e, kjer nam -nepoučonost v znanstvenih in umetniških strokah zija nasproti kakor lačen zfhaj. Pretresimo odItritosrčno svoje dosedanje takozvano narodno« delo, često le pre.več s petjem iii kj.črrvo spojeno. Vprašajmose enj( r a t pošteno, v k a t e r i po 1 i t i či s t r a n k i s i o j i m o. z a k a j t a m s t o j i m o, i n k a k š e n d o b i č e k i m a n s t a i m e 1 a odtegašola i n n a. o d, — i ii t u d i m i ! In če to in drugo pretreseimio, .potem pridema do tega, da • c b a t e m e 1 j i t e r e v i z i j e ua e h p 1 a t e h našega m<iš 1 j enj a n deiovanja. In potem si zgradimo vort, v katerem smislu in v kateri smeri, <aterem duhu nam je ddovati vztrajno, iedno in ne.vstras.no med našim ljud- >»m. Tu moramo najti pot. In zato se-m ci/. zato, da se najprej udejstvi ) r v a t o č k a n a š e g a p r o g r a m a, t. j. n a č r t o d e 1 u n a p o 1 j u s p 1 oš ii e 1 j u d s k e i z o b r t z b e v n a jširšeim pomenu besede. S tem iji in pade nadaljno delo o reformi istva. Ako si prid.-obi.mo na ta način trdna tla, ¦neomajljivo oporo med ljudstvom, n:item bo to ljudstvo saino z nami vred itevalo zakonsko preosnovo .notranje i vnanje uredbe ljudskega, srednjega in visokega šolstva. To je prava pot, je z id a n j e p r i t e m e 1 j u —vse drugo je le jalovo početje, ki se lepo bere, a pirav tiič ne zaleže. Nekaj moraTno storiti! se čuje glas. Ua, to je res! Ali da rnoramo že danes, in to že prav vse izvršiti, iii nikjer zapisano. Z naortom ni nič, d-okler ga kdo ne sprej¦ne, a to se zgodi le, če stopimo koraijžino na ono pot, ki nas gotorvo pelje do udejstitve nacrta. Ako so pa tovariši drugačnega nninen;a, predlagam, da: 1. izdelanio najprej načrt za ljudske 'v.% in ker bi reformira-na ljudska šola eg nereiormirane srednje šo!e bila nesmisel in grdi na mladini in naroidnem telesu, tedaj: 2. naprosimo sredinješolske proiesorje, da proglasijo dosedanj-O' srednješolsko, 'osobito pa gimnazijsko vzgojo kakcr nepiraktičen, duhomor-en preoistanek srcdnjeveških samostanskih šol, ter da izdtlajo reformaii načrt o praktični srednji šoli, kakor jo rabi živ in žilav narod inladostne, nepokvarjene kirvi in proletarskega pokoJjenja; 3. ponudimo svoj — upam vsaj — modern načrt našini poslancein in v šelskih zadevah odločilnim prvakoin političnih strank, v prvi vrsti se• i--i.i vladujoči polkični stranki, ler drugim rodajnim činitelje-m, naj ga brez drui;cga sprej-mejo in udejstvijo; 4. proslasimo- gotove vrste študij itia visokih šolah kakor brezploden študijski balast, katerega korist ni v sorazmerju niti s časom rn denarjem, ki mu ga posveti mladenie; 5. zabtevajmo, da postanejo prirodoslovne in .socialne vede cs, okrog katerih naj se suka ves pbuk. Itd., itd. — Dosežemo to kar tako z glasovanjem, z resoJucijaimi, avdiencami in peticijami — menl prav. Ker pa sem prepričan, da na ta način ne dosežemo tega, stavljam rtdseku za sestavo načrta šolske reforme t prvi-in najnujnejši predlog k predimetu cdeče: U či'te 1 js t vo naj se v vseh s o c i a I n i h in drugače znanstv e n i h t e r u tn e t n i š k i h, t u d i v e rs k i h v p r a š a n j i h č 1 m p r e i t o č n o ¦o r i e n t i x a t e r n a j s e s t a v i n a č r t z a o r g a n i z i r a n o izobraževalin o d e 1 o m e d 1 j u d s t v o m, k e r 1 e t o ?i a s p r i v e d e, posred n o s i c e r, a 11 P o n a j k r a j š i i n n a j z a n e s 1 j iv e j s I p o t i k z a ž e 1 j e n i preosnov i slavenskega šolstva. Pripomnitn le še, da to delo lahko opravimo, ne da bi se kot stanovska orKanizacija naslonili ob kakšno politično stranko m njen program. Če pa je taka osloinba res potrebna, pO'tem upam, da se me bo-mo naslanjali 'ob reakcionarne stra:nke, niti ob laži napredne. Dogodki svetovitie vojne bi nas morali vcndarle nekaj naučiti. Ferdo ph Kleinmayr.