Št. 66. V Gorici, v torek dne 20. avgusta 1901. Letnik III. Izlwij.i vsiik fon'k in noIh>(o v Iviliiu ol) 11. ui'i pivilpolrtiie za mi-sto tor oL 8. uri popoklm* z.i dežclo. Ako padonala dnovii praznik izide dan j»r«j oh 6. zvočijr. Stano po posli prcjcinaii ali v (Jurici na dom pošiljan cflolctno 8 K., pollftno 4 K. in cVtrtli'lno 2 K. I'rodaja ac v Gorici v lobakarnali Schwarz v iSolskih ulicah in J e I- lersita v Nunskih ulicah po 8 vin. GOR (Vecerno izdanje.) Urednistvo in iipravništvo se nahajata v «N a r o d n i I i s k a r n i», ulica Vetturini h. at. 9. Dopise jo nasloviti ua ureduištvo, o^laso in naročniiio pa na upravništvo «CJorict»». Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako vso večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip lYfä^sie. S^BTAt^artw Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušie). Po deželnem zboru. ii. „S o č a;' premleva v .svoji zadnji Stevilki pod letn naslovom še nadalje svoje |a/.i ter hu.jskt» prav na ostuden način proti slovenskim poslancom, ki niso Tu- movega kalibra. Glede doloeitve voliSe za volilce iz trgov sruo nepobitno doka- zali in se lahko vsakdo preprica tudi iz deželnozborskega zapisnika, da se je dr. Tiima odločno postavil proti Grčevemu predlogu, naj bi tvoril vsak trg za se volišče. Temu ne more oporekati niti on sain; zdaj pa trobi njegovo glasilo rned svet neumno trditev, da ni dopu- ščeno, da bi deželni zbor od raznih pred- lugov ali resolucij, katere je stavilo „Kat. pol. društvo" v Bovcu. vsprejeti jednega samega in to je onega glede do- ločitve vsakega trga za se kot volisče. Taka trditev zamore oinrežiti le tepee in pa sploh ljudi, ki ne mislijo s svojo glavo. Istotako je abotna trditev, ki niina nobene resnične podlage, da bi taka spre- inemba volilnega reda, ako bi jo deželni zbor sklenil, ne zadobila Najvišega po- trjenja. Vrhunec podle laži pa je dos'egel pisač onienjenega članka s tern, da trdi, dajezgradba norišniceže dog- gnana stvar ter da so n a š i p o s 1 a n c i s teni obtežili z ogrornnimi stroški naše davkoplačevalce. Kaj iakega zamore trdi Li le oni, ki je zgubil slednjo čut sramež- Ijivosti in ki ne zaiudi več, ako se mu tudi sto in stokrat dokaže da je lažnji- vec; kaj tacega pravimo, more trditi le oni, katerernu je poštenje popolnoma ne- znan pojm. Vsakemu, k i j e b i 1 p ri- soten v deželneni zboru in torej tudi dr. Tumi, je znano, da ni gled6 zidanja norišnice nit* druzc^n sklenjeno, nego to, da se je c e 1 a z a d e v a i z r o č i 1 a zopet deželnemu odboru, z naročilom. da jo zopet v s e- stranski preštudira ter stavi deželnemu zboru svojepred- 1 o g e. Da je temu tako, o teni se prepri- čajo lahko vsi davkoplačevalci, ako se potrudijo v deželno pisarno in si dajo tarn poi^ti zapisnik dotične seje, v ka- teri sa'jčau naš „Šolski Dom" v zvezo s „klerikalizmom" in z osebno politiko, da bi inn po tej poti škodovala. Ko so nasprotniki Gregorčiča tudi s tern črnili, da so ma očitali sebičnost, je „Soea*' pisala: „Gregorčič je nesebi- čen delavec, katerega vodi ljubezen do naroda na vseh njegovih poteh, ne da bi iskal časti ali bogastva, ali da bi se klanjal v dosego osebnih koristi". — Leios pa je ista „SočV očitala dr. Gre- gorčicu sebičnost, o dr. Tumi pa je tr- dila, da je najdelavnejži in najnesebič- nejši izmed vseh dosedanjih poslaneev! (Dalje pride.) Dnhoviiik nele ü more, ampak ttadaues tifli mora pölitikovati. Naši ljubeznjivi, svobodo oznanju- joei „naprednjaki" na vse pretege ljudstvo prepricavajo, da duhovnik ne sme poli- tikovati. Toda pribita resnica je, da duhovnik, kakor vsaki drugi državljan, sme a dandanes tudi mora poli- tikovati. „Pozlrav i ljojnem polji". I Jr. Tuina meni it. avg. 1899. „Pozdrav... na bojnem polji!" Pravi zdaj sem jaz pri volji; A vi — ne daleč nekaj milj, Sicer zgrešite eilj. Čemu zahrbtne te pušice? Zdaj z lica gledajmo si v lice, Tu stojmo proti možu mož, Boreči se na nož! Navajen sem krvavih ran, A zdaj spomine stare — stran! „Obliže" vi ste mi delili, A kaj ste bili? Ostudni le hinavci, Prilizovavci! — Ne zabim starih ran, Od njih äe zdaj sem ves bolän; Ti bili pa so se očito, Vi pikate zahrbtno, skrito: Po krcmah pikate — zaman! Ne cutim vaših ran — Tara vi nas zbadate, Ko gadje nas napadate ... Na dan, na dan! Ostanem nič varn jaz dolžan, T u proti možu mož, Razsodi zdaj naj — nož! Naši nasprotniki vedno kriče : „Du- hovniki naj se ne vtikajo v posvetne zadeve". Res je, da politika kot taka je zgolj posvetno opravilo. Res je, da duhovniki kot taki so služabniki cer- kve, ki je kraljestvo eeznaravno. Torej je duhovnikov pravi poklic: služiti cer- kvi, vero oznanjevali, sakramente deliti. Zato pa liberalci kriče: duhovnik ostani v cerkvi, politiko pa prepusti nani. Rekli smo, politika kot taka, duhovni kot taki. Ako pa politika pre- stopi rnejo svojega podrocja ter seže v področje vere, tedaj politika izgubi od svojega znaka, ni samo posvetna, mar- vel postane verska. In v tako po- litiko vtikati se ima duhoven kot du- hoven. Kadarkoli in kjerkoli politika sega v področje vere, je duhoven dolžan po svojem poklicu vtikati se v politiko. Zalo mi trdimo: Duhovnik, kakor stoje reči dandanes, je moralicno prim or an vmešavati se v politiko; politika je v naših časih ena najsvetejših. nepopustlji- vih dolžnosti duhovniškega pastirovanja. Dejansko se je namreč država po- lastila mnogo strok, katerih upravljanje spada v področje cerkve; državna po- litika se je globoko zajela v telo cerkve ter ji mnogostransko krati najsvetejše pravice. Cerkev Kristova je povsod za- bita v brezštevilne paragrafe državnih zakonov. 0 usodi cerkve se dandanes odlocuje v zastopih, državnih in deželnih. V te zastope poslani ljudski zastopniki kujejo zakone. V teh zastopih pa se dandanes ne razpravlja in ne sklepa o zgolj ma- terijalnih marveč tudi o zgolj du- ševnih zadevah ljudstev, o stvareh, ki spadajo le v podroeje cerkve. Za zgled vzemirno samo zakon. Zakon je zakra- ment. Zakramente upravljati ima samo cerkev. A glejte, kako so že razni dr- žavni zbori zakonu vzeli zakramentalni značaj, ter ga preobrazili v čisto golo državno pogodbo. Uvedli so civilni zakon, in poročenci se morajo poro- čati pred državnim uradnikom. In take in jednake verske in cerkvi sovražne zakone sklepajo poslanci v parlamentar- nih zastopih. More torej cerkvi biti vse jedno, koga se izvoli poslancem? More li cerkev mirno gledati, kako ljudstva v državne zastope pošiljajo cerkvi in veri sovražne zastopnike, ali pa se bode bri- gala, da ljudstva izvolijo poštene, zna- čajne moče kot zastopnike? Ker se po raznih zastopih dandanes odločuje o usodi cerkve, mora biti nje prva skrb, da ljud- stva pouči o dolžnostih volitvenih, t. j. da politikuje. — Zastopnik in branitelj cerkve pa je duhovstvo. Katoliški cerkvi drugega ne ostane nego svoje lastne slu- žabnike — duhovnike pošiljati na poli- tiško bojišče, borit se za nje prostost in neodvisnost. Duhovnik kot duhovnik je primoran pölitikovati. Toda goriški duhovščini ni treba mežati se v politiko. saj „napredna" stranka se ne vtika v verska in cerkvena vprašanja. Tako vlegne kdo ugovarjati. Toda cakaj prijatej: Res je „narodno- napredna" stranka vsprejela v svoj pro- gram točko: „V verska in cerkvena vpra- šanja se stranka ne vtika1'. Prevdari pa, kako to točko dejanski izvršuje. Ali se res naprednjaki ne vtikajo v verska in cer- kvena vprašanja? 0 pa še kako! Da se naprednjaki vtikajo v verska in cer- kvena vprašanja, in sicer v s o v r a ž- n e m s in i s I u, dokazuje narn s 1 e d n j i Tuma-Gabrščekov shod, sle- dnja številka „Lažitorbe". Na vsakem shodu se napada duhovščina, napadajo cerkvene naprave, smešijo obredi — in celo zakramenti. Slednja „Lažitorba" mrgoli napadov na duhov- ščino in na cerkvene naprave. „Soča" je smešila zakrament sv. pokore, zaničljivo pisala o zakramentu sv. Rešnjega Telesa. „Soča" je na najostudnejši način pisala o svetniku Alsonz-u Ligvoriju, predstav- ljala ga kot učitelja laži in nenravnosti. In tako pišejo oni, ki latinščine n i t i z m o ž n i n i s o, ki naravoslovja sv. Alfonza torej niti brati niso mogli. Zakaj? Zato da v ljudstvu zatro vero ill versko prepričanje. Brez,vestnih na- prednjakov, ki Ijudstvo javno, še bolj pa zasebno odvračajo od cerkve in njih časopisja sad je, da mnogo, mnogo mla- dine ne spolnuje več krščanskih dol- žnosti. Tudi goriški naprednjaki se vti- kajo v versko in cerkveno vprašanje. Dosledno se mora cerkev njihovim na- padorn ustavljati, mora ljudstvo tudi izven cerkve poučevati t. j. pölitikovati. Služabniki in branitelji cerkve pa so du- hovniki. Kot služabniki cerkve morajo tudi goriski duhovniki pölitikovati t. j. v javnosti braniti vero in cerkev nasproti Tuma-Gabržčekovim napadom. Da, duhovnik ne samo more, ampak tudi mora pölitikovati. Zapomni si to, pošteno ljudstvo, ter povej v brk poli- tikujoeim naprednjakom. D o p i s i. Iz (iorice IG. avgusta. — Glasovi o narodnem in cerkvenem petju, ki so zadnji čas bili predmet polemiki v naših listih, mi ne dadö miru, da bi tudi jaz nekoliko o nasern narodnem petju ne zinil. Pa ne mislite, dragi čitatelji, da s(Mii Bog ve kak strokovnjak v petju, tega ne, ampak navadni narodni pevec sem, ki sem prepeval gotovo že tedaj, ko sta še Gabršček in dr. Tuina abc se učila. V neki štv. „Soče" sem čital, da na Goriškem še ni bilo sliäati taeega narodnega petja, kakoršno goji „nar.- napredna" stranka. No, ta nepremišljena in prenaglena samohvala pove dosti jasno, da sta Gabršček in dr. Tuma, ali dopisnik onih dopisov v „Soči", da so bili vsi ti najbrže še v kratkih hlačicah, ko je pevsko društvo „Slavec" pod vod- stvom ranjkega g. Ilribarja po GoriSkem pevalo in ko smo nastopili h kratu 125 izvežbanih pevcev v mestnem gledaližču, da se je gledališče treslo. hi potem pri odkritju podobe ranj. M. Doljaka v Solka;iu, bivšega deželnega poslanca; o prihodu Nj. Vol. cesarja pred 19 leti v Gorico itd. itd. Ko bi isto petje slišala GabršOek in dr. Tuma, bi njiju „Soča" gotovo zdaj ne pisala, da na Go- riskeni ni bilo še tacega petja, kakor je zdaj. Žalibog, da radi velikih stroškov in premale gmotne podpore ni moglo društvo vztrajali, kakor tudi pevsko društvo „na- predne" stranke ne bode imelo obstanka. Kajti to pevsko družtvo ninia namena, kakor ga je imelo pevsko društvo „Sla- vec", namreč, da vspodbuja narod na Goriškem za piemenite cilje, marveč to drustvo ima le namen Gabrsčeka in dr. Turno povzdigovati in öastiti, da potem lahko pisarijo po svojem glasilu: Glejte, koliko žrtvujemo v prid narodu na Go- riskem ! Vprašam, koliko časa bode to trajaloV Do prihodnjih deželnozborskih volitev, in se ne vein, ker, kakor sem imel priliko slišati, se je zacelo pevsko društvo že krhati. Pevovodja g. Stele da je Sel na dopust. . . . Med pevci da so večinoma taki, ki so danes tukaj jutri tam, kamor jih popelje cesta. Med temi so že stari uradniki „Ljudske posojil- nice", ki niso mogoče že ^O let javno peli, pa zdaj morajo, za uslugo Gabr- ščeku in dr. Tumi, kajti služba je s 1 u ž b a..... Konečno pa resnici naljubo povem, da se ne veselim propada nobenega društva, ako isto izpolnuje pravi narodni namen in ne služi zasebnim sehičnim svrham. 0 Gabršček - Tumovi „bandi" slulim, da po deželnozborskih volitvah ne bode o njej ne duha ne sluha več. Nepristranski. Od nekod — „Soči". — Tat je vsak, kdor krade, lažnik, kdor laže. Tako si razlagajo te pojme pametni ljudje, „Soča", se ve, da ne. Njej je pri tern in sploh privsem rnerodajno za vsako trditev, za vsako zavračanje in za vsako razla- ganje edino to, ali se zadeva tiče „na- prednjaka" ali „klerikalca". Ako bi n. pr. kdo še bolj kradel in sleparil, pa je „na- prednjak" ga „Soča" dekretira za največ- jega poštenjaka. V „Gorici" je bilo čitati, da wSoča" imenuje učitelje larovžke skle- doliznike — s tern je hotela reči, da hodijo jest iu pit v sarovže. „Soča" se je takoj oglasila, da ona je imenovala tako samo one ucitelje, ki pišejo v „Go- rici" za slogo med učiteljstvom in med duhovsčino. „Kako imenitno", jo najbrž vzklik- nil „Sočin" dopisnik, mi pa pozivljemo pametne ljudi, naj vendar odprejo osii, ker to je že preneimmo. Ker ga menda med učitelji ni, ki ne bi hil kaj zavžil v sarovžu, velja pae" ona psovka za vse jed- nako in sploh za vsakega človeka, ker vsak je, ako ne v farovžu, pa v kateri drugi hiši kaj zavžil, torej vsi skledoliz- niki! Le tako „naprej", „riaprednjaki!-1 To pa je poucljivo tudi v drugem obziru, kajti zdaj imajo dokaz tudi „na- prednjuki", kaki poSlenjaki urejujejo „Soöo". Zadostuje, da je kdo pristaä „Go- rice", „klerikalec", pa je že obsojen pri „Soči", četudi je najboljši človek, na- sprotno pa lahko uganja „naprednjak" največje lumparije, „Soea" ga bo hvalila. Glede učiteljev n. pr. je ,.Soči" zadosti, da je kdo „naprednjak41, pa je že izvrsten učitelj, nasprotno pa se razunie, da kdor hoče živeti v miru z duhovnikom in z vsemi ljudmi, tak učitelj je slab. Še celo solsko obiskovanje spravlja v zvezo s tern. Onatrdi, kjer so „klerikalni" učitelji tam je slabo obiskovunje. (Od kedaj ima urednik „Soče" relerat o tej stvari?) — Po „Sočinem" razlaganju je v Gorici najslabše žol. obiskovanje zato, ker v Go- rici so učitelji „klorikalci" prve vrste, kadar postanejo „naprednjaki", bo takoj izvrstno sol. obiskovanje. Kako imenitno, modro! Ako prihajajo pritožbe od „kle- rikalcev" v tern obziru, je znamenje, da si želft zboljšanja ra/,iner, da hrepene po napredku, dočim „naprednjakom" ni mar za napredek, ampak le za zdražbe delati, blatiti rodoljube in netiti prepir. „Soča" pač ne more vedeti, kako je s šol. razmerami. zato bi bilo edino parnetno da molči. Jaz bi ji lahko po- stregel z imeni krajev, učiteljev in sta- riäev, ki se prištevajo „naprednjakom", a imajo zelo slabo sol. obiskovanje, naj- bolj surove otroke, zaradi tega pa ne trdim, da so krivi tega „napredni" uči- telji. Ali bi bili n. pr. častniki krivi, ako bi ne hoteli potrjeni novaki v vojašnico, ali bi bili davkarski uradniki krivi, öe ne bi hoteli davkoplačevalci plačati davkov ? In če jemlje sodisče v svoje varstvo otroke z ozirorn na telesno za- nemarjenje oziroma prestopke, koliko bolj bi se moralo strogo postopati proti duševnemu zanemarjenju, ki se kaže v prvi vrsti v zanemarjenju sole! A te zadeve, „Soča", nimajo v roki „klerikalni" učitelji, ampak šol. oblastnije. Uredniki „Soče" naj se dajo poucili, potem naj govore in pišejo, da ne bodo v zasmeh. Iz St. FiM'jana dne 19. avgusta 1901. — Dne 30. in 31. julija 1901. so se vräile tukaj starašinstvene volitve, katerih se je vdeležilo v vseh treh raz- redih 194 volilcev. Hude borbe ni bilo, vse se je vršilo mirno in dostojno. Šte- vilo starašin se je vsled števila volilcev letos narastlo na 24, ki so bili z malo izjemo izvoljeni enoglasno, posebno v II. in I. razredu. Ta volitev ostane vendar dolgo v sporninu nekemu, ki je davno poprej iz- delal nacrt, da prekucne vse dosedanje občinske naprave, da razprši na vse vetrove ves dosedanji obč. zastop ter se kot zmagovalec — liki Napoleon 1. — vsede na županski stol, kakor je že davno poprej marsikje pravil, da bode prihodnji župan. A revež se je opekel — močno opekel, takö, da ga bode dolgo, dolgo skelelo. Pri vsem agitatoričnem aparatu je ostal na cedilu; ni vredno onxMiiti pa še drugih blamaž, koje je doživel ob času starašinstvenih volitev. V soboto 17. avgusta 1901. je bila volitev županstva. Županom je bil z vskli- kom izvoljen prej^nji župan gosp. Jožef Klanjšeek. S tern mu je starasinstvo, ki si lahko šteje v cast, da ima v svoji sredi 3 visoke plemenitaše, pokazalo po- polnoma zaupanje, koje je pa tudi vre- den v polnej meri. Tudi dosedanji 4 pod- župani bili so zopet enoglasno izbrani. Po volilvi se je sešlo starašinslvo „in corpore" v krčmi dedičev g. barona Tacco, kjer se je pri izvrstni kapljici iz kleti g. barona spomnilo liuli našega slov. zavoda „Šol. Doinii" ler se zanj nabralo 22 K. / IJovskefja. ¦ Znano je eenj. eit. kako so skušali „naprednjaki' spraviti ob cast in v sramoto g. I v a n č i č a, kurata na Srpenici. Radi budib napadov je pro- sil zatö g. kurat preč. knezonadškofijski ordinarijat, naj blagovoli preiskati nje- govo delovanje in obnašanje na Srpe- nici, kar se mu je tudi ugodilo. G. kurat je zatö v eetrlek oznanil v cerkvi, naj pridejo drugega due ob 9. uri v šolsko poslopje vsi oni, ki iinajo kaj proli njemu, da sprejme v to poohlaščeni preč. gosp. dekan lv. V i d in a r iz Bovea vse pri- tožbe in zatožbe v zapisnik. In res. Drugega dne ob doloceni uri se je zbralo 2f> mož v šolskem po- slopju — toda ne tožnikov, anipak samih spoštovanih in res kršeansko mi- sleoih Srpeničanov ; od tožnikov pa je prišel le prejšnji propadli župan g. L o - gar, ki se je pa še pred pričetkom iz- gubil iz sobe, ter iz nesramnib dopisov v „Soči" znani jurist K n e z, kateri je bil, kakor mnogi drugi tudi tako srečen, da je užival celih 5 let zavetje in oskrb v malern semenišču. Lepa hvaležnost! Naže in vsakega poštenega eloveka mnenje je, da bi moral tak človek vsaj liva- ležnost kazati, ako bi bil cerkvi so- vražnih nazorov ! Pri obravnavi se ni tore.) n o I) e n tožnik oglasil, pae pa se je sestavil za- pisnik, v katerem se je izreklo č. gosp. Ivaneieu popolno zaupanje in priznanje na delovanju in obnašanju. Zapisnik sta podpisala kot priči g. župan in g. nad učitelj kot zapisnikar ter drugib 23 mož. OstaU sta torej v sramoti g. Logar in g. jurist Knez in kdor še čuti, misli in govori po njihovo. Tudi zasluženemu „priznanju" niso ušli ti „lepi" Ijudje, zakaj vrli Serpeničani in Serpenieanke so jim dosti dobro pokazali, da zaslužijo oni, ki hočejo drugega spraviti ob cast in v sramoto, saini največjo sra- moto. — „Naprednjaki", kjeimateonih 80—100 mož, s katerimi ste se babali v „Soči", da so proti č. g. ivančičuV Politični pregled. Dr. Kai*l umrl. Bivsi financni minister dr. Kaizl je včeraj umrl v Metkovicab na Češkem vsled neke bolezni v erevih. Tako poro- čajo brzojavi. Italija In Avstrijn. Mogoee, da ni na torn nie, mogoče je. da je kriv le čas kislih kumar za časni- karstvo, da prinasajo razni listi razno- lit-ne vesti o nekakem gibanju v Italiji, ki ni v prilog naši državi. Že vest, o ka- teri smo že poroeali, da se spremeni be- neška Inka v italijansko vojnn luko, dala je povod k raznim komentarom, češ, da je la nakana ltalije naperjena proti Av- striji. Razmotrivati se je začelo albansko vprašanje, to pa posebno v nemSkib listib, na nacin, kakor da bi se tu križali ita- lijanski in avstrijski interesi. Glasila na- šega ministerstva za vnanje zadeve so sicer proglasila vse te govorice za ne- utemeljene ter zatrjevala, da obstoje med Avstrijo in Halijo najbolje in najprijaz- niše razmere ter da vlada med njima posebno glede balkanske politike popolno sporazumljenje. Prejšnje dni pa se .je po- kazalo italijansko vojno brodovje pred zalivom Dulcigno in to je dalo zopet povod raznim lislom, ki slišijo travo vasti, da so smatrali to prikazen kot nekako demonstracijo proti Avstriji in sicer z ozirom na avstrijske namišljene ali pa tudi resničneaspiracije na Albanijo. liakor rečeno, mi ne inoremo soditi, je-li na vscrn tern kaj resnega, ali pa so to Ie časnikarski napori v teh dneh kislih ku- maric, da svojim čitateljem nudijo kaj — „interesantnega" čtiva. Mi, kakor rečeno, beležimo te vesti le kot kronisti. Cesarica Eugenlja hudo bolna. Listi poročajo, da je soproga pokoj- nega francoskega cesarja Napoleona III. cesarica Evgenija v gradu Samborough na Angležkem nevarno zbolela. Cesarica Evgenija ima zdaj 75 let. Domače in Za „Solski šemu upravništvu razne Dom" je 0 priliki novice. došlo na- volitve no- vega starasinstva v Š1. Ferjanu se je nabralo 22 K. — llvala! Ivakor jiin ka/e! — Dr. Gregorčič ni lerorist; to je obee znano in priznano. Tudi kot predsednik „Sloge" in naeelnik kluba slovenskib poslancev je sknsal vedno s koncilijantnim in odjenljivim ravnaujem obraniti slogo med slovensko delegacijo deželnega zbora. To sta pri - znavala tudi pobratima Tutna in Gabr- šeek se po razkolu. Tuma je pisal še meseca avgusta I. 1899: Dasi je imel dr. Gregorčič v deželno - zborski delegaciji večino na svoji strani, proti odločni volji All'r. grofa Coroninija ni mogel nikdar prodreti ter se je koncein vedno pokoril. Mesec kasneje je trdil v „Soči" isti Tuma, da „narodno vodstvo" je prav za prav A1 fr. gröl" Coronini, „čegar željam in volji mora slediti vse". Da ni dr. Gregoreič kot predsednik „Sloge" terorizoval soposlancev, potrjuje dr. Tuma v „Soči" od I. 1899 s temi besedami: „Še manj j(i imela „Sloga" nalogo, „vtikati" se v zadeve deželnib ali (lržavnih poslancev. Pol. druslvo je smatralo vedno dezeine in drzavne po- slance kakor eno korporaeijo za se, ki je odgovorna za svoje korake 1rtila na dušo, je znano. Med drugimi lažmi je bila tudi ta, da je Gregorčič avtokrat, čegar volji se rnora vse uklanjati. Ta laž j(i bila potrebna, posebno ker sta pobratima sno- vala novo stranko in ker so se bližale državnozborske volitve. Treba je bilo ljudstvo nahujskati proti polit. društvu „Sloga" in proti Gregorčiču, treba je bilo Gregorčiča naslikati kot absolutista, kot krvoloenega trinoga „ljudske volje". — Mnogo kalinov je šlo liujskacem res na liinanice, verjeli so zdražbarski tarbariji, ker so že bili pozabili, kaj sta pobralirna o Gregorci^u pisala lelo poprej ; mož pa, ki hoče na Goriškem res poslati diktator, se smeje v pest ter slepi ljudstvo še dalje L „ljudsko voljo". Ogibjijte st* ovaduhov ! — Ml ade, neizkušene ljudi, posebno pa našo sred- nješolsko mladino opominjamo, naj pazi, s kom obeuje, kaj govori in dela. V deželi imamo žalibog tudi list, ki se nesramuje napadali sedaj delujočih mož celo radi besedij in dejanj iz njib mla- deniske, dijaške dobe. Tako pise n. pr. ,.Socau od l.-J. t. rn. o nekern bivšem dijaku goriške girnnazije, ki je lelos do- vrsil svoje teolog. študije: „Nam sicer njegova sedan ja pobožnost prav nie ne imponuje, ker lička poznamo, poznamo tudi njegovo vero iz p o l u p r e t e k 1 e g a časa. Še v semenisču je bil, pa ga je bodoči poklic mikal le v toliko, v koli- kor mu bo nudil jječenib piščancev. — Labko bi povedali še, ali bodi dovolj toliko . . ." Kdor torej boče obvarovati svojo popolno ueodvisnost, kdor noče, da bodo časnikarske bijene prej ali slej obežale na velik zvon, kar je on kot mlad neizkusen dijak govoril ali storil, ta naj se ogiba ovadubov. Sapienti sat! Vipjivska /olc/nica. Delo na Vipavski železnici prav pridno napredujt!. F'oleg domaeib delavcev je tudi mnogo llrvatov, celo iz Bosne so prišli delavci. Predor pri Dornbergu, ki bode dolg od 120—130 metrov, je baje skoro do po- lovico izkopan. Pri sv. Križu treba bode napraviti drugi predor. Tudi poslopja za poslaje se že zidajo. lzkopavajo se tudi pridno vodnjaki na postajah, v katerib se v globočini od ü—8 metrov že nabaja živa' voda. Splob se je nadejati, da se izroüi ta erta prometu v pribodnji spom- ladi in sicer že pred določenim časom. i\ kr.pust. ravnateljstvii na /na- nj«'. — Na glavni posti v Gorici se eita na po^Lni nabiralnici: Pisma se pobirajo 5 minut pred za Kjucbo vsake post(^. V Solkanu irnajo pri pošti tablo z na- pisom tudi v i t a I. jeziku. Kako pride Solkan do tega V Je-li slov. na[)is na postni tabli v Krininu, Gradišču, Dr>le- njab, da ne govoriino o Ločniku? Kai'iinski /akljucek ^oriske me- stne upr'ivc za hito 1!M)O. - Pri me- stnem magistralu v Gorici je razpoložen računski zaključek mestne uprave za leto 1900. Ta zakljucek izkazuje ogromni p r i rn a n j k I j e j v znesku VM'M K 70 vin., kar je najboljši dokaz v kako slabem stanju se nahajajo finance gori- skega mesta. Ste keil L>es. — Oblasti je bilo na znanjeno, da so se v nekem oddelku renske obeine pri nekem psu pokazala sumljiva znamenja kakor da bi bil stekel. Socijaliti (U'inokmt Učekar pred sodis^ein. -- 22. t. in. se bo moral so- cijalni demokrat Ucekar zagovarjati pred sodiščem zaradi nekih izrazov v govoru, ki ga je imel dne 7. julija t. 1. na shodu soc. demokratov pri Dreherju. P. n. člani osrednjega odbora c. kr. kmetijski'KU drustva v (iorici so uljudno vabljcni k posvetovalnem po- govoru dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj k „trem kronanr'. V. kr. kmctijska dru/ba. — Zdaj ko je deželni zbor za zboljšanje živinoreje dovolil 4-0.000 K deloma kot posojilo, deloma kot darilo, sešel se je vceraj posebiMi odsek knietijske družbe pod predsedstvom Nj. Prevzv. grofa Franca Coroninija, da se posvetuje o nakupu plenuuiskib bikov in krav. l!. kr. kinetijska dru/ba. — Dne 22. t. m. imel bode novoizvoljeni cen- tralni odbor te družbe prvo svojo sejo. Dnevni red: 1. poročilo o volitvab, 2. kon- stituiranje posebnib odsekov, 3. sestav- U^nje programa za občni zbor, ki se ima vršiti v Červinjanu. V soboto opoludne so pokopali v Ločniku tistega vojaka, ki je utonil v Soči. Nasel ga je nek voznik iz Locnika, ko je sei po pesek. Identilicirala sta ga dva vojaka. Smola pri ube^u. — Pred vec nieseci so aretirali tukaj dva agenta za ono nesrečno izseljevanje v Ameriko, ki sta imela na vesti mnogo žrtev te vrste. Jeden teh se imenuje S i d e 1 n i k. Ker je obolel, dejali so ga v tukajšnjo bol- nišnico usrniljenib bralov, kjer se je na- hajal osem mesece.v. Zadnji čas, ko se mu je zdravje zboljšalo, godilo se je možu kakor pravijo, v bolnišnici jako dobro. Sprebajal se je pridno in p r o s t o po bodnikih in vrtu, igral po cele ure šah in niti nj ego vim srčnim zahtevam se ni ustavljal nobeden, kajti dovolj e n o m u j e bilo, da ga sine v bolnišnici obiskovati njegova Ijubinka, baje neka. brbka Videmčanka. Ker je Sidelnik oprav- Ijal svoj agentski posel v prvi vrsti za Galicijo ter bi ga imela gališka sodišča marsikaj izprasati, doloceno je bilo, da se ga danes zjutraj ob G. uri eskortira, ako se ne motimo v Lvov. Mož bi se seveda vozil kot gospod v — II. razredu na lastn<^ stro^ke; a vozil bi se v družbi — redarjev. A niti to mu ni ugajalo, kakor se mu je tudi sitno zdelo zadostiti radovednosti galiških sodišč. Zato bi mu bilo ljubse, podati se zopet v lepo llalijo ter od tarn nadaljevati svoj posel. Tubtal je in tubtal in jo je nazadnje tudi iztubtal. Ne ve se kako, posrečilo seje mo^u priti iz bolnišnice na prosto. Pa glej smole! Ko se je sinoči ob 11. uri pri „Ogerski kroni" pogajal z izvoščekom, da bi prepeljal njegovega rojstva kosti do Visca (Vižko) zapazi ga neki zanj nebodigatreba gosp. C. Gosp. C. pa ni bil popolnoma gotov svoje stvari, a Si- delnik, zapazi vsi tega gospoda, opustil je h kratu pogajanje z izvoščekorn ter jo naglo ubral proli gledali^ču in od tarn po uliei Barcellini Gosp. (;. ga je neko- liko zasledoval, ker pa ni bil popolnoma gotov svoje stvari, je zasledovanje opu- stil ter prišel v kavarno Schwarz. Pred to kavarno pa sta sedela gg. Č. in H., prvi uradnik okr. sodnije. Gosp. C. za- gledavši g. Č., mu pove, da se mu zdi, ter da je skoraj gotov, da je videl pri „Ogerski kroni" Sidelnika, katerega imajo eskorlirati v Lvov, ko se je pogajal z r/voscekom, da bi ga peljal do Visca. Gosp. Č. reče na to g. H.: „Kaj ko bi se filo v bolnišnico in se tarn prepričalo, ali je Sidelnik šo vedno tarn, na kar mu g. H. reče: „Slučaj je res interesanten, pojdite tije in jaz vas spreinljam!'1 In podasta s<; obadva k bolnišnici. Na zvo- nenje se odpro vrata in g. Č. rece usm. bratu, ki je prišel odpirat, naj bi pogle- dal v sobo, v kateri biva Sidelnik ter se prepriča, ako se se ondi nahaja. Brat ustreže koj tej želji ter pride kmalu po\redat, da je soba sicer zaprta, ali da na trkanje in klicanje se noče nikdo oglasiti. Pot(»m povabi gg. Č. in H. naj bi se sama prepricala in tako so se podali vsi pred sobo stev. 77. Tarn še je klicalo in trkalo, ali zaman! Nobenega glasu ni bilo iz sobe. Na to se podasta gg. Č. in II. k polieiji ter naznanita celo zadevo. Policija ^la je koj na delo in ka- kor doznajemo danes, posrecilo se jej je uloviti tička v ulici Vetturini kjer je iskal voznika, da bi ga prepeljal do meje. Hralno drustvo ,.Domovina" v Volcjemgradu je nnelo v nedeljo dne 18. avgusta svoj redni obeni zbor z dnev- nim redom, kojega smo objavili v „Go- rici". Volitev novega odbora seje vršila povsem mirno in složno. Sedanji g. pred- sednik je predlagal vse odbornike in dva namestnika, katere je občni zbor eno- glasno izvolil in sicer je voljen Vjnko Mellikovec kot predsednik, Avgust Stoll'a kot pod predsednik, Fran ^tolla kot taj- nik in Mirko Bebula kot blagajnik in 4 odbornike. Perosijev oratorij v bližnjem Vidmu (Udine). Mladi in veleslavni skla- datelj Perosi, dika laškega duhovnistva, je dobro znan tudi Slovencem. Naši časniki so svoječasno o njem navdušeno pisali ; „Dom in Svet" je prinesel tudi njegovo podobo. Zato bo menda precej zanimala cenjene bralce „Gorice", po- sebno ljubitelje lepe glasbe vest, da se bo zacetkom septembra proizvajal v bliz- njem Vidmu eden njegovih poslednjih, umetniškodovršenih oratorijev „Il.Natale". Do tega se je prišlo, da se na tembolj slovesen nacin obnesejo takratne izredne cerkvene svečanosti in veliko romanje k svetišču „Madona delle grazie" v Vidmu. Mimogrede bodi omenjeno, da se teh sve- čanosli udeleži med mnogimi drugimi du- hovnimi dostojanstveniki, tudi Njegova Eminenca kardinal Missia. Proizvajanje oratorija bo osebno vodil sam Perosi, kar se poslednji čas prav redko godi. Solisti bojo slavno- znani uinetniki gg.Kaschmann in Fasciolo, gdena. Ticci in gospa Fino-Savio. Že same te osebe s skladateljem na čelu svedočijo o izredni važnosti tega umet- niskega dogodka in so najbolj^e zago- tovilo k njegovemu popolnemu uspehu. Vsa umetniška rnaša bo znašala okolo dvesto moči, namreč 50 ženskih glasov iz prvega italijanskega koralnega drustva „Accader.iia musieale torinese", 00 mož- kih glasov iz milanskega drustva „Salone Perosi" in 90 orkestralnih prolesorjev, veöinoma izbranih iz raznih milanskih muzJkalicnih krogov. Dogodek bo brezdvomno prve vrste; pričakovanje in zanimanje je povsod uprav febrilno. Proizvajanje se vrši šti- rikrat v prostorni videmski stolni cerkvi v dneh 5, 6, 7, in 8 septembra. Cene so relativno nenavadno nizke da se omo- goci tem obilnej.^i pristop. — Ustopnina sarna stane dve liri; potem notri so na razpolago navadne stolice po 4 lire, boljše po f), folelji po 8. Kdor se želi udeležiti, naj hitro naznani kateri dan boče uporabiti, ter naj pošlje že naprej denar za vstopnino in sedež, da mu ne bo ostati zunaj, kajti udeležba, kakor se vidi, bo ogromna. Zato se je treba obra- cati na C o rn i t a t o del 1' „o r a t o r i o Perosi", lUline Riva del castello N. 1. Z. Parnik av. je potopil. — V sredo zvečer se je v miljskem zalivu pri Trstu potopil parnik „Sebenico" mej vožnjo iz Trsta v Dalmacijo. Uzrok nesreči je bil sledeč. V ladjedalnici sv. Marka so bili ravnokar izvršili nov ruski parnik „Mon- golija", katerega so za vožnjo poskušali v milskem zalivu inženerji ladjedelavnice. II kratu trešči ruski parnik v dalmatiu- skega s tako silo da ga je prodrl oh boku in se s prednjim koncern /aril vanj za meter globoko. „Sebenioo", na kate- rem je bilo polno popotnikov in blaga v vrednosti 200.000 K, se je takoj začel potapljati, ljudje so se rešili na krov „Mongolije". Morje je na onem kraju globoko 200 metrov in po kratkeni času je parnik „Sebenico" popolnoma izginil v tej globočini. Uvedla se je takoj sod- nijska preiskava. Parnik „Sebenico" je vodil kapitan Blažič, „Mongolijo" pa neki „Danelutti". Scdcimlesetletnico je praznoval slavni slovenski skladatelj dr. G. lpavic v sredo 14. t. m. v Št. Jurju ob južni železnici na Štajerskem. Priredili so mu sijajno baklado, potem pa je bil na cast slavljencu velik banket. Zavod sv. Jerouiinn v Ilinni. — lz Kima se poroča, da je sv. Oče papež Leon X11I. s papežkim odlokorn od 1. t. m. pod naslovom „Slavorum gentem" od- pravil svetojeronimski kapitel, ki je ob- stajal že 312 let in katerega je ustanovil papež SikstV. z bulo „Sapientiam sanc- torum" od l.avg. 1580 — a otvoril na niesto njega ,,Collegium Hieronymianium tiro gente Croatica" (Jeronirnski kolegij za Hrvate). ltalijanske liste, ki so boteli pa je ta kolegij le za nekatere Dalma- tince ne glede na njih narodnost, to jako peče in se zaradi tega hudo za- ganjajo v sv. Stolico. Narodno gospodarstvo. Znkon o obligatorirni reviziji pri- dobitnih in gospodarskih zadrug (po- sojiluic in hranihiic itd.) (Dalje.) Z revizijskim poročilom pa, kon- statujočim protipostavnosti in protipra- vilnosti morejo po točkah 87. do 89. postave z dne 9. aprila 1873., pri drn- štvih po postavi z dne 26. novembra 1852 oblastva postopati. Iz tega pa, da je, ako se neprestano ravna protipostavno in protipravilno, revizor ali pa zvezin predsednik dolžan, prepisano poročilo revizorjevo predložiti oblastvu, se ne sme nikakor sklepati, da se mora držati revizijsko poročilo samo ibrmulistično in da se mora omejiti na samo konstatovanje protipostavnosti in protipravilnosti. Obratno! Kakor je pripomnjeno v točki 1. naj se revizijsko poročilo trudi, kolikor mogoče natanko popisati vse odnoi-iaje in vse naredbe zadruge in delovati na to, da se naredbe, ki sicer niso proti določbam zadružne postave ali pravil, ki pa vendar njihovem duhu in njihovim principorn ne odgovarjajo, zboljšajo ali pa od.stranijo. V takih slučajih pa more le teore- tična in praktična izkušenost revizoijeva in njegovo prepričanje o pravičnosti svo- jega grajanja, pomagati, ne pa oblastino postopanje". Dunaj, 12. maja 1901. Dr. Lic ht, Skene 1. r., soporočevalec. načelnik. Wrabetz 1. r., poročevalec. * Načrt postave o obligatorični re- viziji pa je sledeč: „Postava z dne .... o reviziji pri- dobitnih in gospodarskih zadrug in dru- gih drüstev. V sporazumu z obema zbornicama državnega zbora zdi se mi potrebno ukreniti, kakor sledi: § 1. Po postavi z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, registrovane pri- dobitne in gospodarske zadruge, kakor tudi prej otvorjena društva, ki imajo namen, omenjen v točki prvi navedene postave, dolžne so dati pregledati po re- vizorju, ki je strokovno izobražen in ne pripada isti zadrugi (društvu), svojo upravo in svoje poslovanje v vseh stro- kah uprave vsaj vsako drugo leto. Pri reviziji je posebno pregledati, ali se vsekdar ravna po postavah in sta- tutih, in to se mora izrečno pripomniti v revizijskem porocilu. Določbe te postave veljajo tudi v slučaju likvidacije, dokler ta traja. § 2. Zveza, odgovarjajoca zabtevam te postave, mora se srnatrati, da ima pravico, postaviti svojega revizorja za vse k njej spadajoče zadruge ali društva. Priznanje pravice nadzorovanja po- deli, ako se razprostira zveza t:rez več dežel, ministerstvo notranjih zadev, dru- gače pa politična deželna oblast. Za tiste zadruge in društva, ki ne pripadajo k zvezi s samosvojo pravico revizije, postavi se revizor, in sicer za zadruge po trgovskern sodišču. za dru- štva po politiOnern deželnern oblastvu, v čegar okrožju imajo svoj sedež. § 3. Žveza mora biti tvorjena po postavi o društveni pravici z dne 15. novembra 1867, drž. zak. štev. 134., ali po postavi z dne 9. aprila 1873., drž. zak. St. 70. Zveza mora pregledovati k njej spadajoče zadruge ali druslva, more pa tudi drugače skrbeti za skupne interese, posebno za vzdržavanje poslov rned za- drugami. Drugih namenov ne sme imeli. Zveza mora imeli navadno vsaj 50 zadrug ali društev. Manjše žtevilo zado- stuje, ako obsega zveza vse zadruge (drušlva) kake dečele, ali vsaj vse v de- želi obatojede zadruge (društva), ki imajo iste gospodarske naloge in isti poslovni jezik. — (Dalje prih.) Ihmajska bor/a. 19, avgusla 19U1. Skupni državni dolg v notah . 9910 Skupni državni dolg v srebru . 98*90 Avstrijska zlata renta . . . . 118*70 Avstrijska kronska renta 4°0 . 9580 Ogerska zlata renta 4"/„ . . . 118 50 Ogerska kronska renta 4°/0 . . 9320 Avstro-ogerske bančne delnice 16'75 Kreditne delnice...... 639 — London vista........ 239i42»/2 Nem. drž. bankovci za 100 mark 11715 20 mark ¦......... 2345 20 frankov......... 19 04 Italijanske lire........ 91*05 C. kr. cekini ....... 11 32 Loterijske številke. 17. avgusta. Grac.......81 12 62 86 51 Dunaj......61 71 50 27 34 Knji^a „Nnsi narodui f^i't-lii" se dobiyji V „Narodni tiskarni" v Gorici in pri knjigotržcii g. Likarju. V nobeiii slovcnski liiši ne bi siuda nianj- kati ta knjiga, iz katere se moranio učiti, kako ži- veti res slovenski in kako se ogibati narodnih greliov. Baš sedanje volitve po obmcjnili slovenskili pokrajinah so zopet pokazale, kako potrebni smo .^e narodnega pouka. Zatorcj Slovene", ne izogibajte sc tej prekoristni knjigi in naročajte si jo! Cena knjigi je 50 vinaijev po poSti 5 vin. več. Večerni trgovski tečaj se odpre 15. septembra v Gorici. Oglasili se je v „Narodni tiskarni'1 do konca avgusla. Sprejme se na stanovanje in hrano učenca ali učenko visih razroduv. Oglasili se je na Ti'avniku hiš. S!.. 13, II. nadstropje. s 5 oklavarni v dobj-eni slanu so odda za 500 krön. Kje, pove ured- ništvo. Podpisana priporočata slavnernu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovr.stne pi- jače n. pr.: Irancoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Giril-Melodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenab. Z odličnim spoätovanjem Kopac & Kiitin, trgovea v Semeniski ulici h. §tv. 1. v laslni hiäi, kjer je „Trg. obrt. zadr." Kavnokar je izšla v „Narodni Tiskarni" knjižica: 1PM Y' Y" §^ Wt, Y^ za žensko mladino. Prosto poslovenil E. Klavžai". Knjižica se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini 9, in pri knjigotržcu Pallicbu v Gorici na Travniku mehko vezana po 40 vin. po pošti 3 vin več. | Gizela-zveza v itao oprave (bale) za mofitev sposoliiiili ttlin pod jiokrovilcljstvom Njene cesarske in kraljeve Visoko.sl.i presville gospe uadvojvodine Gizele. Zveza zavarnje jjflaivuice (kitpilalo) v nabnvo oprave (bale) po cenib /n- varovalninah (preinijah) in najboljsib zdi-uz- bah (koinbinaeijab). | koimm'. l. 1D00 jo bilo v/c io;u»r>n I polte s K 128,4J3'.LOOO zavarovaliMV I j^lavüice. Aktiva so znasala Iv 3(),5J55.OOO. Preglede in pojasnila dopošilja na za- htevanje brezplačno in franko V vseh krajih, kjer ni zveza se zastopana, po- slavijo se pod n^odnimi pogoji ^p ziisiopniki. (lg. učiteljem, drž. in obč. nradnikorn, trgov- cem ild., nudi se prilika za zdalen posli'anski za- služek. Natanko razlože- ne ponndbe sprejema Direkcija na Dunaju I. Franc -Josipovo obrežje I. (v lastni bi.si) (Ponatisek se ne plačuje.) ¦¦ ii ii ~^^mr*m*m^^^., ^ar««- *mmm^^^- -^^--^^^.^ 11 ~-^*w~~. • — [ Josip Valentinčič, h pekovski mojster S v Gorici v Raštelju št. 29. priporoča vcdno svcži kruk navadni in ixa|fiixe^ši, vsakovrstno pecivo za godove in t druge razne ..po^rnjene", prav | okusne kolače za birmo in po- ä roke, različne torte itd. | Vsa naročila izvršuje točno in U natančno po želji gospodov na- S ročnikov po jako zmernib cenab. JJ Izvole naj ga torej počastiti z 1 mnogobrojnimi naročili cenj. gg. |J rojaki v mestu in na deželi. v dobrein slann se odda za 1 10 K. Kje, pove urodništvo. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „N n r o «1 Ti a t i s k a r n a .'• „JNsarodna Jiskavna" v Qoriei ulica Vetturini 9. I Ilijada. j Povest slov. mladini. j Prosto po Homerju ] piipovodujc ANDREJ KRAGELJ. S tolmačem važiiejših osebiiih imen ter obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Vezana v platno 2 kroni, ozi- j roma 2 kroni 20 vin. i Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici, \ pri knjigotržcili Palliclm v üorici na i Travniku, pri Scliwcntncrju v Ljnbljani j in Florijann v Kranji. I see in gostilničarja in ucenca za trgovino. Trgovina je z inesanim blagom. A. Casagrande v Ajdoväani. Anton Pečenko Vrliisi ulii^i S (.Ol!!( A Via Giardino 8 pnstna beia in črna vina iz vinavskih, furlanskih, bnskih, dal- f matinskih in isterskih v i - nogradov. j^osmvjja na ilom in razposilju po žoImz- nia na vsi; krajc avslro-cgcrske monariiijo v sodili oJ 5(J lilmv napiej. Na zalitovo poäilja tudi ii/orco. Cene zmerne. Postrežba poštena. Zavod za slikaiyo oa steklu Edvard Stuhl, •(pJijule*'. lIiigergaHMe at.. 3. izilclujn slikana okna za cerkve in hiše v raznih slogih. Podpisani si Stoje v prijel.no dolžnost, s lem lirmo za sli- kana okna g. Edv. S I, u 11 J iz Gradca v vsakem oziru pripo- i'oeiti. V lukajsnji novi e(»rkvi je ime- novani gosp. Stuhl priskrbel vsa bar- vanaokna v splošno zadovoljnost in zelo po primerni ceni. Kuracijski ui'Jid v St. Andrežii pri (iorici due 19. (U'roml)ra 1901). Jos. Kosovel, knrat. Videlo in potrdilo ! Obcinsko /upaiistvo St. Andre/, due 19. d«f.ombra 1900. Andr. Lutman, .____ župan. Takili jjiiznavanj iinani preöastiü tluhov- š(';ini na razpolago šo dokaj. Uljudno se priporočam Ed. Stuhl. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca se p. n. olxMn- stvu v Goriei in z dt-žel^. Prodaja kavino primoso, sladkor, milo. slauino, J'iz, uiaslo stirovo in kiihano, o\y\ moko iz Majdu-evih mlinov in vs<^ jestviue. I Zalo^a zvoplonk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2.