o ft . , Tedenske novlee. Duhovniške vesti. C. g. Josip Mihalič, dozriaj župnik pri Sv. Barbari pri Mariboru, je bil v soboto, dne 1. septembra, slovesno ustoličeu na župnijo Sv. Marije v Slivnici. Na mnoga leta! — 0. g. Ernest Vidic je imenovan za kaplana na Prihovi. j Proslavimo naSe vrle Tzgoiitelie! Iz Gornje Polskave se nam piše: Naše 3lav]8 na 8ast g. nadučitelju Josipu Sabati je krasno uspelo. Kljub nujnemu poljskemu delu so iarani pri službi božji naprjniii cerkev in ko smo se nato zbtali v prelepo okmčani šoli, ja bUa šolska soba mnogo premailfna za vse došle goste. Slavljeaca, katerega so šolarji iia zelenem odru kar obsuli s cvetkami, je v imenu prirediteljev prisrčno pozdravila gd5. Sclrvreigler, nato se mu je zahvalil za njegovo požrtvovalno 231ctfio ilelo na Gornji Polskavi v imenu fare Gornja Polskava 8. g. Župnik Sebat ter mu sgoročil veselo Y9st, 'ia ga je občina Gornja Polskava v priznanje in i.z hvaležnosti za njegovo plodonosno delo izvolila %¦& fiastuega obSana. Ginljiv je bil pr;7or, ko so šoiarji oastitali svojemu liublien«mu nadvSitciju k 401etnioi njegovega službovanja. Ko se je nato slavljenec zahvalil svoji mladini, obftanom in mnogoštevilnim goatom za prireditev in priznanje njegovega dela, se je njemu in marsikomu iz nbčinsiva porosilo oko. Lepše naše- Ijudstvo ni ir.oglo pokazati, kako jt hvaiežno dobremu učitelju za njegovo težko delo. P»  | slavnosti v šoli so se Stevilni prijotelji in tovariši  { slavljenca, ki so prihiteli iz daijniL krajev, zbrali v  j gostilni gos;-9 Smonig, ki se je v zvezi z gdCČ uSi-  \ teljicama Schweigler in Resnik največ trudila, da je naša slavnost tako krasno uspeia. Bodi jim na tem mestu za njih nesebieen trud prisrčna hvala! Slavljencu, ki se vedr.o kažfl ztived^.ega Sloveaca, Še na mnoga leta! Odllkovani nadučltelil. NaduSitelji Sim. Ovahte pri Mali Nedelji, Franc Lorber v Braslovčah m Brnest Slano v Petrovčah ao vsled 3vojih zaalug aa šolstvn imeriovani za Solska ravnatelj«. Cesar osebno odllkoval slovensktga u*t«Ua. Konrad Mejovšek. učitelj v HoSah, \% lobil od c«w^ rja lastnoročno zlato hrabrostno *¦<-«::ii.io, nek«j dni pozneje zlat zaslužni križec z ms6; in ja postal v av^ustu poročnik. f Učitelj Vranker. Na avojera poseetvu v Vareji pri Ptuju jo uinrl leskovški ufiitelj g. Vranker. M. p. t ».! Lep uspeh slovenske cesarske slavnosti. Cesarska slsvnost v raariborskeoi Narodnem domu dne f9. avgiista je vrgla nad 2000 K Gistega dobifeka za rdove in sirote vojnih žrtev mariborskega okpaja. Zrestoba .jugoslovanskih vojakov do smrti! V inomogkih ^Neue Freie Stimmen" piše pisateljica dr. Adelhajda Sneller o predavanjih princezinje Croy , 15 je obiskala v zadnji zimi po naroftilu Rdeftega križa vjotniSke taboro v Rnsiji in v Sibiriji. Princezinja i« vedla povedati veliko ganljivega in žalostB»ga o nsodi ^etnikov. Sneller priob5"'s iz. predaranja princezinje sledefti sln&aj, kateri zasluži. fla astane v sporninu vsakega Avstrijca. ,Alislim ns kraj A^samas; v kleti so x\prti jugoslovaMski vojarti, ker nlao hoteli dezertirati! Rusi narnr«^ 7*>'"!(ovaio od •vaakega vjetega avstrijskega. Slovana prestop v njiIvovo armado. lugoslovani se obnaSajo kot junaki. NekoJJ je sedele njih 50 prod neko knhinjo, kjer so l8kalt na jed. Ali Rusi jim niso hoteli ničesar dati; icffili bi In 5e bi prestopili. T«ga pa ti Un<9}« jniso storili. V treh dneh so bili mrtvi. Kaj so najslavnejši primeri patrijotizma iz zgodoviue vspIi stoletij v priineri s tem dejanjeml" Slovenski voiald o naši bodočnosti. Piše se nam: Tudi mi slovenski vojaJd našega domačega pešpolka (87.) se ja^o zanimamo za delovanje naSih slovenskih politikov, zlasti poslancev dr. Korošca in dr. Kreka, ki se prav pridno trudita~in zavzemata za naše slovensko kmetsko ljudstvo. Tudi nii vsi težimo po tem, da se združimo Slovenci in Hrvati po;i ulavama avstrijskega orla, da tudi mi enkrat dosežemo narodne pravice, svojo narodno svolxido. In to zopet ni po volji ptujskemu ^Stajercu." Kar zelen od jeze se huduje iii hiti na vso moč razlagati svojim &uopsarjem, kako naši voditelji hrepenijo po jugosiovansjki državi. Pribijemo: Vsak pošten in zavcden Slovenec se mora zavedati svojcga naroda ia pvojih pravic, stremiti po svoji boljši bodoCnosti edino v okvirju habsburške monarhije, pod vtado našega svitlega cesarja Karla I. Nočemo več biti kakor sužnji teptani od drugih narodov. Nočemo biti tlafieni, ho8emo pa biti svobodni, se svobodno razvijati, ne pa, kakor misli ^Stajerc", da bi morali ple.sati po njegovi muziki. Ako bi se res vse zgodilo po \olji ,,Stajerca", bi res kmalu izginila slovenšSina iz Spodnjega Stajerskega. Mi se pa ne zraenimo za nemčurskega ^Stajeroa", mi zremo z veseljem v naSo prihodnjost, ki bo za nas dosti boljša, kakor pa ptujska politika. Svetujemo ^Stajercu", naj pogieda raalo v svoj koš, mogoČ8 ni vse v redu, a nam pa ni treba oOitati veleizdajstva. Slovenci smo ponosni avstrijski vojaki, zavsdajoč se svojega poklica, naše domovinske dolžnosti in ai treba, da bi nam jo mogel kazati ..Stajerc." Slovenskim {-arodniin voditeljem in iiašim slovenskim ča3nikom. ki se % vso 'vnemo aavzemaio za našo praviSno stvar in 25a naše stališče , izrekamo: nSlava!u Pozdrave všem na§im voditelibm pošiljajo vsi slovenski lantje in možje od 87. pešpolka. Branite ofomovino prad r.otran.irmi 30vm,gi, a ¦rni .io homo ored zunanjirai! Janko Mlakar od Velike N8delj9 v imecu slovenskih vojakov ob 3o5i. Neraška nesr.amnost. ^Marburger Zeitang",. na.jbo.li •zagmsni vseEemSko^protestantovski listiS aa jugu, in za njim vsi dTugi listi enake barve skušajo postavljati prvega slovenskega ministra dr. 'Titeza Žolger v slabo lufi ia ga lioSeio javno sramotiti, 0menjeni listič namreč piše, "da je dr. vitez Žolger »sin nekega viniSarja.* List je namenoma lagal. Dr. vitez ^olger je sin kmetskili staršev v Deviiii pr; Slov. Bistrici. Sicer pa če bi bil on res sin vinifiarja, bi to ne bilo niS aramotnegav, ker ga to !s še po'¦rišuje, da ae je samo 3 svojo bistroumnostjo in prid .lostjo in brez kakega varuštva in pripcroftil, Kakc1 je to pri nemškili pub.loglaYCili -v navadi, povspel dc najvišje cesarske službe. Sioer pa so naši alovenski viničarji stokrat bolj ipošteui, kot verski in Barodni odpadniki, ki piSejo y ^Marburgerco", nStajerca" in j enake liate. V imenu poštenih slovenskib. viničarjev odločno ugovar.lamo, 'ks, b\ listi, ki so saroo aa smeliS8a in stranišfia, tako prezirljivo pisali o, viniSarjih. ^Marbur^erei* ttidi ni prav, da se prvi sloven$ki minister piše Ivan ia ne Johan, Dr. vitez 2olger 38 že od nektiai in tudi aedaj kot minister podpisuje pred samim cesarjem kot Ivan in n« bo vpra3al ^MaTbnrgeftJS*. kako m naj podpiauja.. Orž. posl. dr. Benkovič 'opozarja svoje volilce, da je njegov stalni naslov: Dunaj I, državna zboraica (Parlament); volilcem je na razpolago na praznik. dne 8. t. m., dopoldne ob 8. ari t Rajbenburga (Draštveni dom), popoidne ob pol štirih v Sevnici pri g. A. Štarkl, in v nedeljo, dne 9. t. m., popoldne ob treh v Brežicah pri g. Zorko poleg kolodvora. Davek na premoženie. Večkrat se je že pisa(o, da se namerava 3kleniti zakon, po katerem se bo' naložil vsem, ki, imajo kaj premc^enja, bodisi v posestvn, denarju ali premičnin&h, enkrat dlavek v svriie areditve valute — to je vrednosti denarja. Z ozirom na to marsikdo že sodaj ugiba, kako bi se ognH twau davku. Tozad»vni atrah in skrb se nam ne »ft opravifeen. Dandanes ima denar zelo majhno vrednost, nasprotno ima pa veliko vrednost blago. Ce se pa to pozna celo v domaCem promotu, koliko bolj se kažejo kvarne posledice tega neziravega razmerja med vrednostjo denarja in blaga celo v prometu z inozemstvom. Glavni vzrok tega neugodnega stanja je dejstvo, da papirnati denar nima kritja v zlatu, ki je šlo pov^efiini v inozemstvo. Da se U) izravna, je potrebno napra-viti nameravai* flavOni prenos, da se na ta način uniffi prekomerni dolg1, katerega krije papirnati denar. To je pravzaprav edina pomoč, da pridemo do vsaj približno rednih razmer. Občinstvo v resnici s to uredbo ne bo oškodovano, kajti 8e bo ta ali oni, katerega bo zadel ta davek, imel n. pr. 10% manj premoženja, bo pa preostalo premoženje več vredno. Sedaj n. pr. se dobi 1 meter blaga za 20 K, fie so pa virede finance v nameravnnem smislu, bo denar v vredlnosti poskočil toliko, da se bo isto blago flobilo za 10 K. Na ta način pri taki ureditvi ne bo nikdo v resnici oškodovan. OSkodovani smo pa sedlaj, doklar vlada to nezdravo r»zmer)e med rednostjo denarja in blaga. Bop;ott!I*. Nove molitvene bukvice ma slovenska dekleta. Ta molitvenik se je s»ovens! m dekletom ailno prikupil in |e bila prva ladaja v neeaj tednih popolnoma raEprodana. NW »totin« dettl»t !• Sa hot»- lo imeti to knjigo, a je ni bilo ved dobiti. Zdaj je ua knjiga zopet v novi izdaji izšla in ae :obi nekaj sto izvodov v tiskarni sv. Cirila v Maribcra v treh ra- znih vezavah, vse z zlato obrezo, in shjcp po pošti poslana po K 2.20, K 2.60 in K 2.80. Deklem, sez.te po tem molitveniku! P. n. župiiliskl nradl ae uljudno "rosuc, da t a k o j naročijo spovedne in obfaajilne liste za leto 1918 in druge potrebščine, ker ob novem letu jim na noben nafiin ne bo mogo&e pravočasuo ustroCi radi pomanjkanja delavcev, plina in sirovega olja. Narof'ite torej takoj! — Vodstvo Cirilova tiskarne v Mariboru. Kmaln se začne šola. Starši, ki vedo, kaj zahteva življenje, skrbijo, da se otroci nauče dveh jezikov. Najprej slovenskega in zraven še drugega v višjih razredih. Sročo krade otrokom, kdor ga ne da poučiii v maternem jeziku. Oospodarske aovicc. Cetie za jaica. Urad za presojevanje cen za živila s sedežem v Mariboru je za okraje Maribor, Sv. Lenart,- Slov. Bi3trica, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Goraja Radgona in za Marenberg določil sledeče takozvane ravnalne cene za jajca in sicer: Pri kmetu na domu komad 26 v, v irgovini na debelo 10 komadov 3 K 20 v, v trgovlni pri prodaji na drobno 3 koraada 1. K in posamezni komad pa 34 v. Kako se določijo prodajne cene za jajca? Po nemgkih strokovnih listih posnamemo, da je v nekem raestu v Nemčiji dolofienili za osebo 26 jajec za celo leto in iajca "zbirajo nekako tako kakor pri nas iz gotovih okrajev. Najvišja cena za pridelovalca znaša 22 plenigov za eno jajce. Za stroške zbiranja in dovažanja se raftuni na jajoe 6 plenigov, tako da omenjer.o raesto plača jajoa nabiraicu po 28 pfenigov. Zaradli izraviiave cen za. domača in tuja jajca je deželno mesto za /Sivila doloSilo pribitek 254 pfeniga pri jaicu, Kot dovozni stroški se računi za dotično mesto pribitek 0.35 pieniga pri ja(j<yu, nakupovalci ^posebej plačajo 0.40 pfenigov pri jajcu za vozne stroške. Veliki trgovci iedaj plačajo jajca po 31 pfenigov komad; za izgabo tia- ubitih in polrvarjenih jajcih smejo zahtevati pri prodaji malim trgovcem po l'A pieniga pribitka k lastni ceni. Oddajajo tedaj jajea malemu trgovcu za nadrobrio prodajo po 32% pleniga. Maii trgovec sma pribiii na to ceno 1% pfeniga za 3voj trud ter stane jajce potemtakem za porabnika 34 plenigov. Kmet dobi forej v NetoSiji za eno jajce 22 plenigov, 'dragih rok ae prime nadaljnih. 12 pfonigov in tedaj ni 5udo, 5e se povsod proti veliki draginji zabavlja. Tudi v tein sluftaju draginje ne dela kmet, ampak takorekoč od države pooblaSčena Y8rižna trgoviaa. Jajca za sladkor. Trgovec iz ptuiskega oki-aja riam piše: V zadnjem ^Gospodarju" piSete o sladkorju in jajcih. Promet 3 sladkorjem ni ve6 prost, temveč ima njegovo porazdelitev okrajno glavarstvo v rokah. 'Okrajno glavarstvo je y okraju nastavilo uradne prodajalnice, ki prodajajo moko, sladkor, peirolej itd. Te uradne prodajalnice se morajo podvre6i poveljem okrajnega glavarstva. C. kr. okrajno ^iavarstvo je dalo vsem uradmim pTodajaJuicara na!og, ija morajo prvih osem dni dati 3e sladkor za jajca; kdor pa ne pridela jajc, pa dobi tudi brez jajc sladkor, ako mu to potrdi občinski urad. Po osmit dneh pa dobijo tudi kmetje sladkor brez Jajc. Torej ni kriv trgovec, afeo prvifi osem dni morajo Ijudje oddajati jafea za sladkor. Kakor mi je znano, hoče okrajno glayarstvo dobiti gotovo množino jajc, Glavarstvo je iotelo io spraviti akupaj potom oMin. Občinski predstojniki so to odlcfino odklonili in so baje predlagali oddajo jajc kot zaonenjavo za sladkor. Naj se torej ne .trajska proti trgovcem! — Do3tavek uredništva: Mi Vstra.jaTno pri tem, da je taka oddaja jaje, kakor jo je odredilo ptujsko glavarstvo , nezakonita. Kdor ima sladkorno karto, mora dobiti sladkorja, ako ga ima trgovsc kaj v zalogi. Cudnc, da rarno ptujsko glavarstvo tako postopa s kmetskimi in viničarskimi ljudmi. Omenjamo, da naS list ni hujskal proti trgovcem, ampak mi opozarjamo samo naše liudstvo na krivice, ki se mu godijo. Izkaznlce za prejem vkuhanega sadja. Durajski list rZeit" poroča, da namerava vpeljati urad za ijudsko prehrano posebne kontrolne karte za promet z marmeladlo (vkuhano sadje). Zasebno nakupovanje kromptrla na kmetih. Štajersko cesarsko namestniStvo je izdalo naredbo, s katero ie prepovedano Ijudem iz »est, trgov itdi, ki nimajo tozadevnega dovoljenja, nakupovati me9 3nigim tudi krompir na deželi, ker je krompir zasežea v prid državi. Zoper tozadtevne prestopke je določeria denarna globa do 20.080 K aK kazen zapora do 6 mesecev, vrhutega smejo orožniki odvzeti nakupljeni krompir. Nadaljna namestniSka naredba doloSa, da se krompir ne sme poprej izkopati, dokler ni popolnoma dozoreL Kdor bi pa tromplr izkopal, Łe predno je popolnoma dozorel, bi zapadel strogi kazni. UraU za ljudsko prehrano je uvecfel po vsej drŽavi strogo nadaorovanje vseh cest, potov in železnic, dla se tar ko prepreCi nepostavno nakupovanje, oziroma prevažanje krompirja tudi uadrobno. Kdor se ne bi mog»l izkazati z dovoljenjem od voino-žitno-prometnega nrada ali od krompirjevega nadzornika pri okrajnem glavarstvu, zapade kazni in se mu krompir odvzama, kajti za krompir veljajo od 1. avgnsta nadalje ravno rati pre^pisi glede nalrapovanja In prevažanj«, Vft- fcor glede žita in strofinic. — Ta naredba je, milo re-*eno, skrajno trdosrčna, kajti ^Abmn je bila, no da bi se bilo poprej prebivalstvo nrcskrbelo s krompirjem, ki je vendarle glavni žive.ž zlasti revnejšili slojev, ki so sedaj obsojeni na gladovanje! Zivila s kmetov se sme;o prinašati v mesto. C. kr. urad za ljudsko prehraiio jo razveljavil one izvozne prepovedi živil, ki so jih odredila okrajna glavarstva v lastnem delokrogr.. Veljavne ostanejo le one prepovedi za izvoz, ki so j'h odredile deželne oblasti, osrednja mesta aJi ki so izšla glasom naredb. Za 5 vJjnarjev — 3 Jajca. Kmetje se zelo čudijo, odl kod jemljejo meščani toliko tobaka, ko vsak dan prihajajo na deželo kupovat živež, Ei ga kmetje že za-se nimajo dovolj in prinese vsak včasih kar cele zaloge tobaka s seboj. Ce pa prideš v traliko v mestu, je vedno ves tobak razprodan. Kmetske iraf"ke pa dobivajo za več občin skupaj komaj 100 komadov tobaka. — Pretekli teden v sloven.jebislriški okolici kupoval pri naših kmetih vojaški dostojanstvenik osobno s svojim slugo jajca in je zahteval za 1 komad vojaške^a tobaka, ki stane 5 vinarjev, kar S jajca! S tem izžemanjem naSega Ijudistva se bo Se bavila finanSna oblaat. Rekviriranje sena. MariborsEo glavarstvt) je povabilo za dne 3. septembra kmetske zaupnike na sestanek. da se pogovorijo glede ortdaje sena erarju. Ojrromne množine se zahteva in sicer brezobzirno. Tekom enega meseca mora oddati samo mariborski sodni okraj 104 vagone sena. Kje ga le bodo kmetje vzeli? Posamezne občine morajo oddati naravnost neverjetno velike množine. Od hribovite občine St. Ilj se je n. pr. zahtevalo (po kakiein kljuSu?) 350 meterskih stotov sena. Po daljšem dokazovaoju, da je lo nemogoče, se je našim zastopnikora posrečilo znižati to množino na 200 stotov. 2akaj se ravno na Slov Štajer naprti toliko bremen ? Na Gornjem Štajerju, n. pr. v Muriški dolini, so imeli mnogo sena, tako tudi v zahodnem delu nemškega dela dežele. A povsod so vedeli okrajni glavarji braniti živinorejce , da jim ni treba oddati zadnje betvice sena, kot pri nas. Kakor izvemo, so kmetje mariborskega okraja pozvali cesarskega namestniika< grofa Clary-ja, naj jih S5iti. Radovedni smo, ali bo imel kaj srca za naŁega emeta. Za čebelarje. Slovensko osrednjo Cebelarsko društvo v Ljubljani ja ravnokar dobilo obvestilo, da je ministrstvo dovoiilo za jasensko in pomladno pitanje Sebel za vso Avstrijo 125 vagonov navadnega (obdaSenega) sladkorja, ki se razdeli na vsa čebelarska društva. Kdaj se bo sladkor dolil in koliko ga bo navedeno društvo dobilo,, se objavi fozneie. NeobdaCeni sladkor pa tninistr" o 7°insno 08 dovoll. jflmeli. Na hmeljskem trgu v Žatcu tndi v pretekli dobi ni bilo skoro nooenega popraSevanJa po tujam hmelju. Le nekaj bal tujago bmelja raznin letnikov je bilo pokupljenih in sicer r.n 50—60 K za 50 kg. V Savinjski dolini se je ranega hmeija pridelalo zelo malo in tudi cene so take, da ne krijejo pridelovalnih stroškov, vsied česar bod^o hmeljarji prisiljeni, opustiti Se veČ hineljskih casadov. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za ktibiSni meter do prekliea: Hlodi mehki neotesani 42—62 K, trdi 55-104 K, mehke deske 122—200 K. Popraševanje po mehkih deskah t€r po hrastovem lesu je povsod zelo živahno. Zopetno oddajanje kovin. Dne 25. junija 1917, št. 271 drz. zak. ter dbe 24. jul-> 1917, Št. 305 drž. zak., sta izšle glede nadaljnega oddajanja raznih kovin v vojne svrfie zopet novi ministrski «'\"?&.--i.. ki natanSno določujeta, ka;, anto "m pn kaisrn> cenah se bodo morale odSajati kovine. Prejemauia bo poverjeno zopet tvrdkam v Mariboru, Celju in 'drugih mestih. Vojna uprava poziva problvalsltvo Avstrije , da proatovoljno odda baker, bakrene zlitine, nikel in alnminij. Oe se kovine prostovoljno oddajo, se kovin« takoj plaSajo;-5e pa se morajo še le odvzeti, je cena nižja in se plaSa še ls poznsje. 'Glej inseral! Karte «a tobak. Za mesto Maribor se bodo v Itratkem izdale karte za tobak. Preddela so Že v tetfn. — Za mestno gospodo se s7rbi, da dobi tobak , upamo, 'da glavar dr. Weiss >otrebno ukrene, da bodo tudii kmetski ljudje dobili Co• olj tobaka. Razne novioe. 80 v«1ot padlo v prepad. V Imstu na Tirolsr kem se je v noCi od 27. na 28. avgusta odtrgal veMk sneženi plaz in potegnil sebo t prepad hlev, v katerem se je nahajalo 30 volov. Do sedaj se še ra posiefiilo priti do zasute živine. Nepoštenl voiaški nradnEkl. Dnnajsko divizijsto vojaSko sodišSe je razpravljalo proti vigjemu oskrbniku Makariusu iz Gradca, protd oskrbnikom Bdmundu G5tzinger in Jullju baronu pl. Silbernagl itL Ptuja, proti višjim olicijalom Vladtmirju Szutka, Francu Matiasek, Kamilu Reioh, Jaroslavu Kodcs. aradnikn Ferdinandu Trocker, pro!< črnovojniku z eBOletnim prostovoljskim znakom Pndolfn Nfucohi in protf oficijalu Mor^cu Zeiner iz Dunaja. Glavni kriveo j« Leinweb«r, ki je pri zajtrku pre^ovoril svoje podrejene, da je zdaj prilika kaj r iaianiti. In res m prodaiali na gkoflo države moko, rii, oves, sardi¦e ifl3. ZasluŽili so Kodes 420.000 K, Leinweber i80 iJBof) K, Mft<iaeek 80.000 K, Szutka 48.000 in Beicta NM K. Dunai, zavetlšče žldov. Stevilo židov na Dnnaju se mnOžj tako strahovito, da ne bo več dolgo , ko se bo Duqaj smel imenovati židovska prestolica. Na dunajskih visokih šolah \q vefiina profeaoriev in slušateljev židov in še celo na dunajskih 3iv<!n.iih žolah študira veft židovskih kakor pa kruti.i^;:skih dijakov. Tako n. pr. je Študiralo v pretelciem šolsKem letu na osmih dunajskih gimnazijah 21'-'5 židovskili in samo 795 kristjanskih dijakov. Zavarovajije vojnega |)oso.tila. Opozarjamo cenjene ftitatelje na priiogo c. kr. avstrijskega vdovskega in sirotinskega sklada v .Gradcu. Dopisi. Maribor. Naše meslo bo sezidalo v Melju oh Dravi pionirsko vojašnico. Potrebni svet je že nakupljen. — Umrl je dne 1. septembra 791etni Ja nez Gračner, vpokojeni nadsprevodnik južne železnice. Bil je vrl kršCanski mož ter večletni predsednik Vincencijeve družbe pri slovenski župniji. Svetila mu večna luč! Maribor. Okrajna sodnija v Maribora prosi, da naj se oglasi isti mož pri okrajni sodniji štv. 20, ki je bil dne 17. dec. 1916 iz trgovine Worsche poslan v trgovino gospe Ferner preje Holiček v Gosposki ulici, in ki je tam kupil obleko za 140 K in dne 31. dec. 1916 zimsko suknjo za 200 K. Hoče. Šolska prireditev dne 19. avgusta je dobro uspela. Lepa svota se je pridobila s to prireditvijo za uboge šolarje hočke šole. 6rornia Sv. liimgota. Crnovojnik Anton KolariS je bil odlikovan z železnim križcem na traka hrabrostne kolajne in s Karlovim križcem na rdečebelem traku. Odlikovanec je zaveden Slovenec. (Jornja Radgona. Odl svojili lastnih pristašev prisiljea je odložil očka Wratachko, dosedanji načeluik okrajnega zastopa, svoj mandat. Pri dne 28. avgusta vršefii se nadomestni volitvi je bil izvoljen njegov namestnik Oton Zorzini, taSas c. in kr. nadporofinik na fronti, za okrajnega načelnika, odstopivši Wratschko pa za njegovega name3tnika. rCudno! Te volitve so se med drugimi udeležili na nasprotni stranl sledeCi gg.: Kreft od Sv, Jurija ob Sčavnici, Lovro Križanič, Zangl, bivši, od Slovencev obogateli, sedaj zasebno živefii trgovec Franc Horvat, MatjašiS, Jagerič, Krempl in Puhar. — Zvedeli smo, da namerava deželni odbor posredovati za oprostjitev novoizvoljsnega okrajnega naftelnika Zorzinija. Temu pa se moramo res čuditi. Iz kakega vzroka pa je pot-rebna njagova oprostitev? Kjnetov, starih Srnovojnikov, nadu pošljite domov! PtiiJ« Po Dravi je plavalo dne 23. avgiista mnogo 5olnov. Med drugimi sta se peljaia v majhnem Čolni&u tudi sina v Ptuju nameščenih častnikov. Po iieprevidnosti sta 'zašla v "velike valove na sredi reke, v katerih se je 8olniS prevrgel. Na njuno vpitje na pomoč sta skočila v vodo znani junak poročnik Aleksander Mlakar, ki j8 prišel ravno ta dan naravnost iz strelskih jarkov, in mariborski dijak Miroslav Kaukler. Z lastno nsvarnostjo se jiina js posrečilo oba ponesrečenca rešiti iz valov. Starši, tia puščajte otroke brez nadzorstva na vodo! Sv. Lovirenc na Dravskem polju. "9. pondeljek dne 27. avgusta ja umrl po dolgi bolezni 5r\nton Vodošek, kmet v Pleterjah. Oba aina sta na ironti, zapušfta ženo-vdovo samo. Bil je zvest narofinik wSlov.. Goaipodarja." N. v m. p.! ^areaberg. Vabimo aa seatanek Dckliške Zve'ze. \-i se vrši dne 9. šeptemfora pri Sv. Jaaezu ob iJdvadnem Casa po običajnem sporeda. Želeti je, da se udeleže s^oda tudi dragi. Na OljsM gori neA Polzelo se bo vršil v nedeljo dne 18. septembra velik romarski shod, katerzga naj bi se udeležile vse ftlamce Marijinih riružb ter mladenks Savinjskega okrožja v najobilnejšem itevflu. jMladenk* se zblrajo ob 9. uri pri Jugovi loapeH, odioder st t skupni procesiji podajo na goro. Ob lepem vremenu naj pridejo Marijine družbe z zastavami, katere na Gori razvijemo kot zmagoslavni prapor. Kajti namen našega romanja bo, združiti na88 fine mofitve v glasen in jnočen klic proti Vsemogočnemu, da vrne naši dragi domovini skoraj zaželjeni mir in nani vrne naše drage. Kot cerkveni govornlk nastcmi vIB- g. dr. Koro&ec. Marija Nazaret. Z fronte se nam piše: Narošnflc >Slov. Gospodarjai Martin PotoCnik, poprej frančiškanski kuhar v Marija Nazaretu, sedaj Cetovodja in naCelnik neke častniške kuhinje, je odlikovan z železnim zaslažnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Transke—St. Ujriulft. Ne flos 11., arapak ttue tZ. septembra 1917 poromaino &m Grrad na 9r. Eriabo, Š^er bo flne 18. septembra zjntraj sv. oprnvilo v čtomonubne namene. "Za ra^ledovanja bo tokrat šfiri ure. Krog poldne odhoa ali na vlak ali pa 1: St. Kri2u na svoČanost ^poviSanja sv. križa" t petek dne 14. soptembra 1917. Hamborn v NemCiji. Tlukaj je v Gospodu umrla Marija Orehovec. Bila je zelo flelavna m požrtvovalna Slovenfca. Mnogo ]e storila za tukajšnja na8a slovenska dmStva ia za razgirjenj« ,,Slw. Gosipodarja" in nStr«a§.« H. p. t ».'!