LISTEK. Učiteljeva pisma starišem. Piše Anton Eoai. Tretje pismo. Kako aaj toraj pripravim svojega otroka za šolo? Iz prrega pisraa je ceDJ. čitatelj povzel, da ai 8amo nmeatno, marveč celo potrebao, da starisi otroka za 78trp 7 80I0 — ki je ajegova pr7a gtopiaja 7 javno življeaje — kolikor mogoče dobro pripra^ijo. So gicer atarisi, ki ae store 7 tem ozirn ničegar, a 0 njih pravi alovanski pedagog Kimeneki 7 zaaaeniti svoji kajigi »Materinska sola", da ravnajo zelo aeapametao, ker pri^edejo 87ojega otroka 7 solo nčitelju, kakor otco k čredi (t. j. aepripravljtnega), ter ga potem prepnste rjemo, aaj se bavi ž BJim, kakor mn drago. Žalogtao je, da se dohe pri naa Ie vedao stariai, ki glede priprave otrok za solo delujejo ravao 7 aaaprotnem amigla. 0 tem pričajo beaede, ki ae glišijo tako pogoato 7 hišah, kjer ao mali otrcci. aLe čakaj, da pride ča8, ko bodcš moral 7 solo, tam te bodo že nčite.j", a.i pa: „0, da bi začel že vendar eakrat 7 iolo hoditi, tam te bodo že ukrot li, ti pagla^ec ti, nič^redail* S temi žngajoiimi besedami hočejo neprevidai gtariii avojega razposajenega in trmoglavega otroka nekoliko ostraaiti, da bi bil potem pridaejai, toda take beaede aame gotovo ne poboljaajo otroka, pač pa ao 7zrok, da 8e «.a<5ue šole in učitelja bati. Vgled Btariae7jh beaed gi miali otrok solo kot oajbujši pekel, nčitelja pa kot aajve^jega triaoga, ki drogo ne dela kakor deco pr«tepava. Ni torej čado, da pride toliko otrok prrokrat 7 joku 7 solo in da preteče prej maogo čaaa, predno se aekateri otroci privadijo sole in uiitelja. Prva naloga gtarige^ bodi torej, da 7cepijo 7 mlada otroaka grca veselje do so'e; zakaj brez vegelja otrok do gole je 7es nčitelje? trad brez uapaha. Poglnsajmo kaj pravi 7 tem ozirn škof in pedagog Slomšekl BNi pra?, otroka 8 solo straiiti, rekoč: nČe ae boš priden, bom te pa 7 solo dal, da te bojo." Dokler se otrok go!e boji, se glabo uM; le 7egelje 7gako delo lahko gtori." Eako pa naj vcapljajo gtariai otrokont veselje do šole? Pred Tgena je po<rebao, da go^ore 0 soli ia učitelju vedno lepo in apoitljivo, zla«ti pa, ko ae bliža dag, da pojdejo otroci 7 solo. Otrokom ae aaj pripoveduje, kako veselo je 7 šoli, da pridejo oadi med drnge otroke, da 86 bodo vai vknp lepo cčili. In kako prijetno se je učiti! Uditelj pa so prijazea gospod, ki Taakemu radi povedo in pokažejo, aio česar ie zna; seveda malopridae ia nepoglnine otroke tndi pokregajo ia kazanjejo, a ti si to zaalnžijo. Pridaih otrok pa ne krfgajo in ne kaznujejo; te imajo zeb radi. nKaj ne, Jikec, ti bodei rad hodil 7 aolo? Ia pridea bos tadi! No, potem te bodo gospod nčitelj gotovo tadi radi imeli." Tako se govori z deco 0 aoli, a ne jih atraaiti z brezovico, ki je tako dolga, da aeže ž cjo nčitelj do zadnje klopi. O;roka 88 naj obljabi, da dotri, ko pojdt 7 g^lo, boto oblekn, lepo torb ca, B070 kajigo, tablico, kamenček . . . Teb stvari pa stariai otrokn ae smejo dati takoj, ko jib kapijo; dobro je, knpljene stvari otroku samo pokazati ia potem zopet ahraaiti. Eaj in koliko pa naj gtariai otroka aančijo, predoo ga d)vedejo 7 solo? Tadi 7 tem ge pogoato ravna nipačao. Stariši namreč migli^o: več ko srojega oTjka doma nanžim, boljae bode 7 šoli za Djega, pi tadi za nč.telja, kateremu 86 z mojim otrokom ne bode treba tako mužiti, kakor z drugim, ki še no zna čieti nič. A ko bi starisi vedeli, kako malo bvaležea jim je včasih za ta trad 7 soli ačitelj! Ia zakaj neki to? Zato, ker je bil način, kako 80 stariši otroka doma nčili — takozvana metcdi* — kriva ali nap»čna. S 87o.jo krivo metodo pa 89 atariši otroka gamo zmoti'i, nau6ili pa go gi b re malo. Tako jpripra^ljea11 učeaec pnvzroča potem učitelja 7 soli mnogo več tei«v in sitnosti Bego oni, ki ge knjige nikoli 7 rokih ni imel. Prav je imel stari nčitelj, ki je pripovedo^al stariaem, ko go mn bvalili 8?oje otroke, čea, koliko iolakih reči že zaajo, lepo po^eatico 0 godcn, ki je učil aa citre. Ta godec je baje rekel: ^Kadar pride k meai učenec, ki ae celo aič ae zaa, tirjam za paučevanje na raegec deset kron, če pa že kaj zna, pa dvajset." Ko ao ae starigi temu čudili ter ga vprašali, zakaj tako, je dejal: nPri uienca, ki že * Edor pri pouku ne postopa ravno tako tje v en dan, kakor naneee ravno prilika, marveč st drži gotovih nafel, o njem pravimo, da je metodik. Izurjenost t kaki metodi si moremo pridobiti po večletnem poutevanju. kaj zna, zahtevam deset kroa, da ga nčim in deset, da ga odvadim tega, čeaar prav ne zaa." Eajigo ^Abecednik", a katero ae marsikateri oče ali mati tako rad baba, češ, kako dobro že zaa iz ajega njih otrok čitati, aaj pnate stariii raje 7 mirn; čitanja 86 itak otrok 7 soli igraje aaači, če ni že izvanredno zabite glave. Tako čitanje, ki ae ga je Ba^adil otrok doma, je navadno brbljaaje samo aa pamet, dočim dotičio dete se niti črk prav ne pozna. Takovo znanje otroko70 pa je brez vsake Trednoati. Kako torej aaj ravBam a 87ojim otrokom 7 predsolaki dobi, da bom priiel učiteljevemu dela 7 šoli aa pomoč? Tako vprasaa, dragi oče, akrbaa mati. Pred 78eia ti bodi naloga, da akrbiš za otrokov telesni raz7oj. Le 7 zdra7em in krepkem telean more bivati tndi zdra^a duaa. Dajaj otrokn redao primerae tečne hrane, skrbi pri njem za po7oljao spanje, za aaago, red, itd.! Pazi, da tvoje dete ae dobi nikoli opojaib pijač (vina, piva, zlasti pa ne žganja; toda 0 vaem tem ie obairneje 7 eaem prihodnjem piamu!), zakaj igte so za otroka gtrup 7 vsakem oziru Dalje: Navajaj avojega otroka pred vgem, da bode zaal prav rabiti gvoje čute, da bode pra7 gledal, pr»7 poslnsal . . . Pra7 gledal? Goto7O ge čndis tej zabtevi in mi porečei: BMoj otrok ima zdrave oči ia vidi vse, kar 86 godi okrog fljega". Na to jaz: Gledati jd gledati je dvoje. Po7rgao gledaaje ae biatveao razlikaje od nataičiega giedaoja ali opazovanja kake reči. Le natančao opazovanje predmeta, bodisi živali, rastlia itd. ima za človeka vrednoat ia mn prinaaa korigt. 0 vseni, kar opazijo otroci na posameznih rečeh, so naj nče tndi izražati; 0 vsam morajo zaati tadi kaj povedati. Na tak načia se ae maoži le jezikovai zaklad otrokov, marveč otrok ai prigvoji tem potom tadi mnogo pojmo7, ki go ma pozaeje 7 aolakem poakn 7 koriat. Majhen vzgled! Z otrokom grei na polje, skozi gozd, travnik, ia vidis razne reči, raatline, dreveaa, C76tice itd. kako lepa prilika 86 ti poanji tukaj, da pričaež z otrokom ta-!e razgo^or: »Poglej to C7eticol Kako cvete? Katere drnge cvetice se cveto rdeče, belo, modro? Glej, to dre70, ali ga poznaš? (Hraat je.) Dobro! Hraat ima 7 zemlji koreniae, tnkaj deblo, zgoraj pa krona. Eroaa je iz vej, na 7ejah je ligtje. Kakaae barve je? Kakano akorjo ima hrast? Ali 768 za kako drngo dre?o, ki ima tndi hrapa^o ali razkavo skorjo? Eako gkorjo pa ima breza? (Bslo in gladko.) Takaj se lahko otrokn pripovednje zaaaa pravljica: nZakaj ima breza belo gkorjo?" Na tak ia eaak nacra ae razgo^arjaj 8 87ojim otrokom, kadarkoli ntegaes ia sicer prav maogo — seveda le 0 rečeh, ki jih more raznmeti priprosti otroaki nm. Pazi, da bode otrok Da vsako vpraaanje razločno odgovarjal ter da bode todi naročila drngih Ijndi natančno povedal. Zdr«7 otrok ae prosi 87ojih gtariae7 gamo telegae hrane, marveč gi želi tndi dnieTaega krepila. Ta duievni glad otrokov, ki 86 kaže 7 raznih vprašanjih, pa je treba tudi po mogočaosti potolažiti. Zdrav otrok stavi aa dan gto ia gto 7praiaaj, in na ta vprasanja otrokova naj 7zgojitelj prijazao ia kolikor mogoče pravilao, t. j. prav, odgovarja. Takaj nagtaae vpraaanje, ali naj vzgojitelj na vsako otrokovo vprasanje odgo^ori? V tem ozirn se aaj 7ede vzgojitelj tako, kakor da ima opra^iti 8 teleaaiai gladona otroko^im. Ni vaaka jed (ali pijača) za otroka, čeludi ai je poželi, margikatera bi mn ikodovala. Tako bi rad imel otrok tudi mnogokedaj odgoror na 7praianja, katerega 86 pametai stariši previdoo izogaejo. Ožeta ali materi je treba marsikdaj miino odgo^oriti; rDete, tega se gedaj ne raznmei; ko bodea večje, ti že pojasnim." Zdaj je tndi čas, da nčis otroka kratkib molitvic, zlagti ^očenaa", Bangelako češčeaje" itd. Da bode za otroka lažje p zaeje 7 ioli, bi ti gveto^al, da se držia pri razaih molitvicah besedila, kakorino se nabaja 7 predpisaaih BEatekizmiha. Zakaj težko je za otroka 7 ioli, ako 86 mora potem eao ia igto molitev učiti z aovim besedilom. — Otroci tndi zelo ljubijo kajige z lepimi podobami. Če le mogoče, aaj jih stariši otrokom knpijo. Daadaaes 86 dobe že tudi 7 naa Slovencih za otroke primerae knjige 8 podobami. Opozarjam aamo na nGioatiaije7o knjižico za otroke" (zvezčič 12 viu), Schweatnerjeve BSladke orebe", nNoeto7o barko" itd. Otrokn 86 a primeniimi besedami pojagnjnjejo dotične podobe. Da se prav raznmemo: 786 te kajige imajo gicer tndi begedilo, toda isto ni namenjeno za otroke 7 predaolaki dobi. Naj 8i atariai ne govorijo pigmeae ali pra^ilae aloven8či«e, vendar labko otroku 0 primernih prilikab tndi povejo, kako se ta ali oaa reč Z076 7 pra^ilncn ali tem i*"z;kn, ki ga gO7ore 7 šoli. (Dalje prihodnjič).