Poštnina plačana v gotovini. — Die Postgcbiihr bar bezahlt.
Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), *« pol leta 50 lir, za četrt
TRGOVSKI UST
Številka
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52, Uprava: Gr^or-čičeva ul. 27. Tei. 33-03. Rokopisov ne vračamo. —
25 *•	9	Časopis	za	trgovino,	industriio	n8g“Sig,“.S:
Plača in toži se v Ljubljani.
Ishaja
vsak torek in petek
Ljubljana, torek 5. septembra 1944
Preis - Četa L 0'80
Glavna kmetijska blagovna zadruga
V zadružni register se je vpisala Glavna kmetijska zadruga z o. j., ki je prevzela posle Kmetijske družbe in Gospodarske zveze. Nova zadruga se je ustanovila na občnem zboru z dne 18. avgusta.
Namen zadruge je med drugim: vnovčevali pridelke in izdelke elanov, njih živino, sadje, zdravilne rastline itd., pridelovati kmetijske pridelke in jih vnovčevati, ustanavljati in vzdrževati potreb-na skladišča in poslovalnice, nabavljati svojim članom vse kmetijske potrebščine, sadno drevje, semenje in podpirati člane pri snovanju novih nasadov, širiti strokovno znanje s tiskom, besedo, razstavami itd., pomagati pri ustanavljanju novih zadrug in nadzirali poslovanje včlanjenih zadrug. Upravni odbor petih članov zastopa zadrugo. Poslovni delež znaša 190 lir, vsak zadružnik jamči s svojimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom. Vabila na skupščine objavlja zadruga v »Narodnem gospodarju«.
Člani upravnega odbora so posestniki:
Keber Ivan, Studenec 12,
Sojer Franc, Vič 27,
Potokar Anton, Grosuplje,
Strnad Jože, Ljubljana, Kolodvorska 28 in
Marinko Ivan, Vnanje gorice 15.
Nove proda jne cene za moko, testenine, sladkor, olje in riž
»Prevod« v Ljubljani je z vlogo z dne 26. avgusta 1944 zaprosil za odobritev cene za moko, koruzno moko, riž, sladkor in testenine. Na podstavi čl. 1. naredbe proti navijanju cen št. 19 z dne 1. marca 1944 je pokrajinska uprava odobrila »Prevodu« naslednje najvišje cene v prodaji na drobno pri trgovcih detajlistih:
za kg
1. Enotna krušna moka L	3,—
2. Koruzna moka	»	2.50
3. Testenine	»	4.80
4. Sladkor	»	18.—
5. Semensko olje	»	36.25
6. Riž	>	4.30
Cenik z najvišjimi cenami mora
biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, na-v no v ceniku. Vsako neposred-n° ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
Nemčija bo vojni naiveiji	kupec
Razvoj madžarske industrije
Madžarski statistični centralni urad je objavil naslednje podatke o razvoju madžarske industrije v fcadnjih štirih letih:
Konec 1. 1942. je bilo na Madžarskem 5646 industrijskih podjetij, od tega 4216 v stari Madžarski, 1432 pa v noviih pokrajinah. V stari Madžarski je prišla ena industrija na 22, v novi Madžarski pa na 55 kvadratnih kilometrov. Po prebivalstvu jo bilo v stari Madžarski eno industrijsko podaje na 2130, v novi Madžarski P*1 na okrog 4000 prebivalcev.
Od 1. 1938. do 1942. je bilo v Marj Madžarski ustanovljenih 89 Uovih industrijskih podjetij, 827 °brtnih podjetij se je spremenilo v industrijska, 190 industrijskih Ujetij pa je v tej‘dobi ustavilo ! v°je obratovanje.
. Po ]>odatkih statističnega urada dobila Madžarska z zgornjimi
Državni gospodarski minister Funk je v intervievvu, ki ga je dovolil uredniku »Signala«, govoril v zvezi s svojim zadnjim valutno-političnim govorom (ki smo ga v glavnem objavili) tudi o gospodarskih povojnih vprašanjih v Evropi.
Na vprašanje o bodoči poziciji Nemčije v. evropski gospodarski skupnosti je dejal, da bo Nemčija na podlagi naravnih pogojev v medevropski izmenjavi blaga in storitev največji kupec in prodajalec. Nemčija torej ne bo vtesnila svobodnega gibanjasvojih partnerjev, temveč bo nasprotno oplodila njih gospodarsko življenje, zlasti pa njih zunanjo trgovino. Z ozirom na ministrov poudarek, da mora biti cilj socialne funkcije denarja evropska polna zaposlitev, je dejal minister, da bodo v ta namen potrebni tudi dogovori o industrijskem sodelovanju. Denarništvo pa mora biti tako urejeno, da socihl-na zahteva po polni zaposlitvi vseh nacionalnih sil ne bo ovirana od valutne plati.
To načeto mora obveljati tudi za ureditev meddržavnega plačilnega prometa. Nekateri skupni dogovori pa bodo potrebni tudi, da ne bi nezdrava konkurenca povzročila kje gospodarski zastoj.
V razvoju industrijskih možnosti izvennemških evropskih dežel ne vidi minister ovire za izvozno industrijo Nemčije, temveč zaželeno dopolnitev. Mnenju, da bi se nemške izkušnje na gospodarskem polju izmenjale z zavezniškimi narodi, je minister pritrdil. Nemčija je na to pripravljena, je dejal minister, ker vemo, da imajo trajno vrednost samo trgovinski odno-šaji, ki pomenijo za vse partnerje korist.
Z ozirom na ministrovo pripombo v njegovem valutno-političnem govoru, da bi se mogla nemška klirinška zadolžitev urediti z nekim klirinškim posojilom, da bi se preprečila enostranska obremenitev bodoče trgovine Nemčije, je urednik vprašal ministra, kako bi bilo tako posojilo konstruirano in kako bi bilo veliko. Nato je minister odgovoril, da ni s tem rečeno, če je govoril o možnosti ureditve nemške klirinške zadolžitve s klirinškim posojilom, da bi bil že narejen cel načrt za to posojilo. Za rešitev klirinškega vprašanja pa sie nedvomno kažejo možnosti, da bi se našla po ovinku rešitev, po kateri se ne bi klirinški dolgovi plačali samo z dobavnimi dogovori, ker bi ti že itak težavno prehodno dobo iz vojne v mir preveč obremenili. Misel, v tej prehodni dobi salda spremeniti v posojilo, vsekakor zasluži, da se prouči.
Tudi izjava ministra v prejšnje m govoru, da bi mogel evropski gospodarski prostor nastopiti na svetovnem trgu tem bolj kot kupec, čim bolj bi bile urejene njegove gospodarske razmere, je dala pobudo za novo misel glede izgraditve sintetične proizvodnje surovin. Zaradi industrijskega napredka še nikdar ni padel celoten obseg zunanje trgovine z drugimi gospodarskimi prostori, temveč so
nastali trgovinski odnošaji še bolj intenzivni. Minister je opozoril, kako zelo se je morala večina evropskih dežel omejiti pri uvozu blaga, ker so jim manjkale devize za nakupe v inozemstvu. Cim bolj 1)0 napredovala gospodarska obnova Evrope, v tem večji meri bo naša celina mogla svojo potrebo na izvenevropskem blagu plačati z lastnimi blagovnimi dobavami, ^m bolj bo zaželen kupec.
Na zaključno vprašanje, če bo tudi po vojni osiaio dirigirano-go-spodarstvo, je izjavil minister, da
j državno vodenje gospodarstva vprašanje pametne izravnave državnih nujnosti'ter potreb gospodarstva in potrošnikov. V vojni je bilo treba že zaradi socialne pravičnosti tako udušiti proizvodnjo potrošnih predmetov, da je nastalo pod vplivom vojne gospodarsko in finančno ravnovesje. Velikansko stopnjevanje kapacitete nemškega gospodarstva pa daje' jamstvo, da bo mogoče v primeroma kratkem času zadostno proizvajali potrošnih predmetov in s tem odpraviti vojno škodo.
Tekstilni	izgie
Italijanska revija »Textilia« razpravlja v svoji zadnji številki o povojnih tekstilnih problemih. List opozarja zlasti na to, da bo trg po vojni zahteval predvsem solidne izdelke. Dolga doba neprestanega poslabšanja kakovosti, ki se je pojavila po vsem svetu, se bo nehala. Vse bo zahtevalo trpežne predmete. Zahteve potrošnikov bodo večje, mnogo podjetnikov i>a, ki jih je vojna dvignila, ne bodo niti sposobni, da bi izdelovali kakovostne predmete, niti ne bodo imeli za to potrebnih strojev. Le malo industrijcev je bilo tako dalekovidnih, da so svoje stroje pravočasno obnovili. Samo v temelju zdrava podjetja se bodo mogla obdržati. Nastala bo izbira podjetij in ta doba more trajati nekaj let. Italijanska tekstilna industrija, ki je v glavnem
navezana na izvoz, pa mora upoštevati tudi to, da je napredovala industrializacija v mnogih deželah. Iz nekdanjih odjemalcev Italije so nastali njeni konkurenti, zlasti v deželah, kjer je življenjska raven nizka. V zvezi s tem opominja list na azijsko konkurenco po prvi svetovni vojni. Popolnoma pa se je spremenilo tudi vprašanje nabave surovin. Razne kulture naravnih tekstilnih vlaken so se omejile, izdelovanje umetnih vlaken pa se je povečalo. Tudi izdelovalne metode so se med vojno spremenile. Italijanska tekstilna industrija je s tem postavljena pred nova vprašanja, ki niso le splošno gospodarskega pomena, temveč se tičejo tudi slehernega italijanskega tekstilnega podjetnika.
skih gozdov je v državni posesti. Nad 15% zavzema grmovje in je važna naloga hrvatskega gozdarstva, da se tudi ta del spremeni v donosno gozdovje. Tudi hrvatski gozdovi so bili nekdaj hudo pusto-šeni in je zdaj pogozdovanje med najvažnejšimi nalogami hrvatskega gospodarstva.
Članek je zaključen takole: V okviru evropske izravnave lesne proizvodnje in potrošnje ni mogoče pogrešati lesnih presežkov južnovzhodnih dežel. Pri dobrem gospodarstvu bodo gozdovi teh dežel dajali znatne presežke, pri čemer pa je seveda pogoj, da se gozdarstvo in lesno gospodarstvo ravnata popolnoma po nemškem zgledu.
Napredek	le
spodarstva Jugovzhoda
pokrajinami 309, z vzhodnimi 569, z južnimi pa 461j industrijskih podjetij.
»Donauzeitung« objavlja članek gozdarskega strokovnjaka doktorja W. Flemiga, ki ugotavlja, da ima južnovzhodno lesno gospodarstvo za seboj dolgo dobo pustošenja gozdov, med katero &o se v vseh deželah gozdovi močno skrčili. Krivda tega pustošenja ne pade samo na prebivalstvo, ki ni imelo pojma o gozdarstvu, temveč tudi na vlade, ki so posestnikom gozdov in raznim podjetnikom dovoljevale čezmerne sečnje ter se niso brigalo za pogozdovanje. Največ se je tako grešilo po prvi svetovni vojni v Romuniji, slabo pa so z gozdovi in lesom gospodarili tudi v bivši Jugoslaviji. Iz južnovzhodnih dežel so prihajale na trg velike količine lesa, ki niso ustrezale normalnim razmeram in pogojem.
Tega čezmernega izkoriščanja gozdov pa je v zadnjih letih predvsem po zaslugi nemškega vpliva konec in zdaj je gozdarstvo in lesno gospodarstvo Jugovzhoda žena pravem tiru. V nekaj letih se povzročena škoda seveda ne da popraviti, uspehi se pa vendar kažejo v vseh deželah, ki imajo skupaj (brez Turčije) okrog 22 milijonov ha gozdov ali približno toliko kakor Nemčija s Protektoratom vred. Ker pa imajo te dežele za polovico manj prebivalstva ko Nemčija in ker so industrijsko še slabo razvite, jim ostanejo v lesnem gospodarstvu znatni presežki.
Kot evropski dobavitelj lesa je n. pr. Slovaška na važnem mestu, ker je po svojem gozdnem bogastvu tretja v Evropi. Njeno goz-
dovje obsega okrog 1.47 milijona ha, kar je približno 40% deželne površine. Lesa je v slovaških gozdovih za kakih 100 milijonov kubičnih metrov, od tega nad 40 milijonov od listovcev. Bukev zavzema skoraj eno tretjino gozdnih nasadov. Povprečna letna proizvodnja lesa je 5 milijonov kubičnih metrov, od tega 2 milijona kubičnih metrov drv. Od vsega slovaškega izvoza pride okrog 35 % na les, ki ga surovega in obdelanega izvozijo na leto okrog 3.3 milijona kubičnih metrov. Med odjemalci je Nemčija na prvem mestu. Gozdarski zakon od 1.1942. je sestavljen po nemškem vzoru in z njim so prišli vsi slovaški gozdovi pod državno nadzorstvo, centrala za gozdove in les pa je po modernih načelih organizirala lesno gospodarstvo.
V Bolgariji zavzemajo gozdovi 44 % deželne površine, precej gozdov je tudi v novih pokrajinah, vsi bolgarski gozdovi pa imajo danes po uradni cenitvi lesa za 125.3 milijona kubičnih metrov. Tudi bolgarska vlada skrbi za napredno gozdarstvo in lesno gospodarstvo, dobro se razvi ja industrija za obdelovanje lesa, uspešno se uporablja les kot surovina kemične industrije, dani so pa tudi ugodni pogoji za industrijo stanič-nine.
Med deželami Sredozemlja je Hrvatska v ospredju s svojimi gozdovi, ki zavzemajo nad 40% deželne površine ter obsegajo nad 4 milijone ha. Nad 63.6% hrvat-
Prevzemanje žita na Madžarskem
0d pridelovalcev prevzemajo žito na Madžarskem poleg preskrbovalnih uradov tudi razne zadruge in pooblaščene tvrdke. Ker se je lani večkrat i zgodilo, da je kaka tvrdka žito pre-’ vzela in odkupila šele pozno po žetvi in je zaradi tega nastal zastoj pri aprovizaciji, je letos izšla naredba, ki določa posebno pristojbino za zakasnelo prevzemanje žita. Za po 1. septembrom prevzeto žito je treba k določeni odkupni ceni doplačati po 0.30 pengo od metrskega stota, po petnajstih dneh pa se ta pristojbina in do-' plačilo zviša.
To je bilo uvedeno zaradi tega, da bi pridelovalci prej vnovčili svoje žitne pridelke in da ne bi bilo zastoja pri oskrbovanju vojske in mestnega prebivalstva z žitom.
Kriza angleškega premogovništva
Iz švicarskih listov posnema »Dona uzeitung« naslednjo sliko angleškega premogovništva:
Število i rudar jev se jo od 1. 1938. do 1941. znižalo od 781.700 na 697.600 in čeprav so v poznejših letih rudarje odpuščali |z vojaške službe in pošiljajo v premogovnike tudi italijanske vojn e ujetnike, se je stalež rudarjev ijroveča! za komaj kakih 10.000 mož. Povprečna storitev r-udaiija ©e zmanjšuje. Od lanske proizvodnje premoga je prišlo povprečno na enega rudarja samo še 274.8 tone, dočim je bila normalna storitev v nnirni dobi 290 do 300 ton na leto. Pri znatnem znižanju storitve se je pa mehanizacija proizvodnje zvišala od 59 na 69°/o.
Iz takih podatkov se da izračunati vsa .proizvodnja premoga. Lani je znašala samo 195 milijonov ton, kar je občuten padec od 235 milijonov teta 1935. 'in 262 milijonov 1. 1929.
Ustanavljanje brazilske trgovinske mornarice
Brazilija posnema zgled Argentine ter ustanavlja svojo državno trgovinsko mornarico. Edina državna brodarska družba »Brazilski Lloyd« je nedavno v Kanadi naročila štiri trgovinske ladje za 20 milijonov pesosov. Te ladje bodo prevzete v 12 mesecih, v kanadskih ladjedelnicah pa nameravajo naročiti še 12 ladij. Brazilska vlada je že lani zasegla vse trgovinske ladje v deželi in obalna plovba je že več mesecev pod državno kontrolo. Tudi vse domače ladjedelnice, ki so še skromne, izvršujejo od lanskega novembra samo državna naročila. Izgotovile so že nekaj ladij po 800 do 900 brt. Brazilija je odkupila tudi italijanske ladje, ki so bile blokirane v njenih pristaniščih, dobila pa je ladje tudi iz Danske in USA ter ima zdaj za matico svojega državnega trgovinskega bredovja na razpolago ladjevje od 126.000 brt.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 5. septembra 1944.
Štev. 72.
Pi
Preureditev industrijske organizacije v Protektoratu
V zvezi s prizadevanjem za bolj intenzivno izkoriščanje industrije je bilo 21 gospodarskih skupin Osrednje industrijske zveze Češke in Moravske združenih v šest glavnih skupin, ki imajo tudi vsa pooblastila za izvajanje racionalizacijo oeško-moravskega gospodarstva. Naslednje industrijske panoge so združene v teh šestih glavnih skupinah:	t
1. Glavni skupini oborožitvene industrije so bile pridružene železne in kovinske industrije, rudarstvo in energijsko gospodarstvo.
Jugovzhod
kot potroš
2. Drugo glavno skupino tvorijo: les predelujoče industrije, žage, stavbena industrija, kamnolomi in keramična industrija.
3. Tretja glavna skupina obsega tekstilno, obutveno in usnjarsko industrijo.
4. V četrti skupini so tiskarne in papirnice.
5. Živilska industrija, mlini, pivovarne, sladkorna in špiritna industrija tvorijo glavno skupino prehranjevalne skupine.
6. Zadnjo glavno skupino tvorijo kemične in steklarske industrije.
Z novo industrijsko preureditvijo se je prihranilo mnogo sil in mnogo prostora. Tako so imele uprave posameznih industrijskih panog samo v Pragi zasedenih 21 hiš, v bodoče pa bodo imele le 3 do 4 hiše industrijsko palačo. Delokrog novih glavnih skupin je zelo obsežen, njih odgovornost pa velika, ves upravni aparat pa je znatno zmanjšan.
švedski velesejm
V Goeteborgu je bil prirejen 27. »švedski velesejem«, ki je velika letna revija industrijske proizvodnje severnih evropskih dežel. Letošnja prireditev je kazala v primerjavi z lansko znaten napredek. Razstavljalcev je bilo okrog 750, ki so zastopali kakih 1500 industrijskih podjetij. V prvi vrsti so bili razstavljeni izdelki, ki jih bo Švedska industrija izdelovala in izvažala tudi po vojni.
Na prvem mestu letošnje razstave so bili izdelki strojne, na drugem pa izdelki kemične industrije.
ObČni zbori
Zavarovalna banka »Slavija« ima
21. redni občni zbor 21. septembra 1944 ob 10. uri dopoldne v svoji sejni dvorani. Najmanj 10 delnic se mora deponirati vsaj osem dni pred občnim zborom & še nezapad-limi kuponi pri zavodovi centrali, pri Ljubljanski kreditni banki ali pri Vzajemno zavarovalni banki »Slaviji« v Pragi.
»N. Wiener Tagblalt« je opisal posamezne jugovzhodne evropske dežele kot odjemalce potrošnih predmetov. Ti opisi, ki se opirajo predvsem na podatke iz zunanje trgovine zadnjih predvojnih let, se ujemajo z navedbami tednika »Sudost-Echo«, ki je podrobno opisal, kako se na trgih južno-vzhodnih dežel uveljavljajo naslednji nemški industrijski izdelki: svetilke in razne svetilne' naprave, izdelki iz stekla, keramike in |>orcelana, razno orodje za gospodinjstva, kemični izdelki, izdelki iz zlata, srebra in drugih kovin, potrebščine za foto, kino in optiko, galanterijsko blago, usnjeni izdelki, instrumenti in aparati, pisarniške in športne potrebščine, igrače, tekstilni izdelki in konfekcija.
Povpraševanje po potrošnih predmetih je v južnovzhodnih deželah razmeroma še skromno, ker živi velik del prebivalstva v primitivnih razmerah, z dvigom gospodarskega in kulturnega standarda se bo pa naglo povečalo in bo Jugovzhod tudi v tem pogledu važen potrošnik.
Pri uvozu potrošnih predmetov je na prvem mestu Madžarska, ki je na Jugovzhodu industrijsko najbolj razvita in je v splošnem že dosegla samostojnost pri proizvodnji potrošnih predmetov. Razvoj na Madžarskem je že tako napredoval, da se precej doma izdelanih potrošnih predmetov izvaža v sosedne dežele, dočim se iz zapadnih dežel uvažajo ne samo taki potrošni predmeti, ki jih doma še ne izdelujejo, temveč tudi oni, ki nadkriljujejo domačo proizvodnjo po svoji zasnovi in kakovosti. Najbolj uvaža Madžarska pisarniške potrebščine, knjige, pisalne stroje, potrebščine za foto in optiko ter ure, normalen je uvoz galanterijskega blaga, usnjenih izdelkov, igrač in športnih potrebščin, pod povprečjem Jugovzhoda je> pa uvoz svetilnih naprav, izdelkov iz stekla in porcelana ter predmetov za gospodinjstvo, ker je domača proizvodnja teh predmetov že močno razvita. Razen ur pride od tega uvoza nad 80% na Nemčijo, večino tekstilnih izdelkov pa je Madžarska dobivala iz Italije.
V Romuniji je za potrošne predmete še večji trg ko na Madžarskem, ker romunska industrija še ni dovolj razvita, povpraševanje pa je še v ozkih mejah gospodarskega in kulturnega standarda. Najbolj iskani so kozmetični preparati in drože, predmete za gospodinjstva izdeluje po večini domača industrija, uvoz
ostalih potrošnih predmetov pa je na isti višini ko v drugih južnovzhodnih deželah. Izdelke iz stekla in porcelara ter svetilne naprave dobiva Romunija po večini iz Madžarske, ki je tudi njen glavni dobavitelj papirja in pisarniških potrebščin.
Kar velja za Romunijo, velja v splošnem v pogledu povpraševanja po konsumnih predmetih tudi za Bolgarijo, s to razliko, da je tam v ospredju povpraševanje po raznem orodju ter po svetilnih napravah, v drugi vrsti pa po kuhinjski opremi in športnih potrebščinah. Od 1. 1932. ima pri uvozu potrošnih predmetov največji delež Nemčija, od časa do časa pa so bile še večje dobave iz Italije in Švice.
V bivši Jugoslaviji je bilo povpraševanje po potrošnih predmetih različno, v splošnem je bil delež Nemčije pri uvozu naj več ji, za nekatere predmete in izdelke pa so bili glavni dobavitelji Anglija, USA in Madžarska, ki je n. p* dobavljala večino svetilnih na. prav.
V Grčiji je bil pred vojno velik uvoz potrošnih predmetov krit z dohodki trgovinske mornarice in tobačnega izvoza, zdaj pa je omejen do skrajnosti.
Obrtniški vestnik
Položaj stavbenega obrta na Madžarskem
I
• finančni podtajnik v Bonomijevi vladi Pisenti je izjavil v nekem uvod- i m niku: Inflacije ne moremo učinkovito M zatirati. To pa zato, ker zavezniki ne) posvečajo finančnemu vprašanju zase-j p< dene Italije potrebne pozornosti. (s Hrvatski minister za trgovino, in-1 dustrijo in obrt je odredil v soglasju I s finančnim ministrom, da mora za- **
i/ •	iv	.	.	,	,	i	s	i	ii	ui	n	t	n	i	m	ministrom,	iiu	luorn	7n-1
o ima mad^rska stavbena m-|grebška trgovinska zbornica pregle-j P ausirija se vedno toliko dela, da!dati vse blagovne račune za dobave odklanja nova naročila, so obrtni-|iz nemškega carinskega ozemlja gle- ■
ki stavbene stroke v vedno težjem i	cen in kakovosti blaga.	■
Žitna centrala v Srbiji je določiiaj «
položaju. To velja predvsem za jceno letošnji koruzi na 750 din Iranko I . zidarje in kamnoseke. Samo 30°/«	'-1-
Sintetični kinin
Fa&iani &
Družba Polaroid Corporation v Bostonu (USA) je razglasila, da se je v njenih laboratorijih posrečila proizvodnja sintetičnega kinina, ki se po svojih učinkih in lastnostih baje ne razlikuje od navadnega kinina, pridobljenega iz skorje dreves kina in toona. Nemški znanstveniki so leta 1926. odkrili atebrin, ki je tudi učinkovito sredstvo proti malariji, proizvodnjo sintentičnega kinina pa je že pred 100 leti napovedoval učenjak Ju-stus von Liebig.
Od svetovne proizvodnje naravnega kinina pride nad 90 odstotkov na Nizozemsko Indijo, kemične preparate s kininu podobnimi učinki pa izdelujejo tudi v Angliji. Med vsemi temi preparati se je v borbi proti malariji najbolj obnesel nemški atebrin.
manufakturna trgovina
JOjuSljana — Stritarjeva ulica štev. 5
VAN
KAIT
Dr.Th.&G.BOHME
Ljubljana
snsssna-sn
P r i p o roča se :
♦
A. J A N E S
delikatesna trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
zidarskih mojstrov še lahko izkorišča svoje obrate, 70% pa ima tako malo dela in zaslužka, da se komaj preživlja s svojimi družinami. Število velikih stavb je naraslo, število malih pa se vedno bolj znižuje. Lani je bilo razmerje tako neugodno, kakor ga že 10 let ne pomnijo. Člani zidarske obrtniške organizacije so lani zgradili samo 42 enonadstropnih stavb, v Budapešti pa 90% mizarskih mojstrov sploh ni moglo prevzeti in dovršiti niti ene zgradbe. Po ena
vagon, vlačilec ali skladišče.
Deželna zveza madžarskih veletr- S govcev in Madžarska deželna zveza! detajlistov se pogajata zaradi ustanovitve skupne vodilne organizacije, ki j naj obsega vso madžarsko trgovino. D Ta trgovinski domači urad bi zastopal £ interese vseh trgovcev. Obe zve-zj pa J bi obstojali še nadalje, ker bi obema j 8 ostal še precejšen delokrog.	kn
Po naročilu madžarske vlade se je j p začela velika akcija, da- se civilno I prebivalstvo oskrbi z obutvijo. Izde-| lanih bo približno 700.000 parov enot- d nih čevljev. Od teh bodo izdelali obrt- c niki 400.000 parov.
A madžarskih vinogradih se je v ; zadnjem času pojavila peronospora, ki
  	,,	.	...	Je	v	nekaterih	krajih	uničila	do	80	od-
el mula zgradba je prišla na jstotkov grozdja. Povpraševanje po vsakega desetega zidarskega moj-:vinu je zato zelo naraslo, kar je vpli-'
stra, prezidava in druga dela pa &o se tudi zmanjšala za polovico. Tudi kamnosekom sta se delo in zaslužek zmanjšala za kakih 60%.
rnoviiski register
»Volta« družba z o. z., tovarna elektrotehničnega materiala, Ljubljana. Z notarskim zapisom se je zvišala osnovna glavnica družbe na 380.000 lir in je v gotovini popolnoma vplačana.
Iz zadružnega registra
Pri »Domu cestnih železničarjev« se izbrišeta člana upravnega sveta Križman Milan in Jager Jurij, vpišeta pa se člana upravnega sveta Štefančič Franc im Renčelj Stane.
valo tudi na cene. V tokajskih vino-j gradih je poleg tega napravila tudi j toča precej škode. Vinogradniki pa se i boje, da bo tudi sedanje deževno vreme slabo vplivalo na trte.
Da bi se dvignila proizvodnja svile- | nih kokonov na Madžarskem, je vlada odredila, da dobe gojitelji sviloprej- j ke za vsakih 10 kg oddanih kokonov j
poleg dogovorjene cene še nakaznico tj
na en par čevljev.
Slovaška vlada je razširila obvezno delovno dolžnost od 18 do 60 leta.
Na Slovaškem se je sestavila petlet- I ka za elektrifikacijo dežele. Proizvod- p nja električnega toka naj bi, se po , tem načrtu v petih letih dvignila od j 650 na 1210 milijonov kWh. Polovico I r
Gispdarske vesti
Dunajska borza bo pa odredbi državnega gospodarskega ministrstva v bodoče omejila notiranje delnic samo na ponedeljek in petek, vrednostni papirji s trdno določeno obrestno mero pa bodo notirali samo v sredah.
Bn milijon novih trt so zasadili Nemci od spomladi 1942 na zapadnem utrdbenem ozemlju ob Reni. Istočasno so uvedli razna zboljšanja, da bo vinogradništvo mnogo bolj racionalno.
Žitna žetev v svobodni Italiji je letos izredno bogata. Tudi krompirja in koruze bo letos zelo veliko.
toka naj bi dale vodne elektrarne
Slovaška je lani izvozila 930.150 ton/ lesa, oglja in drevesne skorje v skup-', ni vrednosti 1079 milijonov Ks. Od | vsega lesnega izvoza je šlo 67 odstot- j 1 kov v Nemčijo, 10.5 °/o v Madžarsko, I 10.2 °/o v Ithlijo, 6 %> v Švico, ostanek pa v druge države, zlasti v Turčijo i J in na Bolgarsko.
Po novem bolgarskem kmetijskem' obdelovalnem načrtu imajo občine pravico, da dajo v zakup neobdelana zemljišča kmetom z malo zemlje.
V Romuniji pričakujejo letos dobro trgatev, ker ni bilo nobenih trtnih škodljivcev, še precej vina pa je ostalo od prejšnjega leta. Vino se plačuje po 50 do 70 lejev liter, vino starejših letnikov tudi po 100 lejev. Ta cena je sicer primeroma zelo nizka, vendar pa proizvajalci ne morejo doseči bolj-1 s ših cen.
Španski izvoz pomaranč je zaradi! f vojne močno nazadoval. Sedaj se je španski vladi posrečilo, da je sklenila) 1 s Švedsko pogodbo, po katerj bo Švedska kupila v Španiji 1000 ton pomaranč.
Španija skuša sistematično zboljšati svoje cestno omrežje. V ta namen potrebuje na leto 70.000 ton katrana, uvoziti pa ga je mogla lani samo 10 tisoč ton, kakor je izjavil španski minister za javna dela.
Ameriški urad za vojno proizvodnjo'
je v zadnjem času znova naglasil po- I trebo, da se poveča proizvodnja kav-} c čuka. Upanje na izkoriščanje divjega' s kavčuka ob Amaconki se je izkazalo! c kot napačno.	’	**
Špedicija
:(
in prevozništvo
II8
1 c
GORNIK
h
Ljubljana, Kolodvorska 43
F
h
DOMAČA LANENA INDUSTRIJA
. PLATNO
PREJ SIEGEL IN DRUG D. Z 0. Z.
LJUBLJANA
sz
HRVATSKA DEŽELNA BANICA O. !>., podružnica Lfubljana
CENTRALA V ZAGREBU
Podružnice: Beograd, Crikvenica, Karlovac, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun - Delniška glavnica: Kn 100.000.00C-— Rezerve cca: Kn 30,000.000--
Izvršuje vse banine posle najkulantneje!
Fttr das Kensertium »Trgovski lUt< alfi Verlag - Za kozercij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pie« - SchrifHoiter - Urednik: Aleksander Železnikar - FSr die Druek.rei »Merkur« A. G. -j1
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalck. — Alle — vsi v Ljubljani.