Katoli&k cerkven lisi«
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne veaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 eld.. za pol leta 1 gld. 60 kr . v tiskaraiei sprejcinana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej
Tečaj XVIII.	V Ljubljani 20. kimovca 1865.	i Asi 21.
Ranjki Janez Voglar,
stolni kaplan.
Obilno znan, ljubljen in čislan je bil rajni g. Janez Voglar, poprej šentjakopski, poslednjič šenklavški duhovni pomočnik; torej bo gotovo mnogim vstreženo, ako še besedico od njega spregovorimo, dasiravno je ze čez mesec dni minulo, kar njegove mlade košice počivajo v čemi zemlji. Glavniši čertice iz njegovega življenja so vpletene v mertvaški govor, ki ga je imel gosp. Drag. Hajdrih, sa-kristan pri stolni cerkvi, o njegovem pogrebu v Trebnjem 16. u. m. Umeri je namreč 13. vel. serp. ondi pri svojem stricu, prečast. gosp. Jožefu Rozmanu, trebanjskem dekanu, kamor je bil šel v bolehnosti na odpočitelv. Pre-častiti gospod dekan so ga zavoljo modrega obnašanja in lepih zmožnost prav posebno ljubili, in ne manj Janez svojega strica in, bi rekli, duhovnega očeta pa dobrotnika v mnogem oziru. Ni torej čudo, da je Bog tako naklonil ter je ljubi Janez svoje poslednje ure na zemlji tamkaj preživel, kamor se je sicer tako rad zatekal, ko je bil še učenec, in potlej v svojem duhovskem stanu. Bolj na tanko njegovo življenje znamnja omenjeni govor g. Hajdriha, ki je bil ranjcega tovarš in prijatel. Taki-le jc:
Ako velik vihar nanagloma podere lepo mlado drevesce, se užali pridnemu vertnarju; ako huda slana na enkrat po-smodi lepo mlado poljsko cvetje, se zjoka pridni kmetova-vec. Ako ojstra smert neusmiljeno — in ko bi trenil — pokosi pridnega duhovna v naj lepših letih, - kako bi nc žalovali, ne jokali duhovni sobratje in prijatli njegovi? — Ravno kar smo žalostno prepevali iu z britkini sercem opravili bilje ali molitve po mertvih za dušo ranjcega gospoda Janeza Voglar-ja, kaplana v škofijski cerkvi sv. Miklavža v Ljubljani, iu jest — raujkcga Gospoda Janeza duhovni tovarš pri Ljubljanski škofijski cerkvi — imam danes žalostno nalogo, svojemu ljubemu duhovnemu bratu in pri-jatlu govoriti zadnji, pogrebni govor. — Ranjki gospod Janez, sin pridnih in bogaboječih staršev, so bili rojeni 18. majnika 1*33 v Naklem, blizo Kranja na Gorcnskem. Skerbni, pa tudi premožni starši so Tletncga Janeza poslali v ljubljanske šole. Bil je bistre glave, iu ob koncu vsakega šolskega leta je bilo njegovo i nič med naj pridnišimi imenovano. Od druge do osme latinske šole so bili ranjki gospod v Alojzjevišu, to je, v hiši v Ljubljani, v ktero ljubljanski škof sprejemajo mlade, pridne iu pobožne učence, ki kažejo veselje do duhovskega stanu, dc bi šolska mladost, obvarovana preti zapeljivim svetom, toliko bolj pripravljena ter neomadeževana nastopila sveti in težavni duhovski stan. V tej hiši so bili ranjki gospod gotovo lepega obnašanja, ker nekdanji vodnik te hiše, sedanji prečastiti gospod stolni dekan in korar v Ljubljani, smem reči, so jih ves čas iu še zdaj prav prijatelsko ljubili. — Ranjki gosp.
so zvesti ostali pervemu klicu Božjeoiu. iu bili so po dokončanih latinskih šolah sprejeti v ljubljansko duhovšuico. in 4 leta poznej so 26. mal. serp. 1831» dosegli zaželeni cilj in konec, ter so prejeli zakrament mašnikovega po-svečenja. Polni perve svete gorečnosti so začeli Gospodov nograd obdelovati kot duhovni pomočnik naj pervo v bližnji, sosednji fari — na Mirni, iu potem nekoliko časa v mestni fari Matere Božje v Kamniku. Gorečega pridigarja in pobožnega duhovna so potem poklicali v ljubljansko mesto v farno cerkev sv. Jakopa apostelina, iu na zadnje pred dvema letoma v škofijsko cerkev sv. Miklavža. Od vsih ljubljeni, sosebno zavoljo dobrega, pohlevnega, pri-zanašljivega in ljubeztijtvega serca, desiravno sem ter tje nekoliko bolehni, so vender neutrudoma delali na prižuici in v spovcdnici. Lc prisiljeni, bi rekel, so pred nekoliko mesci semkaj prišli na počitek k prečastitemu gospodu dekanu, svojemu dobroiljivemu struu. Tode, akoravno nc z zdravjem ni kaj boljšalo, vender lega nihče mislil in pričakoval ne bi bil. de jih bo Gospod Bog na cukiat. tako naglo, k sebi poklical. Preteklo saboto so še maševali. iu v nedeljo — so že umerli. v svojem 33. letu iu v lo. letu duhovskega stanu. O kako vesela jc bila ta nedelja pred 9 leti, ker so novo mašo peli, kako žalostna pa leto* .* Preljubi ranjki brat.' ti pač zamoreš govoriti s pobožnim očakom Jakopom, kakor je pisano v I. bukvah Mojzesovih (1,47.9): ..Triintrideset let jc mojega popotovanja, malo jih je, pa hudih, iu nc dosežejo dni mojih očetov, v kterih so popotovali." Pač res! mali iu hudi so bili dnevi tvojega popotovanja! II u <1 i. ker je duhovski stan sosebno dandanašnji res težaven stan: povsod je veliko na<pro»vanja. ker veliko grehov in hudobij, sosebno pa v večjih mestih, v kterih si zadnje leta ua prižuici in v spovcdnici. rečem, s težkim iu ranjenim sercem delal. Pa tinti malo je dni tvojega popotovanja, zakaj zgodej — zgodej "i končal. Pra-šam: Zakaj je Bog, Gospod življenja in smerti. svojega služabnika v naj lepših letih i/, sveta poklical ' Imenitno jc to vprašanje, — je pa tudi imeniten odgovor za nas. Nc smemo sc sicer prederznili, dc bi hotli preiskavati visokost Bo/.jc modrosti in previdnosti, zakaj nezapopadljivc so njegove sodbe in ucizvcdiic njegove pota! Sv. vera uči de kar Bog naredi, vse prav stori. Ne sme se tedaj prav-dati in pričkati červ, ubogi Adamov otrok, z večnim llogom in Božjim sodnikom; uc sinemo prederzno prašati: . Bog. zakaj si tako storil?" Vender pa upam. tle mi usmiljen-Bog nc bo zameril, ako razložim vam v tolažbo, dc jc Gospod Bog svojega služabnika tako zgodej iz sveta poklical k njegovemu, pa tudi k našemu dušnemu pridu, (koncc nasl.)
Pogovor od posta.
(Dalje.)
Uradnik. Pa vender ne bote iz tega kake velike pregrehe skovali, ako kdo namesto močnatih in postnih jedil meso je? Sej vse to vender vedno ie merviea 09taue!
Katol. duhoven. Menite? Jest pa skorej dvomim; in že iz tega, kar sem dozdaj povedal, bi lahko spoznali, da temu nikakor ni tako. Tudi okus prepovedanega sadii je bil sam na sebi le malenkost, pa mislite le nekoliko na strašne nasledke tega nepomenljivega okusa. Tako je sicer mogoče, da ni vsak majhen pogrešek zoper to zapoved precej že velik greh, ako pa ta prestopek izvira iz hudobije, svojeglavnosti, mlačuosti in zaničevanja cerkveue zapovedi , je greh v resnici zadosti velik in pomenljiv.
Katol. kupec. Meni se nikakor verjetno ne zdi, da bi v li reči res lako zlo grešil, sej postna zapoved ni božja zapoved, ampak človeška.
Katol. duhoven. Postna zapoved je zapoved katol. cerkve in dokazal sein vam že prej, in menim do dobrega in na vse strani, da moramo cerkev ravno tako poslušati iu vbogati. kakor Boga samega, da ima ona ravno od Boga oblast svojim zapovedim iu prepovedim tisto pokoršino tirjati, ktero smo Božjim zapovedim dolžni. In bodi si tudi. naj bi bila ta zapoved človeška, kakor pravite, prav! kje pa je pisano, da se človeške zapovedi smejo kar lahkomiš-Ijenu prestopovati? Kje je zapisano, da bi se kdo ue mogel pod velikim grehom zoper človeško zapoved pregrešiti? Kaj ne zgodi n. pr. z vojakom, ki uide, ali pa svoje tovarše k nepokoršini podpihuje. Kako se ravna s podložnim, ki svojo posvetno gosposko graja, ji pokoršino odpeve, ali ji davkov plačati noče? Kaj si zasluži služabnik, ki povelje svojega gospoda prelomi? Tedaj le zapovedi in povelja Kristusove cerkve, naj viši oblasti na zemlji, bi se smele lahkovoljno prestopati, le to bi ne smelo greh biti!?
Pa ne samo to, temuč, ako to reč tudi šc od druge strani pogledamo, sc ravno tako tudi pokaže, da v resnici nikakor ni malenkost, ako se cerkvene zapovedi lahkomiselno prestopajo. Namreč, zavoljo pohujšanja in slabega izgleda, ki se s tem daje; in sicer ne samo v oziru ostrih besed, ki jih Gospod sam zastran pohujšanja govori in tistim žuga, ki se v ti zadevi pregreše, ampak posebno tudi zavoljo tega, ker ravno ta slabi izgled jc zraven duhovne mlačuosti, lahkomišljenosti it: nevednosti v verskih rečeh poglavitni vzrok, da se dandanes v resnici nobena zapoved tako splošno in brez vsega premislika uc prestopa, kakor ravno postna zapoved. ..Besede mičejo," pravi znani in resnični pregovor, ..izgledi pa vlečejo,*' bodi si potem v dobro, ali pa v hudo. Zakaj, kakor je človek že po svoji spaceni natori Ic preurno pripravljen se kaki neprijetni dolžnosti odtegniti. ako je mogoče, iu delati po svoji lastni volji, tako tudi le prerod sam sebi verjame, da prav stori, ako ravna, kakor druge storili iu ravnati vidi. Za tega del vidimo kterikrat u. pr. v družbi kacega duhovna ali sploh vestnih in dobrih kristjanov tudi take ljudi postne jedi vživati. katerim je sicer za cerkveno postno zapoved toliko mar, kolikor za lanski sneg; nasproti vidimo pa tudi take <i prepovcilatiem dnevu mesne jedi jesti, pri katerih bi tega ne bilo mislili. Koliko jih je n. pr., ki so morebiti pred kaj časom še vestno spolnovali postno zapoved, pa pozneje pridši z dežele v mesto, iz varstva poštenih in vestnih staršev iu oskerbuikov med slabe drušine in lahkomiselne. maloverne tovarše so sc jeli svoje vere in zvestobe do cerkve sramovati in njene zapovedi ravno zavoljo tega prestopovati, ker so druge tako storiti in ravnati vidili. lu tako sc strupeno seme, nepokoršina iu zaničevanje cerkve in njenih postav vedno bolj širi, iu zadnjič tudi še take kristjane omami in o-lepi. katerim bi v drugih zadevah ne bilo kaj posebnega očitati!
Kako težek odgovor si s tem nakladajo posebno lahkomiselni in brezvestni starši in gospodarji, ko svoje keršanske, še vestne posle in lastne otroke k prestopu te zapovedi silijo, ko jim o takih duevih brez razločka le prepovedane in mesne jedi odkazujejo! Kaj si mora, vas vprašam, otrok misliti, ki sliši v cerkvi in v šoli cerkvene zapovedi razlagati in terditi, da je nepokoršina in greh, ako se o prepovedanih dnevih meso je, ko domu pride, pa vidi, da starši saini ti zapovedi nasproti ravnajo? Misli si lahko, ako ena zapoved nič ne velja, da tudi druge ne veljajo, da to morebiti ni resnica, kar sc v cerkvi iu v šoli uči, ker oče in mati, ki pri otroku vse veljata, morata že vedeti, kaj je prav in kaj ne. Misli si lahko, ako je bolj premeten: moji starši niso cerkvi pokorni, zakaj bi jim jaz pokoren bil, oni greh delajo, zakaj bi ga jest ne? Pomislite gospodje, so to mar majhne reči?
Katol. kupec. Spoznati moram za svojo stran, da bi v resnici ne bil verjel, da se vam bo izšlo postni zapovedi toliko veljavo prilastiti in njene prelomovavce tako počerniti; pa naposled vašega razlaganja se mi zdaj res zdi, da bi ta reč utegnila bolj imenitna biti, kakor bi bilo na pervi pogled misliti.
Katol. duhoven. In vender, lejte gospodje, to še ni vse, temuč kaže se nam posebno tudi še od neke druge strani, koliko da zvesto spolnovaujc ali pa lahkomiselno zaničevanje postne zapovedi tehta in velja. Tega sc prepričamo iz zgodbe devetdesetletncga Eleazarja, kterega nam sv. pismo ravno v ti zadevi v prelepi izgled pred oči stavi; in naj bi prelomovavci postne zapovedi saj le nekoliko njegove tehtne besede v premisliku in spominu imeli, gotovo, rudcčica bi jih mogla obliti in vest se gibati, ako svojo zanikernost primerijo z nepremakljivo zvestobo tega juuaškega starčka.
„Klcazar tedaj," tako beremo v sv. pismu (II. bukve Makab. 6. 18 — 28 J, ,,cdeu izmed perv ih pismarjev, mož velike starosti in lepega obličja, je bil siljen s široko od-pertimi ustmi svinjsko meso jesti. On pa je prečastilljivo smert više cenil, kakor ostudno življenje, iu je šel prostovoljno v terpljenje. Premišljevaje pa, kako ga dolžnost veže tje iti, je voljno preterpel in sklenil nič prepovedanega nc storiti iz ljubezni do življenja. Ti pa, ki so zraven stali, z napčnim usmiljenjem ginjeni, zavoljo stare prijaznosti z možem, so ga skrivaj na stran vzeli ter prosili, da naj si da mesa prinesti, kakoršnega sme jesti, in naj se hliui, kakor da bi iedel po kraljevem povelji darovano meso, da se po tem djanji smerti otine; tedaj zavoljo starega pri— jatelslva z možem so mu kazali to miloserčnost."
„0n pa je začel premišljevati časti vredno iineuitnost svoje priletnosti iu velike starosti iu sive lase svoje prirojene plemenitosti in nedolžno obnašauje od otročjih let; iu po zapovedih svete in od Boga dane postave jc hitro odgovoril, rekoč, da hoče raji pred časom iti na uni svet." „Ne spodobi sc namreč naši starosti, jc rekel, „hliniti se, da bi veliko mladenčev mislilo, da je devetdesctletni Eleazar prestopil k življenju ne vernikov; iu da bi bili oni zapeljani zavoljo moje hinavšiue in zavoljo kratkega časa strohljivega življenja, in bi s tem madež iu prekletstvo napravil svoji starosti, lil pa če se tudi zdaj človeški gro-zovitosti umaknem, roki Vsegamogočnega vender ne uidem ne živ ne mertev! Torej, ako serčno umerjeni, se bom svoje starosti vrednega skazal; oiladenčem pa bom zopustil močen zgled, če voljno in serčno za predrage iu presvete postave pošteno smert storim." Po teh besedah je bil zdajci v terpljenje vlečen."
Tako, lejte, je hrabri starček mislil in govotil in raji šel v grozovito smert, kakor pa da bi bil postavo prelomil, mladež pohujšal ter bi se bilo od njega reklo, da jc „pre-s topi I k življenju nevero i ko v." (Dalje nasl.i
f« b i o i a. lil.
Knjige so raznovcrstne, ki učc in razkladajo, kako naj se kdo vpričo po samnih izobraženih oseb, potem v družbi, in spet sploh pred svetom vede in obnaša, ako se tudi sam med izobražene želi šteti. Knjige take so hvale vredne in niso nikakor zarnetvati; kajti obnašanje zunanje, ako je sirovo, neobtesano, ni mikavno, ni lepo in vljudno, naznanja človeka brez olike, je večkrat znamnje neblazega serca; in če tudi to ne, vedenje takega se ne prileze lahko omi-kauemu človeku, mu preseda, ga žali in dolgočasi in človek se odkriža takega zarobljenca prej ko mu je moč. Ravno to pa. da se nahajajo knjige ravno omenjenega za-popadka med vsimi izobraženimi narodi, in da sc vedenje omikanega, izobraženega človeka ne sovzema z vedenjem sirovih ljudi, da omikanec zarobljenca nc ceni, nc spoštuje, ravno to je nam glasna priča, da t i r j a izobraženost vedenje spodobno, priljudno in lepo. Obnašanje, vedenje bili mora primerjeno omiki, da se človek med omikane res šteti zamore. Vender zunanjost ni še zadostna, zunanjost inora biti v zvezi z notrajnščino, v zvezi s sercern, mora biti tako rekoč serca slika ter kazati, kakošen jc človek po svojem notranjem, toraj kakošen v resnici in sam ua sebi. Govori li pa kdo drugači kakor misli, in sc vede spet od zunaj svojemu uotranjemu nasprotno: taki je hinavec, podoben jo piškavemu orehu, iu červivemu jabelku, in kakor je /.notranjščina omenjenega oreha iu jabclka piškava iu červiva, tako piškava iu červiva je tudi izobraženost takega človeka. Ali mar ni res tako? Ne kaže li ravno tirjanje zunanje omike potrebe /.notranjega požlahtnovanja? .Ic morda lupina več vredna ko jedro? Xi li uravna stran pri človeku tista, ki mu še Ic pravo veljavo daje? .Ic morda sad prave, osrečevavne omike hlimba, nejevera, strast in slast? Ni li v resnici izobražen le ta, kdor s potrebnimi in lepimi znanostmi in zunanjo oliko strinja tudi blago in verno serce? Omika brez Iloga jc žalostna, pogubivna mota duha, in Ic znanost v družbi z lepo zunanjo obnašbo, kterirua je vodilna zvezda nravnost keršanska, je zaresna, jc prava izobraženost. In glej! take nravno izobražene osebstva nahajamo tudi v Fabioli, in siccr v neizrečeno lepih podobah.
Ilercš to knjigo, zadeneš kar hitro na Luciuo, mater Fankracijcvo. in na njeno dornovje. In glej, ceniš morda bogastvo in žlahtnost, (u, v ti hiši najdeš oboje; ljubiš lepo, krasno hišno orodje, tu sc zamoreš v duhu nad njim razveseljevati; imaš rad cvetlice, tu jih vidiš in gledaš celo veliko okrožje rastečih in cvctcčih v lepih in ličnih posodah; tc veseli merze' studenec, šumlja ti tu in sterli v tankem curku nakviško, ter moči, razlivajo se nazaj v ru-deči marmorni vodnjak v prašni podobi omenjeno cvetličje; si prijatelj zlata in srebra, prijatelj krasnih slik in reči iz drazega lesa umetno zdelanih, tu sc ti vse to kaže v vsi obilnosti; premišljuješ pa gospodinjo in posestnico ali vlast-nico vsega tega, spoštovati jo moraš iu visoko, visoko čislati.
I.ucina bila je vdova iu stara kakih trideset let; njen nrož jc umeri ko mučenec, in zdaj stanuje na svojem domu sama s sinom in s potrebno družino. Izrej;« njena bila jc popolnoma primerjeua izreji, omiki, kakor-na sc jc spodobila visokim, žlahtnim iu bogatim gospem Riuiljankam; njen značaj razodeva sc v rahlem ciilju, v resnem, pa krotkem, človekoljubnem, prijaznem in dostojnem vedenju, v stanovitnem, nepremakljivem trudu jo vsem, kar jc zares blago, dobro, veljavno, pa tudi v ravno takem studu pred vsako napčno, strastno in človeka nevredno rečjo, kakor spet nasproti v popolni vdanosti oni previdnosti, ki vlada vso stvaritev. I.ucina bila jc Kimljanka z vsemi prednostmi visokih rimskih gospa, pa brez njihuih napak, kajti bila je kristjana iu nc malikovavka; bila jc kristjana nc le po imenu, ampak kristjana pervih časov Gospodove cerkve. Njena noša. obleka bila je prosta vsega lepotičja, vender
pa njenemu stanu popolnoma primerna, sama bila je izgled dobre, delavne in modre gospodinje, tihe, s svojo osodo zadovoljne vdove, in prave skerbne preblage matere. Svojega sina Pankracija ljubila je I.ucina prav priserčno, vender ljubezen njena ni bila zgolj počutna ali seutimeutalna, posvetna, ampak keršanska; ni ji bila sreča pozemcljska nad vse, ljubezen rnaterna zahtevala je vso drugo srečo dobremu, blagemu otroku, segala je v nadsvetne višave, tje v nejenljivo, neskončno večnost, ter iz celega serca želela, skerbela in hrepenela, da bi ji ohranil Paukraci neomadežauo sercc, ter mirne, dobre vesti veselo in nedolžno živel tu na svetu, v smerti pa zamenjal časnost z večnostjo, vojskovanje in zmagovanje, križe in težave s srečo nebeško, toraj z življenjem, ki nikdar več ue neha, temveč ostane veselo, večno in rajskosrečno. Bog je bil Luciui nad vse, Bogu je darovala sama sebe in svojega sina, iu ko je razvidila iu sc prepričala, da je pripravljen Paukraci darovati tudi svoje življenje za Boga, kdo bi bil zamogel popisati njeno sveto materno radost?
Lucina se pogov arja s svojim sinom, ic ko vidi Pankracija nc le vsega nedolžnega, temveč se tudi prepriča, da je nastopil Pankraci viši stopnjo popolnosti, da samega sebe, napčue gnavc človeške, popolnoma berzda. strahu je in zmaguje, toraj da ji ni treba zavoljo njega, njegove zvestobe, serčnosti in vere v nikaki skerbi biti, ko to razvidi in spozna, vzame zlato verigo, ki jo jc dozdaj ven iu ven okoli vratu nosila, z za vrata v roke. Na verigi ti pa jc visela mošnjica z biseri vezena, in v mošujici je shranjena tičala goba, katera, kakor sc jc zdaj pokazalo, je bila suha, pa zogotelo rudeča. .Mati kaže to dragoiino svojemu sinu, pripoveduje mu. daje to kri inučenca Kvin-tina. očeta njegovega: ..-aina," pravi mu zdaj, „sem jo vlovila v to gobo. ko sem preoblečena, neznana na njegovi straui stala in ga za Kristusa mreti vidila." Solza za solzo sc ji zdaj utrinja, solza za solzo pada ua gobo ter jo moči, iu goba prihaja vsa živo rudeča. iu kri. kakor da bi bila ravno zdaj za|čta. Mati in sin poljubila predragi sveti ostanek očetov, in z besedami: .,Naj jo moči. kadar bo spet močena, vredniši tok. ko jc tj iz oči slabotne žene." dene I.ucina verigo z inošnjico in gobo Paukraciju okoli vratu in ga tako posveti s kervjo očetovo in s solzami maternimi v mučcnca.
Ko sc vse to čila, pazno bere, človek nc ve, koga da bi bolj občudoval, mater ali sina? Sveto spoštovanje serce prevzame, in človek čuti svojo nezmerno revšin«; nasproti tako blagim, tako junaškim in svetim osebslvom. In glej! takih osebstev najdeš več v Fabioli; v nji se nahajajo veličastni, ginljivi in sprelepi izgledi, nc Ic za pri-prosto iu služilo ljudstvo, ampak tudi za učeno, gospodo-vavno in izobraženo. Gotovo, to knjigo bo čital slednji z veseljem in duhovnim pridom, kdor nc stavi omike v zunanjo olikano obnašbo in v nejeverno sercc, ampak v temeljile znanosti iu tem znanostir« '>rimci.io zunanje vedenje s tesno zvezo in družbo z nravnostjo keršansko. kei šc cnkiat: Omika brez Iloga, jc prazna, jc žalostna mota duha.	V- I.
10yiai ;#o Sfore»i#iie»H in fto/>i#i.
Iz Ljubljane. Profesor dr. Miklošič je obljubil ua prošnjo dr. Illeivvcis-a ,.Matici" po en iztis od vsakr svojih knjig, ki jih se ima — 26. t. m. bode v Zagorici slovesnost v slavo našega rojaka Vega-ta, ki mu menijo spominek postaviti. — ..Novice" so zopet sprožile šolski program za srednje šole. ki so ga bile natisnile ze I. iSCI. Po t ej osnovi n a j bi s c saj polovica šolskih t v a r i n učila v s I o v c ii s k e in. p o I o v i c a v n e m š k e m jezik u. Neogibno potrebno [»a je tudi po naši misli, da bi sc prccej velik del ur utergal nezmernim štcvilkarijam, grcščiui in nuravstvu ter sc obernil v učenje avstrijauskih jezikov.
Sej se ne more človek v našem cesarstvu na nobeno stran pol dne deleč derdrati po železnici, da bi med druge razne narode ue zadel. Čudno, prečudno je, da šolski gospodje te tako djanske potrebe saj že takrat niso spregledali, ko so se železnice začele po našem cesarstvu; da se pa se zdaj k temu nič ne stori, to naj rakovci zapopadejo in želvarji razlagajo! Avstrija ne sme več nobenemu jeziku v cesarstvu biti mačeha, aoipak vsim mati, — to je rav-nopravnost, in iz nje se bode razcvetala zadovoljnost. — Te dni smo oddali v kn. školiisko pisarnico po ,.Danici" zbrauih milih darov: za Verh zopet 42 gl. (vmes 1 gl. v Hr.); — za pogorclce v mehovski fari 4 gl. 50 kr; — za pogorelce v vel. Globodolu zopet 2 gl. — Za pogorelce v Spodnjem jezeru 13 gl. —
Iz Ljubljane. (Svarilo.) Neko babše se laže po svetu, zlasti pri gg. duhovnih, da je neki duhoven v Ljubljani njen stric, in jih za denar žuli. Ze ua Štajerskem in na Koroškem je menda s temi lažmi lazila, posebno po božjih potili. Vsak naj torej gleda, da ga kdo ne prekani, ker svet je zvit.
Očitna zalivala. Zopet je Bog v Ljubljani obudil dva usmiljena dobrotnika, katera sta pogorelcem na Dolej-neiu jezeru miloserčno v pomoč pristopila. Pervi je dal bankovec za 100 gl.. drugi pa 50 gl. — Tudi iz Železnikov na Gorenskem je poslan pogorelcem sodček z 12 tisoč žeb-Ijev (cvekov).
Bodi preserčna hvala izrečena velikodušnim dobrotnikom! — Plačilo za te lepe dari naj jim bo obilno v nebesih!
V	Cirknici 12. kimovca 1665.	Fr. A., dekan.
V	koperski višji giimiazii je bilo ob koncu šolskega leta 171 učencev, ki so po narodnosti tako-le razdeljeni: 1 Benečan. 4 Furlani, 6 Teržačanov, 130 Istrijauov, 18 kvarnerskih otočauov, skupaj 159 Italijanov (?); potlej: 6 I si rija nov Slovencev; 1 Istrijani Iliri, 2 kvarnerska Ilira, skupaj: 6 Ilirov = 171. V programu ni imen dijakov, na posebnem listu pa so natisnjeni 1. tisti, ki so bili v vsakem razredu posebno lepega obnašanja, brez ozira na učenje; 2. listi, ki so sploh izverstniki ali pohvaljeni. V imenih ni sledi slovenšine ali iliršinc. n. pr.: Stuparich. Cuglianich, Valentincig. Sorsich. ..Scuola d' idioini slavi" je bila za-vezna za Slovane, radovoljna za Italijane; torej je ,,Corso Pk za rojene Slovene. ..Corso 11" za Italijane, in poslednji ima 2 oddelka, nižjega in višjega. Vsaka teh ločin ima po 2 mi nauka ua teden. Koliko učencev se je tega uka vde-lezevalo. ni razločeno. 1'čitelj slovanskih narečij (d idioini slavi) je bil g. Fr. Kaunik. — Bati se je. da po unih krajih ilo-ti hitreje napredva poitalijančevanje. kakor po druzih straneh ponemčevanje ali pomadjarovanje Slovenov ?
komniška dekanija na kra*u. (Dalje.) Druga znamenita cerkev kouiniške dekanije jc vikama cerkev v Štanielu. Ni sicer posebno velika, pa znamenita je zavolj >tare gotiške skladbe svojega ozidja. Zunanja stran prezbiterija podpirajo in obdajajo po postavah gotiške oblike močni stebri, med njimi pa se vidijo veličastne ozke in visoke okna. Le škoda, da je že veliko te stavbe pokvarjene; nezumnost novejših časov je večji del visokih oken zazidala. češ, da sc piškov rod današnjih časov v cerkvi ne pi ehladi.
Veliki oltar, z ineuzo. s cclo podlago iu s tabcrnakclj-nom vred jc zrezali iz marmorja. Posebno lepe so izbuk-iijcne podobe spredej menzinc table. Marmor jc lepe bele barve. Stran-ka oltarja pa sla na zid naslonjena, in vsa do verha iz pisanega kamna.
štauiel stoji pod verhom stermega hriba. kterega krog in kr-tg doline ločijo od bližnjih gričev. Cerkev, grajšina in h.še »o zverstene v polokrožju kakor krona okrog ver-siča ob za hod nji iu poldanski strani hriba, toraj proti gorkemu soliicu. Bil jc ves Slanici nekdaj terdnjava. ktera ic bila skoraj gotovo nepremagljiva ob časih, ko smodnika še ni
bilo, in ni bilo moč s silo v njo priti zavoljo stermega hriba in terdnega ozidja. Še zdaj, ako hočeš v Staniel, moraš skoz mogočno zidane vrata in potem skoz ulice, ki so na obeh straneh obdane z visokim zidom, kterega predirajo strelue line. Ne daleč od cerkve na veršiču štanielskega hriba stoji ostanek stolpa, iz kterega se je lukalo na vse strani in v bližnje doline, od kod da kdo pride, in kdo da je.
S tega hriba se neizrečeno lepo in daleč okrog vidi. Spregledaš od tod velik del dežele, ktera se razširja med Teržičem pri morju, Devinom, Tcrstoin, Sežano, Ipavo io Gorico. Za herbtom se ti Nanos in na spodnjo kraj Snežnik mogočno proti nebu vzdigujeta. Pred teboj obnebje meji karniških planin dolga versta s svojimi ojstrimi grebeni in visokimi verhovi; uno stran Vidma in bolj proti polnoči gole gore zgor Gorice in Kanala, iu med zahodom in poliinevom prikrivajo morja zerkalo gorice med Opčino in Teržičem. Ako pa gledavec oči oberne v bližnje kraje, vidi na razsušenem Krasu vas pri vasi, in sein ter tje raztresene bele cerkvice, okoli njih pa vinograde in drevesca, prijazne zelenice v kraških pušavah. Tacega mnogoternega razgleda bi se radoveden gledavec ves ljubi dau ne naveličal. Pred seboj ima vasi naše nadškofije: Gabrijo, Sama-rijo, Kobiljaglavo, tudi kranjski Krzelj in teržaško Koprivo. Ako toraj hore, se tukaj duhovšina bližnjih krajev, in sicer iz treh škofij, večkrat shaja, pomeukva in pogostuje; in tako v malem razkazuje prijaznost iu edinost treh škofij, ktere so enega slovenskega ljudstva, enih navad in šeg, enega in tistega dobrega duha s svojimi višjimi pastirji vred, ki so vsi trije rojaki med seboj.
Zgodovina tega kraja mi dozdaj še ni znana. Prijazni in skeibui dušni oskerbuik štanielski, vi«, čast. gosp. Andrej Brezavščik, mi je to-le pravil:
Štauiel jc stal že v davnih časih. To se ve sosebno iz tega, ker je ta kraj že I. 1464 „oppidum" (mesto) imenovan, kakor se bere v listu nekega istrijanskega škofa (iz Petcne), v kterem spričuje, da je posvetil štanielsko podružuo cerkev sv. Jurja. Tukaj so se berž ko ne sošle in strinjale pota iz Istrije, Benečanskega in Koroškega; terdnjava je bila toraj ua pravem kraju, ali da je branila popotnike zalezovanja pred tolovaji, ali ob času divjaške sile močnejšega za napadanje popotnega bogatina.
Prebivali so menda nekdaj v ti veliki in močni terd-njavi samo žlahtni gospodje; sčasoma pa, ko se je gospoda sploh v mesta preselila, so ludi oni ta kraj zapustili, in naselili so se večji del rokodelci v tem kraju, kteri so se v poslednjih časih kmetijstva poprijeli.
Z verha štaniclske terdujave, kakor pravljica uaznanuje, so pred kacimi 200 leti vojaki ubili turškega pašata, kteri je s svojo po dolinah krog in krog razprosterto vojsko terd-njavo oblegal. Tako je bil Štauiel rešen. Razdjati ni bil ta kraj nikoli, kolikor je znano; to tudi lepo ohranjeno močno zidovje spričuje.
Lastniki so bili tukaj zaporedoma grofje: Lantieri, Ko-bencel. Koronini; zdaj je posestnik štaniclske grajšine g. Fabiaui. (Dalje na>l.)
Iz Maribora, v V nedeljo, 17. dan t. in;, se je tukaj vesela iu kaj redka slovesnost obhajala. C. g. Janez Šmidcl, novo posvečeni mašnik sekovske škofije in rojeni Mariborčan, jc namreč ta dan Bogu daroval pervo sv. mašo v stolni cerkvi. Pridigar mu je bil lastni brat, g. Alojzij, kurat pri sv. Florijanu v sekovski škofiji. Ob enem sta brat in sestra gospoda novomašnika v zakonski stan stopila, — iu jc oba zakona blagoslovil iu poročil. Presrečna mati, šc čversta in zdrava žena, je doživela to veliko veselje; oča so žc prej umerli. — Čaka nas prihidnjo nedeljo 24. t. m., še drugo veselje: velika beseda v spomin iu slavo premi lega nam Antona Mar t i n a SI o m š e k a, nepo-zabljivega očeta Slovencev in pisatelja na vse strani iz-verstuega. Nadjamo se, da se bodo posebuo duhovniki.
8poznavai visoki pomen slovesnosti, obilno taiste udeležili. Naj bi pa tudi pevci iz Ljubljane obilno prišli in kakor v Novem mestu slovesnost doversiti pripomogli! — V sredi med obojo slovesnostjo so duhovskc vaje, ktere bo vodil slavnoznani jezuit p. Roman, in o kterih se vam prihodnič poročalo bode.
Iz Tersta. V god sladkega imena Marije Dev. so mil. škof Jernej Legat v prelični kapeli tukajšnje krasne Biromašnice posvetili novo postavljeni marmorni oltar svetega Karola Boronteja. Pri tem opravilu, ki dolgo terpi, kakor je znano, so bili pričujoči: mestna gosposka, siromaš-flični vodji, veliko pobožnih dušic in pa vsi odrašeni ubožci obojnega spola s hvalivuo spodobnostjo. Po opravljenem po-avečenji so mil. škof maševali in šolska siromašnična mladost je kaj krepko mašno pesem prepevala.
O tej priliki pa naj še nekaj omenimo, kar se nant prav milo dela. Ce so ravno naš prečast. vikši pastir med tem, dc teržaško-kopersko škofijo vladajo, več cerkva in oltarjev posvetili, kakor pa naj si bo kterkoli izmed njihovih 83 teržaških in pa 53 koperskih v Gospodu počivajočih aprednikov, se vender take škofijske opravila, ki bi bile lep pripomoček za cerkveno zgodovino svete teržaške-ko-perske cerkve, nikjer zapisane ne najdejo! Po tem takem srno z eriacimi cerkvenimi opravili stare dobe bolj znani, kakor pa s sedanjimi. Ali sc ne bi kaj tacega dalo v posebne in tako potrebne cerkvene letopise zaznamnjevati?
Z Dunaja od slav. odbora Marijne družbe imamo naznanilo, da 11. t. m. je bil odbor napravil slovesno mert-vašnico ranjc. Ilurterju , svojemu bivšemu predsedniku. Prcdsedništvo je zdaj sprejel pri tej družbi g. bar. A. Spens. Tudi jc prišlo kainnotisiio krajši naznanilo srednje - afri-kanskega misijona, iz kterega se bode drugi pot kaj posnelo.
Iz Amerike.
Iz st. Pavla, (Konec.") Štiri iu dvajset ur jc der-dral vlak brez prenehanja, kakor bi ga veter gnal. Le redko je kje na kakem stališči nekoliko odpočil; otroci so ga obsuli, ter vpili eden ,,paj, paj, paj" (am. potica), drugi: „apples, apples" (čpls, jabeika t, tretji ,,morning paper" (moruin pepr, jutranji časnik t i. t. d. V nedeljo popoldne 30. mal. serp. sem došel v Cikago, kjer koj blizo kolodvora najdem na češki goHtilnici napis ,,pivo." Tu sem se ustavil in svoja kopita odložil. Koj v sobo stopivši vgle-dain slike naj izverstnejših slovanskih mož, iu med njimi tudi našega »lavnega Tomana z naslovom „Zložimo se.1' Cehov jc v Cikagi grozno veliko; imajo svojo cerkev (ali žalibog duhovnega še ne), svoje gledišče, svojo čitalnico itd.: sploh so prav vneti za slovansko napredovanje. Drugi dan sem hitro najdel verlega rojaka, g. Aut. Zagar-ja, ki me je jako prijazno sprejel, me tudi k drugim Slovencem peljal, in mi skazoval zanimive reči po mestu. On je res prava cvctica čikagskih katol. tergovcev; skoraj v vse nemške koristne katol. družbe je zapisan, ter jih podpira s svetom in djanjem v prid in napredovanje sv. kat. Cerkve. Cikago je žc grozno veliko mesto, še hitreje ra-de, kakor jc novi Jork, ki je imel leta 1656 1000 prebivavcev, zdaj pa jih ima 1.003,250. Tudi mlado mesto Cikago jih utegne v kratkem toliko šteti, ker samo letos se jih jc za 26,000 naraslo. YTodo imajo slabo iz jezera; pa kaj Amerikani ne poskusijo? Zdaj kopljejo več milj daleč pod jezero, da bolj iz srede jezera hladne vode dobe; jaz sam sem vidil kraj, kjer so jo pod globoko jezero po suhem zavilii, in tudi znamnje na jezeru, koliko daleč bo kanal segel. To ho tedaj tudi kaj tacega, kakor je v Londonu tista železnica pod Tamizo. Katoliških ccrkva je v Cikagi 10, večji del novih, ene so komaj za silo dodelane, in vedno sc šc nove vzdigujejo. Naj lepša jc jezuitarska, res pravo veličastno, umetno, izverstno delo, ki jih ima malo svoje enakosti. Tu se vidi. kaj prava gorečnost zamore; tu sred nevercev in krivovcrcev, pa se taka veličastna hiša Božja
vzdigne! Godba in petje je posebno v nemških cerkvah izverstno. Bil sem neki popoldan v leseni kat. cerkvi, ko so ravno pevci in pevkinje poskušnjo imeli. Peli so prekrasno ,.Hajdnovo" drugo mašo in več druzih jako težkih reči. Čudil sem se, da v taki majhni cerkvi kaj tacega pojo, kar se v Evropi le po škofijskih cerkvah redko sliši. Niso pa to amerikanske gerla, ampak veči del čiste nemške. Jako navdušilo me je petje in orgljanje tudi v neki drugi leseni eerkvi, kjer so duhovni pastir neki Korošec, ki tudi našo ljubo ..Zgodnjo Danico"4*) berejo, — g. Žagar jim jo pošilja. (Vis. čast. gosp. Reš. Vr.)
Sedmega vel. serp. zjutraj sem se poslovil s prijaznimi Slovenci v Cikagi, ter se podal naprej z nekim Slovencem, ki je bil tudi v št. Pavel namenjen. Prav dobro sva se kratkočasila kremljaje o mili slovenski domovini. Se Ic zvečer okoli devetih smo priderdrali do Misisipa in se tam koj v parobrod spravili, ker že nas je čakal iu nam že od daleč piskal. Po vodi smo se kaj ,,nobcl" vozili; v kajiti je vse pozlačeno iu z zelenim in rudcč«m žametom preger-njeno, pojedine so bile prav grofovske; vender mc je malo tnerzelo spomnivši se mnogoterih nesreč, ki se tu zgode. Takrat smo popotovali prav srečno, akoravno smo dvakrat strašen vihar imeli, da bi nam bil skorej odtergal zgornji del parobroda. Vender malo serca mora človek že imeti, da ga ui preveč strah v takih okolišiuah. ti. vel. serpana okoli ene popoldne vgledamo pred sabo lepo inesto št. Pavel. Po Misisipu se je kaj prijazno voziti; vedno se očesu odkrivajo nove livade na desno in na levo. tako da se človek nc utrudi celi dan spredej sedeti ter bogastvo lepe narave občudovati. Prečudtic misli in čutljcji človeka obhajajo premišljevaje Božjo modrost in vsegamogočnost, kako lepo je pač zemljo ozališal. „\Vood pile" i b. vud pajl — kup derv), kapitan ali kaki drugi krepko zavpije in tako zbudi človeka iz globokega zamišljenja. Parobrod se ustavi in mornarji kakor mravlje jamejo derva ua ramah noter nositi: berž berž jih spravijo tri, štiri velike kupe pod streho; — pa komaj za kake ure iu zopet vpije ,,\vood pile," vse jc že pogorelo. Popotniki so bili večji del, kakor sem zapazil, kupčevavci, razun nekterih vojakov in ene francoske družine, ki je bila ravno iz Evrope prišla. Tu sem vidil, kako je hudo brez znanja angleškega jezika tod po-potovati; kako lahko pa. ako se angleško razume. Bil jc mož, žena in dvoje majhnih otrok; na vso moč so se trudili dopovedati, pa vse zastonj; nihče ni francoskega razumel. Zvečer pridejo gori v kajito, da bi saj mali otroci nekoliko zaspali. Ker postelje ni bilo, sem jaz svojo prepustil, iu žc so zaspančkali otročiči, kar kapitan pride iu vse doli zapodi med sode in drugo orodje; nežna gospa sc je tako jokala, da bi sc mogel kamen omečiti. ali ti kapitani imajo pravo mačje občutje! Ako se dobro plača, se dobro postreže, bodi si beraču ali gospodu, vse eno; ako pa nc plačaš zadosti, vse nič ne zda, pojdi, kamor si namenjen. Izsclivci namreč vedno naj slabše mesto dobe. pa tudi manj plačajo; se vč. da potem nekteri ne vedo. zakaj jih iz družbe gonijo. Tako se je tudi tej družini godilo.
10. vel. serp. zjutraj sem se oglasil mil. škofu, ki so me z vso prijaznostjo iu ljubeznijo sprejeli, ter mi koj pripravno sobico odločili, kjer sc /.daj prav zadovoljno pripravljam ua visoki sveti stan. Drugi dan me jc celo ta čast zadela. da so me mil. škof v kočijo saboj na sprehod vzeli, ter mi dajali med potjo inarsiktcrc lepe nauke in opombe za prihodnost. Danes sva imela z g. Sternom. ki jc tudi že iz Milvauk-a prišel, zadnjo poskušnjo; terpela je tri ure, ja/. sem le malo vprašanj dobil, ker sem žc iz št. Vincencija prinesel spričala vesoljnega izpraševanja: sicer jc pa prav dobro šlo. V kakih dveh ali treh dneh nama
*) Naj o tej priliki opomnimo, Ja se »lotu- -r v^i l.sti 2. polh tja ,,Zgd. I>«n." ker vrrdovanje sk-»rej e••/. mne vi-liko imda stane, naj bi ljubi Slovenci goreče podpirali svoj edini .-er kveni časnik. Vr.
bodo že gotovo duhovne vaje napovedali, ki terpe celi teden. Tako bo prišel tedaj v kratkem veseli in imenitni dan, ki sem ga že tako dolgo željno pričakoval. Potem pa pojdern v Krov ing ( k g. Pircu), kjer je že vne zame pripravljeno io me že težko pričakujejo. Zdaj moram včasi v nemški cerkvi pri slovesni hv. maši ntreči, kakor postavim včeraj, veliki Šmarni dan. fpain, da bova zdaj z g. Stern-om v kakih 14 dneh ali treh tednih mašnika posvečena. Toliko xa zdaj. drugič kaj o novi maši. Z Bogom! J. Trobec.
MAaj Je kej novega po širokem sretu?
Razne novice. V Mesini na Sicilijanskem jc 2G. u. m. umeri starasina in ondotni poglavar, Valerio, ki jc bil Italijan sedanje moke, nasprotnik Cerkve iu pravice. Z rakom v ledjih je imel dosti časa v naj hujših bolečinah na večnost misliti. Mislil je, pa blezo ne dosti rezno, kakor pišejo, Govori sc namreč, da jc bil s ss. zakramenti za smert previden. Pa kako, ker pred unim duhovnom, ki ga jc previdil, jc bil poklican kapucin, kteri jc bil pa odpravljen zato, ker mu je (se ve da še pred spovedjo) od pre-klicovanja krivic govoril?... K mertvaškemu govoru revnega iškariota Montera-ta sr je bilo zbralo polno mavtarjev s svojimi frajmavrarskimi znamnji na obleki .. . Proti pol-desetiin pa se sliši spod rnertvaškega odra močili pok, smrad in druge znamnja so razodevale, da je počilo ti uplo v sviuč-nati trugi. Mesti so ga mogli iz cerkve v bližnji vert, kjer so ga celi dan pustili. Zvečer se zopet zbero masoni s svojimi znamnji in opravljajo v ccikvi mertvašnice po svojem redu. Teatinar Kongo, ki jih je vodil, jc bil preteklo zimo na usta od mertuda zadet. Truplo jc bilo vloženo v cerkvi sv. Janeza, ki jc zavoljo nepienesljivega smradu mogla dva lui odperta ostati, in ravno zato se ni meglo truplo v Torin prepeljati, kakor je umerli želel. —
—	Xovi minister Natoli tako preganja semeniša iu Cerkev, da sc vsakemu čednemu katoličanu studi. Deržina te nehvaležne, černe duše je bila podpirana od Burbouov, in po očetovi smerti jc bi!a našla pri duhovnih redovih p »moč zoper revšino. On ima bratov benediktiuov in :udi sester v kloštru sv. Katarine. — Mesto Cikago v Ameriki, kjer je tudi več Kranjcev, ima 31 misijonskih šol, 'J katoliških bivsliš i konveiitev). 1 veliko šolo, 17 očitnih šol, 2 bogo-hIov -»ki senu niši. 2 vseučiliši. 3 zdravniške in 2 tergovski šoli. Razun tega ima 31 posebej m h privatnih) akademij in šol. ki se k cerkvam štejejo. Šolsko leto sc dokončuje z mescem majnikom in obiskovalo jc letos šole l'J.51!) učencev. Katoliške sole so jih imele O.tMHI, posebne akademije i:i šole .'H m ii i, nemške šole do 20o<»; neočitne šole so jih tedaj imele do ll.OtMl; v vsem tedaj se 27— 2s,000 otrok vdelt/.ujc šolskega nauka (več kot je v l.jubljaiii prebivav-ccv.) V tem mestu izhaja 4 J listov iu ča-nikov. Prcbi-vavcev ima zdaj mesto 20l.otitj, 2S3 samih zdravnikov, 112 dolrotnih naprav, ti bolnišnic, 5 sirotišnic, nova bol-iiišniia je v delu. I vojaški dom, pa še tudi napravo za koljsaiijc pijancev. Prebivavstvo se ( reiudno naglo naraša in mesto razcveta, da |e veselje, kakor popisuje ,,Ch. L": i. * *
—	Kakti veselo se razširja naša sv. vera tudi po zaveznih deržavah severne Amerike, kažejo naslednje statistične naznanila: lansko leto je bilo lamkaj 53 novih kalol. cerkev posvečenih, 34 pa so jih ua novo jeli zidati. Samo v novem Jorku imajo katoličanje seilaj 32 cerkev, to je, na vsaeili — lo.omi katidičanov eno. Nemško soseskino šolo v 1'iladel'iji. v kteri učt oo. redeuiptoristje, oi>.skuje letos 11>50 kal. učencev, šolo v novem Jorku pa celo 2500 kat. otmk. Kn sam knjigar je letos v severni Ameriki razprodal okoli 12O.00II kal. koledarjev. V Filadclfiji je v vojaških bolnišnicah jiciečeno jesen službo opravljalo 12 u-smiljeiiiii ter. V novem Jorku bodo sedaj zidali veliko >iiutiiico za katoliške sirote francoskih staršev; francoska
cesarica Evgenija je v ta namen po mil. novo-jorškem škofa že poslala 1000 dol. (Wahrh. Fr. j — Velika stolna cerkev v Koloniji (Kolu), ktero zarad pomanjkanja pripomočkov že skoraj 600 let zidarijo, bo menda vendar že kmalo gotova. Pruski kralj pa drugi nemški vladarji so privolili, da naj se v ta nameu napravi velika loterija; tako so od lanske jeseni samo dobili že 200,000 tolarjev. Ce bo reč tudi zanaprej tako krepko naprčdvala, mislijo to velikansko poslopje v 7 letih zgotoviti. (K. Dztg.) — V Rimu je umeri še mladi princ Jožef Bouaparte ,,di Mussiguano." Ta se ui nikoli mešal v politiko. Bil je med pervimi, če ne pervi, ki je podpisal pismo verne vdanosti, ki ga jc rimsko bo-Ijarstvo mesca proseuca 1860 podalo sv. Očetu. Pobožen, veren iu brez ljuških ozirov je bil, žive! je sam zase io umeri kakor dober katoličan s prelepo smertjo. Francoski cesar, njegov stric, mu je dal silo svetičen pogreb napraviti, dosti bolj kot je bilo njegovemu samotnemu življenju primerno. Ranjki je imel odrejo od svoje matere, princcsnje Zevajde, ki je bila zgled keršanske čednosti. ( Cnita cat.) — V Rimu ni nobene sledi od kolere. — Govori se, da veliki knez Aleksij, tretjorojenec ruskega eara , je nevarno bolan in da je zato poslan v toplice v >ovgorod, ki so mu jih zdravniki svetovali. — Imenitna novica je, da v akademijski gimnazii v Lcvovu sc bodo že to leto učile vse tvarine v rusiuskem jeziku. Ravno prav, da ljubljanska gimnazija svoj letošnji tek zavoljo popravljanj nekoliko pozneje prične; do takrat se tudi za tukaj žc lahko kuj primernega vravna v prid domačega jezika, si bona est voluntas. — Svitli cesar so z razpisom 1. kitu. zapovedali deželni zbor scdino-graški po starih vstavnih pravicah v Kološvaiu, ki se ima pričeti 19. listopada, s tem pa so ob enem razrešili začasni sedmograški deželni zbor v Sibinjit, ki jc bil sklican z razpisom 21. mal. trav. 1803. Deržavnopravne zadeve Sedmodraškega edine v tesni zvezi z Ogcrskim sc imajo v tem zboru končno rešiti iu vterditi. — Slavni nekdanji papežev general I.auioricicre je na svoji grajšini v Proncel-u na Francoskem umeri. Bog daj, tla bi tamkaj s svojimi prošnjami sv. Očetu izvojskoval, kar mu tukaj nezmerna večina in izdajstvo sovražnikov ui dopustilo. —- Sad g»;sp. Veningerjevih misijonov v Ameriki je nezmerno velik. V Kehorii, kakor se bere v „Tir. BI.", je bilo za veliko noč le samo !) ljudi pri Božji mizi. pri misijuuu so jih šti li 5(10. Celo noč pred splošnjim obhajanjem jc o. Veninger spovc-doval. Ob koncu misijona se mu je duhovni pastir pre-scično zahvalil zato neizrečeno dobroto. Silno medlo obličje in sivo-beli lasje čez TOletnega starčka jc delalo videz, kakor bi kak duh govoril z uiistraii groba i/, večnosti. Besede so mu šle i/, globočine serca, torej so vsim serca pretresle llck«| je: ..Častitljivi misijonar! kje najdem besede zahvalit se Vam spodobno pred tem križem? Bil sem pastir. pa nisem imel čede, bile so Ic zgubljene ovce; danes pa jih vidim čisto omite v Kristusovi kcivi... O koliko tolažilo! Jest sem lako blizo večnosti, in premorem odgovor dati za te mi izročene duše, o kako sem Bogu hvaležen za milost, ki mi jo je po sv. misijonu dodelil!" To tnalo besed je presitnilo vse serca pričujoče srenje, vse sc jc v solzah topilo . . . Prišel je dalje po misijonih celii do krajev v deržavi Misuri, kjer so roparske dcihali rovarjev gospo-tlivale, morile in grabile. V nekem malem mestu jc dobil Ic enega samega moža. Roparji so bili nekaj tne-cev poprej mestice v oblast vzeli iu so vse moške ob cesti postavili. in vsakemu nasproti je stal rovar ali gojzdni tolovaj z nabitim samokresom. Vzeli so jim orožje, in zdaj — o stiaii iu groza! žene in otroci mi obdajali može, očete, in vsaki teb razbojnikov je izstrelil svoj samokres v gievo ali pa \ serce nasproti stoječega gospodarja, ki sc je ubit zgrudil med žene iu otroke. Mesiice se imenuje Floren-cija. Tudi taka sreča sc utegne v Ameriki doživeti!... Nezmerno veliko dobrega tlela Veninger z bukvami, ki jih spi?uje za spreobračanje Amciikanov. Podaril jih je pred-
sedniku in vsim vradnim in velikim gospodom v Vašingtonu, ki so jih prav prijazno sprejeli. Naj veči del senatorjev se je pismeno zahvalilo; tudi Linkoln jc bil ravno to obljubil, in kazal je do konca svojega življenja visoko spoštovanje do katoliške Cerkve. V eni sami bolnišnici v Kairi se je nato spreobernilo do 1000 protestantov, v ječi v st. Lujzu pa po čez do 50 v vojski vjetih vsaki teden. — „Gustav-Adolph-Verein" zaznamnujc Avstrijo za svoje ,,delavno polje," t. j. poprotestančenje Avstrije (ne mara vmes tudi ponem-čevauje) za glavno nalogo. (Tir. BlaHcr.) — V Sulikovu na Moravskem je 13. mal. serpana evangelik helveškega spoznanja slovesno prestopil v katoliško Cerkev. (Hlas.) — V Gjuru (Rabu) na Ogerskeni je tj. mal. serp. gosp. Ant. Kolj novo mašo pel. i'o evangelij sc uovomašnik pred al-tarjciu usede na pripravljeni sedež. Približa se mu ne odveč priletna gospa, poklekne k njemu, položi desnico na podani evangelij iu z duhovnom na glas in globoko ginjena moli katoliško izpovedanje sv. vere, kakor Cerkev veleva protestantom, ki prestopijo v katoliško Cerkev. Ta gospa, bivša dosedaj luteranka, je lastna mati imenovanega novega mašnika, iu le-ta je že drugi njen sin, ki je svoje življenje daroval službi katoliške Cerkve. (III.j — Na velikem otoku Mjdagaskaru se katol. vera razširja. 8 izmed 16 otrok peivega ministra jc kcršeuih; odmenjeni naslednik, (runa. mali princ llavahizi, hodi v šolo oo. jezunovcev. —
JMerf in petin•
Kolpingov list „Rhein. Volksbl." iz \Vattenscheid-a 17. mal. serp. to-le dogodbe piše:
Dveletna deklica tukajšnjega učenika je igrala z ved-rico nad vodnjakom, ker bili so jo nektere trenutke izpred oči piMili. Neprevidoma se preverile vcdrica v vodnjak, do 40 čevljev globok, otrok pa za njo. Pasarski druže Ber-naid I.rt hlcnberg, kteri je blizo delal in to spazl, se s pomočjo svojega tovarša serčno pa previdno spusti v glo-bočino in prinese otroka nazaj čisto zdravega iu brez vsake škode. Našel ga je plavajočega po verhu vode, ki je do 8 čevljev globoka. Tudi sc ni bila nikamor ob strani ozkega vodnjaka nič udarila. — Ali ni angel obvaroval nedolžnega otročiča?
Iz Barcelone na Spanjskem piše nekdo te-le čudne reči: ..Med tem prebivavstvom se je kar nanagloma razširila strašna kužljiva bolezen, njeni nasledki so hujši od kolere, rumene mcrzlicc ... Nesrečni, ki se ga loti. je pre-cej ob vse počutke, obraz sc ves spremeni iu bode rumeiio-zelcu. oči se strašno odpro iu neusmiljeno terpi v vsem svojem bitji. In kar jc še hujši, kakor stekli iše svojo bolezen drugim vcepiti; čc ima družino, jo okuži ali pa zapusti; če ima drage reči, jih pusti ali pa skoz okno pomeče; čc ima opravila, jih pozabi... V poltretjem dnevu jih je čez 30.000 taka bolezen napadla. Tako je Barcelona skorej pušava in malo nas je, da šc hodimo po potih ... Kolika groza! Pa nisem ti še povedal, kako se pravi ti pošasti... Naj ti povem, da se kliče strah ali groza, ki je ena reč... 11. u. m. jih je namreč umerlo sedem ali osem oseb za bolj ali manj sumljivo boleznijo, bolj ali manj naglo, iu — vse je glavo zgubilo ter jc bilo od tiste dobe kakor ob sodnjem dnevu. Strah je namreč dostikrat veči zbegaujc. kakor bolezen sarna.
Družba s v. Jožefa. Na Parskcm so se jeli mladenči zbirati v družbo sv. Jožefa, ktere naredbe je tudi višji pastirstvo puterdilo. V to družbo se zbirajo mladenči svoje duhoviiije, ki so nedeljsko šolo zapustili. Namen je zviševanje čednosti in razširjanje koristnih zuaiistev. zlasti iz poljedelstva in zgodovine. V pervem oziru je udom to-le spolnovati: V gostivnice nc preveč
zahajati in v njih se ne predolgo muditi; razuzdanega petju in govorjenja, pijančevanja, tepežev, vsacega zaupljivega pečanja in zavez z drugim spolom se varovati, — prizadevati pa si za čedno življenje, k dopoldanski in popoldanski Božji službi ob nedeljah in prazuikih hoditi; vsaki drugi mesec ss. zakramente prejeti; in vsak družuik naj bo tudi v bratovšiui Jezusovega Serca. Družba izmed njih izvoli predsednika iu tri prisednike, višji vodstvo ima duhovni pastir. Pomočnik je sv. Jožef in njegov god družbin praznik. Pri zborih vsako drugo ali tretjo nedeljo jim duhoven razlaga kaj primernega iz zgodovine, razluši kako času primerno vprašanje itd., zlasti take reči, s kterimi so dajo občasne presoje iu krive misli zatirati in pojasnovati. Ali pa jim pove in razkaže kaj zastran poljodelstva. sadjo-reje. čebelarstva, vpleta se kaj kratkočasnega, petje itd. Družba je pripravna zlasti tudi zato, ker je s tem tudi duhovni pastir spodbudovan z me rej v času primernih vednostih uapredvati in nc še s tem mladost lahko marsikaj koristnega nauči, od dosti napčnega pa odverniti zamore. Pri nas bi žo sami domači časuiki k temu dajali obilno tvarine. Zbiranje za take družbe pa bi pač bilo naj prhravniši v šoli, v spraševanjskem poslopji ali v drugi pošteni hiši.
Na parodiranjc svetih reči niso učeni le ncmsKi, ampak tudi slovanski burkeži. Eden tacih burkastih listov se napoveduje z besedami: „() Antikristu jc pisano, da pride ob koncu sveta;" o „Rarašku" sicer ni bilo prerokovano, kdaj pride, godile ho hc pa znamnja, o/.nanujoče njegov nagli izlet na nvet. Njegovi prcdhodci ho bili ,,Diblici" itd.; vcrhunec njih (»a bode brez ugovora „Kar'šek,u o njem veljajo besede: ..l.cj! ta je tisti, kterega ste pričakovali; — tega si kupujte!" Sleherni lahko vidi, da s poslednjimi besedami k>afač preimenitno mesijansko prerokovanje v svoje burke brez strahu iu brez spoštovanja meša in najsilniši greši zoper zapoved: .,Ne imenuj po nemarnem Božjega imena!"
Tistim, ki sc brez premislika ženijo in samo po obrazu volijo, pripoveduje ,.Kath. K. Ztg." to-le resnično dogodbico iz novega Jorka: Nekega vojaka, ime mu jc bilo Viljem, so iz službe domii spustili. Perva njegova skerb jc bila, da si poiše ženico; prihranil si jc bil 700 to!arčkov in te hoče zdaj v miru vživati. Koj drugi dan naleti pri plesu ua neko l.ojzko, ktera ga s svojim rudečim obrazcem in s sladkim jezičkom kar precej tako preslepi, da sta žc drugi dan stala pred svojim pridigarjem, kteri ju zaroči. Neizrečeno vesel jc bil Viljem, sej jc dobil tako berhke zenico, pa gotovo tudi premožno, — sej je bila vsa preobložena lišpa pa zlatine. (Ce jc njeno, tega se ve bi se nc bilo spodobilo prašati!) Zaročenca s> podasta vsa zidane volje v neko malo mcsticc; tam hočeta preživeti perve zlate zakonske dni. I.ojza pa sc jC Vi'j«'mu tako prikupila, da ji je, ko skerbui gospodlaji, vse «-\oje denarce v varstvo izročil.
Cez tri dni v noč prav vesela počivat gresta: ko sc ;ia drugo jutro Viljem prebudi, najde I.ojzino mesto prazno. Kliče — kliče; ženice le ui! Kar najde na mizi fa-le listek :
,,Viljem! davi ua vse zgodaj sem zapustila to mesto; — kam sem šla. tega ne bodeš zvedel nikdar! Ti si ze četerti vojak, s kterim sem bila v zadnjih dveh mescih zaročena : to je moje rokodelstvo. V gostivnici je vse plačano, tudi od tvojih denarjev sem ti pustila še 10 dolarjev, da boš domu mogel! Nikar po meni ue poprašuj. sej mojega pravega imena ne veš. Srečno!
Bivša tvoja žena."
Kakor okaumjcu obstoji ko to bere. I.asal in lasal -e je. pa kcsal svoje lahkomišljenosti. ali prepozno je bilo'
V Trieru na Nemškem je bila 11. t. m. perva seja katoliških družb. Predsedniki ho bili izvoljeni: baron Andlav, Reichensberger. in odvetnik Adams. — 1200 katol. veljakov iu učenih mož se je bilo sošlo v Trieru do 12. t. m. iz vsih dežel, celo iz Ogerskega, Portugalskega itd. Med njimi so pravdosredniki, katoliški vredniki, predsedniki rokodelskih družb v velikem številu (kaj pa da tudi Kolping. Gruša id.); katoliške študentovske družbe iz devet vseučilišso poslale lepo število svojih udov itd. Sv. Oce so zboru poslali svoj blagoslov z oserčevalijem k moškemu delu vred. Stolni dekan Gotz iz Vircburga je razložil sad lanskega katoliškega zbora, ki se je v njegovem kraju pokazal: Urošurna družba je vstanovljena, iu razdelila je že 9 brošur v več kot 30,000 iztisih, katoliške kazine so napravljene po več krajih, kakor tudi gospejska družba sv. Katarine za katoliško vse-učiliše. Kdaj bodo Slovanski katoličani imeli take shode?
Katoličani na Badcnskem so se pri volitvah za tako imenovane kresijske zbore moško obnesli; volili so čverste, katoliške, konservativne može in po veliko krajih so imeli večino. Katoličanstvu sovražna viada in „liberaluhi" so jih zmodrili, da so skupaj deržali, in kakor koli so jih freimavrarji" obdelovali, duhovstvo obrekovali itd., vender niso mogli nič opraviti, ker ljudje so jih poznali iz njih sadu. Ne le: kdo jc domorodec, tudi kdo je katoličan — je treba gledati, kadar se možje volijo, kteri vladam sve-tvajo, kakonaj nad narodi gospodujejo. —
Pa še en lesnik.
Pred nekimi tedni je znani Veuiuger v Obernburgu, v nekih amerikanskih hribih, sveti misijon obnavljal. Vse jo skupaj derlo iz nar bolj daljnih krajev, dasiravno je bila nar bolj vroča žetev. Amcrikani, kakor tudi marsikteri naši premedeuci ali politikarji, niso nikakor in po nobeni ceni premogli zapopast*. kako premore človek žetev na polji za 1 — 3 dni odložiti, da drugo vse bolj bogato žetev za večnost v cerkvi opravlja. ,,Kako vender kaj tacega morete storiti?" je vprašal eden Amerikaucev katoličana; bil jc menda vprašavec eden tistih, kterim je dolar — terd-njak njegov vstzmožni bog. „0." ga zaverne vprašancc, „rad dam polovico svojega p o s e s t v a (g r u n t a), rajši kakor da bi ta misijon zamudil"... Kaj je to: ..misijon?" Veš, ljubi Kranjec, ki med pridigo in naukom na zidu zunaj cerkve kimaš, v ljuškem milijonu so ravno pridige in nauki, pa še po večkrat na dan, tako da jc ves ljubi dan obcrnjeii v poslušanje večnih resnic, molitev. premišljevanje itd. Auicrikaiiski katoličan je prišel več dni deleč ravno o želvi, in njemu je za tako dušno žetev več. kot za rumene pšenične snope, več kot za pol ..gruntu;" ti pa še ob nedeljah med naukom doma v senci ležiš, ali telo v kertini čepiš, kadar je v cerkvi keršanski nauk! —
Kmet. Povejte to še tistim, ki imajo tudi pridigo ali šc celo mašo v pisainicali ali na lovu.
Pisavec. Ti bodo svoj lešnik dobili o drugi priliki;
smejo pa tudi tega lušiti, jc za oboje terd zadosti.
Kaj so bili pa iiažcli na tej duhovni žetvi? Sad misi-jonov je zuau povsod, ker jc zelo enak in dela peklu nezmerno škodo; zato se tudi dostikrat viharji vzdigajo zoper misijone. I ni v Ameriki je pa tudi med di ugovori zbudil piš, in zatem hladno vetje. Nekteri izmed naj bolj čislanih prototanskih gospodarjev so bili sprejeti v katoliško Cerkev, vec pa sc >;h zdaj pripravlja k temu zveličavnemu koraku. Nekteri drugoverti so bili prišli prav od deleč, pa samo iz radovednosti, da bi se prepričali, kako se ločita katoliški misijonar in pa njih ..prearher' (priečer — krivoversk pridigar). Iii kaj so našli? llekli so končno: Misijonar je duhoven, ki jc s svetimi blagoslovi posvečen in poslan za
sveti nauk, ki se 8 — 10 dni trudi in poti, v tem času do petdesetkrat pridiga itd. itd. Od tacega poslanja pa, se ve, pri „preachcr"-jih ne najdejo duha, tudi še sluha ne. Eden^ piše dopisnik iz Obernburg-a v „N. V. Ktz.," je bil svoji ubogi čedici taki-le misijon napravil: „!lort Ihr I.eute: Won ihr mi nit besser bezolen that, do moch i Morgen mein Schopp vvieder uf." i Veste kaj, ljubi moji! Če me bolje ne plačate, bom jutri svoje kopita pobral.) Bil je namreč konjski kovač in „preacher" ob enem.
Nemo »varjenje.
Oh, kak mirna noč je bila, Jasno bilo vse nebo! Kjer je zvezdic Iuo svetila, Tje je gledalo oko.
In kak milo obračale Name so se zvezdice, Kakor da bi me poznale Daljne mične lučice.
Tudi kakor govorila Truma zvezdic meni bi: ..Glej nas. duša, da hodila Pot bos pravo tudi ti!"
,,Krepko tekamo že davno Vselej zvesto isto pot. Nje deržimo me se stavno. Ker ukazal je Gospod."
Ti pa, revna Btvar, bi zbiraš Dan za dnevom stezo zmot, S tem pa pot si v dom zapiraš* Ki odperl ga je Gospod!
O kako me to bolelo, Ko sem gledal na nebo. Dolgo na uho donelo. Mi svarjenje je le-to!	Č.
Duhov s k e spremembe.
V	teržaški školii. Gosp. Jak. Stariha, fajm. v Šumberški, je postal fajm. v Pičanu. G. Fr. Lazar, duh. pom. v Opertu, je imenovan namcstovavec v Sumbergu. Umeri je duhoven g. Fel. Maurus Costanzo, 23. vel. serp. v Izoli. R. I. P.! G. Fr. Z ad ni kar, duh. pom. v Tomaju, gre začasno v pokoj. Prazne so duhovnije: S u Hibe rg, Vranja, Gerdo se I o in Kostanjevo, in pa kuratni kanonikat v Novem gradu.
V	lavantinski školii. Za duhovska svetovavca izvoljena sta: g. Mart. Strajnšak, župnik v Zaverči, in g. Ign. Orožen, veliki župnik pri sv. Križu na Slatini. Za ravnatelja in kateketa glavne šole v Celji je postavljen g. Jož. Š ker ta; in isto službo na glavni šoli v Mariboru prevzame g. Fr. Janežič. — Gosp. V inc. Kolar je prestavljen v Vitanje, in v št. II pride mesto njega novo posvečeni g. Alojzij Kos za kaplana.
Dobroinl rta vari.
Iz Reke je poslalo 8 oseb te-le darove. 1) Za sv. Očeta 6 gl. in 1 tol. za 2 gl. st. dn. s pristavki: Mati: „Ponižno prosim, sv. Oče! sprosite zdravje na duši in na telesu, mir in božji blagoslov meni in celi moji deržini." Služna: „Pro-sim ponižno, sv. Oče! prosite za odpušanjc grehov in mi-lostljivo sodbo meni ubogi grcšiiici." Druge: ..Prosimo namestnika Kristusovega za sv. blagoslov, ki naj nas v tem okuženem in žalostnem času čiste obvaruje, nam vero ohrani, da bi naše duhovno oko tako prosti, pa vender tako visoki nauk Jezusa Kristusa zmiraj jasniše spregledalo, naše serce čedalje bolj v ljubezni raslo, naša volja vedno čistejše se Božji volji podverglu, ter bi krona stanovitnosti ob smertni uri venčala našo glavo. Amen. 2) 2 gl. za g mis. Pirca in 2 gl. za gosp. mis. J. Cebulj-a.
Gosp. mis. Pircu za vezilo. P. n. g. J. P. 10 gl. srebr. v tolarčkih. — Neimenovana dobrotna roka „za misijon g. Pirca" 12 ces. cekinov in pa 1 križavec za 2 gl. 12 kr. star. den. — G. M. N. iz Zaptig 1 gl. — Iz Loke terdnjaček za 1 gld.
Za pogorelce na Verhu. Neki dobrotnik 1 gl.
Za pogorelce vSpo d njem jezeru v c i r k n i š k i fari. Neki dokrotnik 1 gl. — Od dobrotne družine B. 2 gl. — Marija Verbič 1 gl. — G. M. N. iz Zaptig 2. gld. — G. M. B. 2 gld.