%dwska rnamm
			
ŠTEV. 44 LJUBLJANA,	DNE	28. OKTOBRA 1937	LETO X.
Nov napad
Ne vemo, kaj je vzrok: ali omejenost ali zagrizenost. Naši jugoslovanski delodajalci hočejo ob vsaki priliki rušiti še te malenkostne pravice, ki jih daje delavstvu in nameščencem sedanja zakonodaja. Ne zamudijo trenutka, če je le količkaj ugoden, da ne bi skušali zabiti v socialno zakonodajo klin, ki naj ob svojem času rodi uspehe.
Saj je obče znano, da se najvažnejša določila obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev (n. pr. povišek za nadurno delo, plačilo za zamujeni čas v smislu § 219 obrt. zakona) izvajajo največ v dveh desetinah primerov, vendar pa jim ni to dovolj. Možnost obrambe delavstva hočejo še bolj okrniti in omejiti.
Sedaj so se spravili na § 830 obrtnega zakona. Ta določa, kdaj zastarajo zahtevki iz službenega razmerja. Po tem paragrafu zastarajo take zahteve po dveh letih.
Kaj zahtevajo torej gospodje delodajalci?
Ze februarja 1937 so stavile delodajalske organizacije ministrstvu za trgovino in industrijo predlog za besedilo nove uredbe, in sicer:
§ 1. Zahtevki iz službenega razmerja (plača, povračilo izdatkov kakor tudi povračilo predujmov) zastarajo za vse pomožno osebje, za katero velja obrtni zakon, v enem letu, računajoč ta rok od konca meseca, v katerem bi morala biti plača izplačana, odnosno od konca meseca, v katerem je nastal izdatek ali bil predujem izplačan.
§ 2. Zahtevki po odškodnini za nadurno delo zastarajo za vse osebje, navedeno v § 1. te uredbe, v roku 6 mesecev, računajoč od konca onega nieseca, v katerem je bilo dotično nadurno delo izvršeno.
Delojemalec ima pravico na odškodnino le za ono nadurno delo, ki ga je izvršil po izrečnem nalogu delodajalca.
§ 3. Z uveljavljenjem te odredbe se razveljavljajo določbe § 330 obrtnega zakona.
Kako utemeljujejo ta predlogi
V	resoluciji, katero so poslale trgovske, obrtne in industrijske organizacije s svoje konference, ki je bila konec septembra t. 1., in v kateri zahtevajo, da se predlog uzakoni, trde, da se nahajajo člani teh zbornic v zelo težkem položaju. In to zaradi neodgovarjajočih odredb v obrtnem zakonu, ki govore o zastaranju zahtevkov iz naslova delavskih plač in odškodnin za nadurno delo. Jadikujejo, da se vedno bolj množe tožbe, v katerih zahtevajo delavci izplačilo mezd, zlasti pa odškodnine za nadurno delo. Zato zahtevajo, da se te škodljive in nezdrave razmere čimprej odpravijo.
Tako tarnajo delodajalci. Za nagrado, da ne izvršujejo obstoječih zakonov, naj bi dosegli poslabšanje
Fašistična miselnost prodira...
V službi kapitala
„Trgovski list" je pokazal pravo barvo
Pred tedni je naš list priobčil članek »Strup!«, ki je povsod med delavstvom našel živahen odziv in odobravanje. V tem članku je bila pokazana vsa kvar-nost in škoda, katero zadajajo delavstvu novi »sožitni« načini, ki so se zadnje čase začeli uvajati po večjib obratih v Sloveniji. Ostro smo grajali pijančevanje in »veselice«, katere prirejajo podjetja svojemu delavstvu. Nakazali smo tudi, odkod je prišla zamisel o novih »sožitnih načinih med kapitalisti in »sodelavci«. Napovedali smo tudi že v istem članku morebitne ugovore kapitalistov in njihovih plačancev na našo ugotovitev, da je vse to le sredstvo, da se zatre med delavstvom zdrava misel na odpor in na samopomoč proti kapitalističnemu izkoriščanju. Napovedali smo, da bodo dejali ti ljudje, »da pišemo proti tem prireditvam zato, ker se nekaj strokovnih tajnikov in demagogov boji za svoje mastno plačane službe in položaje, katere bi izgubili, če bi delavstvo »spoznalo«, kakor se je to zgodilo v Italiji in Nemčiji, da so svobodne strokovne organizacije le luksus in da so stavke za delavce samo škodljiva sredstva za ustvarjanje nereda v gospodarstvu in za pripravljanje bolj-ševiške diktature«.
„Nepotrebne hujskanje"
In sedaj je res prišel lak kapitalistični varuh s prav istimi očitki, kot smo jih že predvideli. Dodal je le še precejšnjo mero zlobe in cinizma. V naslovu pravi, da »se tako delavstvu ne pomaga« in da so to »nepotrebne hujskanje«. Da bodo naši tovariši in širša javnost videli fotografijo tega zagovornika, priobčujemo cel članek »Trgovskega lista« z dne 20. oktobra 1937:
»V velikih zapadnih industrijskih državah je običaj, da tudi podjetja prispevajo za organizacijo izletov svojih delavcev, a tudi za njih veselice. Pri nas v Sloveniji je to zlasti uvedla Kranjska industrijska družba, ki tudi najbolje v vsej državi plačuje svoje delavstvo. Uvidevni voditelji tega velikega podjetja so pač spoznali, da je tudi za podjetje dobro, če je delavec zadovoljen in če si more po trudapolnem delu v nedeljo privoščiti nekaj lepe in koristne zabave. Tudi nekatera druga podjetja v Sloveniji so sledila temu lepemu zgledu Kranjske industrijske družbe in s tem dosegla, da je nastalo boljše razmerje med delavstvom in podjetjem. Da je zboljšanje tega razmerja v korist tako delavstvu kot podjetju, je jasno, ker je od njih skupnega dela odvisen razvoj podjetja, ki da-
teh zakonov v • škodo delavstva. Te >škodljive in nezdrave pojave« morejo podjetniki takoj odpraviti. — Točno in vestno naj izvršujejo zakone.
Kar zahtevajo delodajalci, je nemoralno in tudi proti ugledu ter avtoriteti državne oblasti.
Delavci dobro vemo, da kalkuli-rajo podjetniki tudi dajatve, ki jih zahtevajo zakoni, v dela, katera prevzemajo. Pri tem pa računajo in že vnaprej sklenejo, da ne bodo izvajali teh zakonov. Kajti razmere, v katerih živi delavstvo, so naravnost idealne za namene delodajalcev. V dobi brezposelnosti, ko je tako težko za najmanjšo skorjico kruha, si skoraj noben delojemalec ne upa zahtevati
je zaslužek enim kot drugim. Nikdar ni v korist delavcu, če je v sovražnem odnosu do podjetnika, a prav tako bo uvideven podjetnik vedno videl v delavcu svojega sodelavca, ki ima pravico tudi do lepega razvedrila. Jasno pa je, da ne more biti po volji dobro razmerje med delavcem in podjetnikom onim, ki žive od boja med delavcem in podjetnikom in ki se znajo samo na podlagi tega boja priporočiti delavstvu kot njegovi voditelji.
Tem ljudem seveda ne diši dobro razmerje med delavstvom in lastniki tovarn in zato so nasproti vsaki stvari, ki bi mogla to razmerje izboljšati. Samo na tej bazi je tudi mogel iziti članek, ki ga je objavil neki delavski list in ki imenuje skupne izlete delavcev tovarn in pomoč podjetij pri organizaciji teh izletov kot — strup. Kajti po mnenju tega lista še s temi izleti zastruplja razredna zavest delavstva, ker da imajo ti izleti samo ta namen, da zmanjšajo borbeno razpoloženje delavstva. Ta strup morajo zato delavci odkloniti, še zlasti iz razloga, ker prav za prav prispeva podjetje k stroškom izletov iz denarja, ki ga je prjtrgalo delavstvu. Po tej hujskaški teoriji namreč podjetja sploh ne morejo nič delavstvu darovali, ker vse, kar podjetja zaslužijo, je prav za prav le delavcem pri trgan zaslužek! Seveda ti novi teoretiki in prisilni voditelji delavstvu ne povedo, da so kljub vsem izletom ostali prejemki delavstva nezmanjšani in da je podjetje v resnici dalo iz svojega. Kaj jih briga vse to, ker glavni namen je, da hujskajo. In to je v resnici tisti strup, ki ne pusti, da bi zavladalo dobro razmerje med delavstvom in lastniki podjetij.«;. (Podčrtali mi).
II
Dobro razmerje"
in „darovi"
K temu izlivu podtikanj, neresnic, prikrite zlobe in cinizma bi za zavračanje povedanega prav za prav ne bile potrebne posebne pripombe. Kajti noben pameten in stanovsko ali razredno (kakor hočete) zaveden delavec ne bo na-(clno odklanjal »dobrega razmerja« s podjetnikom, čepray bo težko v to verjel. Tudi »Delavska pravica« ni nikoli tega storila. Toda temelj takega razmerja je stanu primeren in produciranim vrednostim odgovarjajoč zaslužek delavca. Čisto naravno je, da je delavec v renta-bilnejši industrijski panogi boljše plačan kot v manj rentabilni. Zato tudi nimajo n. pr. KI D in njeni »uvidevni voditelji« sami po sebi prav nobene zasluge, da so
to, kar mu dovoljuje zakon. Takega delavca čaka cesta. Stavbinski podjetniki vodijo črno listo za vse tiste delavce, ki so to zahtevali.
Res je anarhija, toda po krivdi delodajalcev. Tudi mi zahtevamo, da se te razmere odpravijo. Toda na ta način, da izda država k že obstoječi socialni zakonodaji novo uredbo, da mora namreč vsak delodajalec izvajati to zakonodajo. Kdor je ne bo izvajal, bo kaznovan. Toda ne s 100 dinarji ali nekaj kovači več, ampak z zaporom ob samem kruhu in vodi.
Ce bi bila taka uredba in če bi se dosledno izvajala, bi bilo kmalu konec teh »škodljivih in nezdravih pojavov«, o katerih tožijo gospodje delodajalci.
pri njih delavci boljše plačani kot delavci v drugih tovarnah, fn šele ko dobi delavec res vse, kar mu po pravici gre, šele potem mu more podjetje kaj »darovati«. Ali pa si drzne Člankar in z njim vred »Trg. list« trditi, da ima slovenski delavec, naj bo zaposlen v katerikoli tovarni, res že vse, kar bi po pravici moral imeti?! Da, »Trg. list« je tako drzen in to trdi. Zato pa je tako pisanje zlobno in cinično! Naj *Trg. list« vsaj sam sebi verjame, da kapitalisti iz svojega socialnega čustvovanja »darujejo« delavstvu >nekaj lepe in koristne zabave« in »lepega razvedrila«.
„Lepo razvedrilo" ,,Trgovskega lista1'
Mi vemo, kaj tiči za to »lepo in koristno zabavo«. Nič drugega, kot namera, da se delavstvu vzame volja za njegovo stanovsko organizacijo, da se že obstoječe organizacije razbijejo, da bo delavstvo manj odporno in da bi kapitalisti lažje delali z njim kar bi hoteli, zlasti pa, da bi pritisnili na delavske plače. To so le spretno maskirani kapitalistični prolitarski goni! To smo trdili v članku »Strup«.. »Trg. list« pa označuje to za »nepotrebno hujskanje«. Gospodje od »Trg. lista« gotovo vedo, kaj lahi<o pomeni zapisati o »nekem delavskem li-stu«, čeprav ga naravnost ne imenuješ, da opravlja »nepotrebno hujskanje«, da »živi od boja med delavcem in podjetnikom«, da so to »hujskaške teorije« itd. Gospodje gotovo poznajo zakon o zaščiti države. Kako se takemu načinu pisanja pravi po domače in s tujini izrazom, gospodje gotovo tudi vedo. Ali je pojasnjevanje nakan združenih izkoriščevalcev proti delavstvu in pozivanje k obrambi in k samopomoči proti krivicam, pa pozivanje k boju za delavske pravice res »nepotrebno hujskanje« itd.?
f(Trgovski list" za
ff
sožitje
a
Tu bi lahko naš odgovor »Trg. listu« in njegovemu člankarju zaključili. Vendar, ker smo že pri tem in je stvar tehtna ter potrebna globlje razjasnitve, jo bomo osvetlili še z nekaterih drugih strani. Zanimivo je n. pr. vprašanje, zakaj »Trg. list« ne imenuje tistih »velikih zapadnih industrijskih držav«? Ali ga je zaenkrat še sram? Delavstvo namreč ve, katere so tiste države, kjer vlada med kapitalisti in njihovimi »sodelavci« lepo »sožitje«. To so tiste države, kjer se delavec ne sme potegovati za svoje pravice, kjer so prepovedana vsa mezdna gibanja in kjer so prav z istimi argumenti »mirnega sožitja«, kakor jih navaja »Trg. list«, nasilno razgnali svobodne delavske organizacije. In tako »sožitje« si želi ta Ust tudi pri nas. Delavstvo naj bi bilo spet kot pred 30 in 40 leti obsojeno na brezpraven molk in na tlačansko garanje za profite kapitalistov? Ali tako hoče »Trg. lists pomagati našemu delavstvu?
Kdo plačuje „soiitniike" zabave?
Iz težkih vsakdanjih borb v podjetjih vemo, kaj je »sožitje«. Za vsako paro zvišanja plač se mora delavstvo srdito boriti tudi z najbolj »uvidevnimi« podjetniki. To dobro vedo tudi gospodje od »Trg. lista«. In ta list stavlja sedaj vsej Sloveniji in vsej slovenski javnosti za zgled lepega »sožitja« KID na Jesenicah! Dva milijona dinarjev je vzela lani KID delavstvu pri plačah. To je bilo spomladi. Poleti je pa priredila svojemu delavstvu
Strokovna poročila
ij* ,«ei»tralo. tfe,4oi bomo razposlali oa v«e paše skupine in plačil-nice »Delavski koledarček« za ;Ieto 19^8. Nokatere skupine so koledarček že naprej naročile, drugim pa ga bomo poslali sorazmerno po šte-vilp članstva. Prepričani smo, da bodo .naši zavedni člani in članice svoj koledarček hitro pokupili in da ne bo nobenega, ki bi bil brez njega. Tak žepni koledarček je danes potreben prav vsakemu in tudi cena
iiii tako visoka, da bi ga . ne bilo mogoče kupiti.-Stane samo 8 din. Gotovo naj si pri skupini vsi člani kupijo koledarček že v novembru, da bomo v centrali čiinprej prejeli denar in plačali račune v tiskarni in v knjigoveznici. Objavili bomo pet najboljših skupin, katere se bodo izkazale pri razprodaji koledarčka. Zaupniki in drugi blizu Ljubljane naj pridejo kar v pisarno ponj. — Kdo prej — kdo več!
Kovinarji
Jesenice. K članku v prejšnji štev. »Delavske Pravice« dodajamo še sledeče: Krajevni upravni odbor Bratovske skJad-nice na Jesenicah je sprejel tudi predlog za uvrščanje v razrede pri bolniški blagajni in sicer se vzame za podlago kosmati zaslužek za 25 dm, ne več kategorija ali skupina, in sicer:
od	601	din	do	720	din
od	721	din	do	850	din
od	851	din	do	1000	din
od	1001	din	do	1200	din
od	1200	din	dalje
VIII. razred, IX. razred, X. razred, XI. razred, XII. razred.
Nadalje je bil soglasno sprejet sklep, da se sprejme tudi osebje Bratovske skladnice v lokalni pokojninski sklad, Jiar ni zavarovanih pri pokojninskem zavarovanju nameščencev, ker je tesno povezano z delavstvom Kranjske industrijske družbe. Koliko plača K1D in koliko plača vsak posamezni delavec v odstotkih, je bilo že povedano v članku v zadnji »Del. Pravici«. Da bo bolj razvidno, objavljamo tabelo s točnimi številkami, tako da vsak lahko vidi, koliko plača rednih in koliko dodatnih prispevkov. Vsak naj shrani to tabelo.
K a tego rija	Zavaro vani kategorij ski prispe1 ek	Redni pri- spe- vek	Doda' ni pri spevek člana	Pokojnina po članski dobi:							
				10	let	20 tet		30	let	35 let	
				redna	dodatna	redna	dodatna	redna	dodatna	redna	dodatna
izven	1250 —	87'50	12-50	312-50	-4-37	562-50	15187	812-5'	219-37	937 50	253-12
I	1000'-	70'—	10 —	250'-	67-50	450’—	12150	650-	175-50	75o-~	202-50
II.	850- -	5950	8 50	212-50	5725	382 50	103 25	552-50	149‘25	637-50	172-
III.	675-	47'25	6-75	16*s-75	45-50	303-75	82-—	488-75	11850	506-25	136-75
IV.	550■—	38-51'	5"50	137 50	37-—	24751	66-75				
y.	425 -	29-75'	4-25	106-25	28-75						
VI.	850-—	2450	3-50 '	87 50, 23-50							
Pravilnik sam z dodatno pogodbo bo itak priobčen v »Tovarniškem vestniku«. Naj vsak pazi tudi na plačilne listke od 1. januarja 1938 dalje zaradi morebitne kontrole. — Pravilnik o kategorizaciji je že razgrnjen v obratih. Naj ga vsak pazno prečita.
Natančnejša poročila bodo na zaup-niškem zboru ali sestanku.
Nameščenec
Jesenice. Za mesec november 1937 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 1. nov. g. dr. Keržan Bartol; 7. nov. g. dr. Čeh Milan; 14. nov. g. dr. Keržan Bartol; 21. nov. g. dr. Čeh Milan; 28. nov. g. dr. Keržan Bartol.
Teorija in praksa
Pripombe k izvajanju uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin.
Dolgo časa je vladala glede odpiranja in zapiranja trgovin prava anarhija. — Vsakdo si je po svoje tolmačil tedaj veljavne uredbe in dopolnila teh uredb. Oblasti, ki bi izvajanje teh uredb morala nadzorovati, ni bilo nikjer.‘Nameščenec, ki je bil zaradi tega omalovaževanja najbolj prizadet, je moral k vsemu temu molčati in garati, kakor je pač zahteval njegov gospodar. Te razmere so zahtevale odpomoči.
Več kot dve leti je že, odkar smo dobili v pretres od banske uprave osnutek nove uredbe o. odpiranju in zapiranju trgovin. Pri rešetanju tega osnutka smo točno opredelili svoje stališče ter zahtevali, da naj bo podlaga nove uredbe osemurni delovni čas, zahtevali smo nadalje uvedbo angleške sobote itd. — Spomladi izdana naredba naših zahtev sicer ni dovolj upoštevala, vendarle je prinesla nekatere korekture, ki so nam bile v dobro. Zadovoljni bi tedaj bili tudi s to uredbo, ko bi ne bila večinoma le na papirju ter bi se v praksi tudi izvajala. Že ob izdaji te uredbe smo iz-
razili svojo bojazen glede izvajanja in kakor vidimo ta naša bojazen ni bila neutemeljena.
Delodajalci izigravajo uredbo na vse načine. Svoje obrate uvrščajo med one, za katere je predpisan daljši delovni čas, dasi uredba točno ža vse vrste obratov odmerja čas odpiranja in zapiranja. Za spuščenimi roloji zadržujejo nastav-ljence ure in ure, ki niso ne honorirane in ne v skladu z obstoječo naredbo. — Uredba sama ne dopušča nobenih čez-ur in določa celo za inventiranje prošnjo, ki jo je treba nasloviti na pristojno oblast. Radovedni smo, koliko takih prošenj je oblast dobila, čeprav se vrše vse inventure izven dovoljenega časa. Nameščence in nastavljence protipostavno držijo v obratih preko določenih ur in v tem oziru zlasti opozarjamo na nedeljske razstave, ki so jih nekateri trgovci začeli prirejati. Za priredbo take razstave morajo delati nastavljenci ob sobotah pozno v noč, tudi do jutra. In v nedeljo, ko se drugi vesele nedeljskega počitka, morajo uslužbenci ves dan
»pekaj jepe in koristne zabave«. »Trg. ljst« sedaj cinično pravi, da so bile te »zabave« plačane iz denarja podjetja.
Ne praskaj se, kjer te ne srbi
Gotovo ne moremo zahtevati, da bi »Trg. list« podpiral delavske zahteve in stremljenja delovnih slojev. Prvič jih ue razume in drugič to sploh ni njegov namen. Še manj pa je zato umestno, da hoče dajati neke nasvete delavskim organizacijam. Kje bi še bilo nhše delavstvo, če bi poslušalo take, kot je »Trg. list«, ne pa svojih organizaciji
S kapitalisti - v fašizem?
Pa vendar! Že nekajkrat je ta list priobčil sestavke, v katerih se zavzema za socialno čustvovanje, za male ljudi, za svobodo stanovskih organizacij, za demokratičnost itd. Javnost in mi smo bili
čepeti pri takih razstavah, za kar trne prejmejo največkrat niti plačanih nadur, niti kakega priznanja. Tudi take razstave niso v skladu z obstoječimi predpisi. Vidimo pa, da jih doslej oblast ni prepovedala.
Ob tej priliki bi omenili še slabo .lastnost, ki jo imajo nekateri gospodje šefi. Namesto da bi bili v pisarni ali v obratu, dopoldne spe, popoldne. pa sede v kavarni. Ko pride zaključna ura, ko se nastavljenec že veseli, da bo prost, pa ti pridrvi tak šef kot burja v pisarno ali obrat, se spravi nad osebje z očitki, da nič ne dela, se usede za mizo in prične reševati tekoče posle. Seveda smatra, da je osebje dolžno ostati v pisarni, kolikor časa je on ne zapusti, ter .mu .pomagati. Sicer niso vsi šefi taki, vendar jih imamo nekaj.
Pa .poreče kdo: Zakaj si pa nastavljenci sami ne odpomorejo? Saj imamo
nadzorno oblast, ki naj v takih slučajih poseže vmes ter naj navadi takega gospoda spoštovati naredbe ter uvidevnosti do podrejenega osebja. Skrb za ljubi kruhek se ji pravi, ki odvrača nameščenca od tega, ker se zaveda, da bi zletel takoj na cesto, če bi si kaj takega dovolil.
Mnenja smo tedaj, da bi bila naredba vkljub vsem pomanjkljivostim dobra, če bi se izvajala, kakor treba. Ker jo pa izigravajo in ne upoštevajo, ne pomeni za nas nobenega zboljšanja. Zaradi tega bi bila dolžnost nadzorne oblasti, da strogo pazi na izvajanje ter vsako oČito khkor tudi škrito kršenje v kali zatre. S tem bo ustregla tudi tistim delodajalcem, ki uredbo izvajajo, ker jih bo rešila umazane konkurence.
Nameščencu s trgovsko pisarniško prakso preskrbimo takoj stalno službo izven Slovenije. Informacije se ddhijo v naši pisarni. Prav tako tudi pri uredništvu.
Sanatorij Trg. bolniškega in podpornega društva
»Šlajmerjev dom«
Ljubljana, Zaloška cesta št. 9. - Telefon 20-87
Papirničarji
Vevče. Tovarna se hoče iz svojih stanovanj znebiti vseh upokojencev, ki so bili v teh stanovanjih še kot uktivni delavci. Izgovarja se, da mora stanovanja imeti za sedanje aktivno delavstvo. To je res. Vendar pa bi bilo tudi treba imeti do nekaterih nekaj več obzira. So stanovalci, ki imajo mnogoštevilne družine, brezposelne otroke in ubogo skromno rento. Kako naj tak revež potem dobi primerno stanovanje, ko mu pa že za prehrano manjka. Gospodje, ki odločate o usodi teh stanovalcev, poglejte malo globlje v njih položaj, pa boste videli, da nista za vsakega na mestu besedi »ven moraš«.
V soboto smo pokopali bivšega tovariša in odbornika naše organizacije Andreja Ranta. Pokojni je deloval pri ustanovitvi strok, organizacije v Vevčah in se udejstvoval tudi v vodstvu. Na zadnji poti ga je spremilo več tovarišev z org. zastavo. Ohranimo ga v hvaležnem spominu in molitvi!
V nedeljo smo imeli sestanek vsega delavstva zaradi likvidacije fonda. Sestanek bi bil lahko boljše obiskan, vendar med najbolj hudimi ni nihče manjkal. Razpravljalo se je o izplačilu pokojninskega fonda, katerega podjetje menda ne izplača z veseljem, zato na dopise s sklepi delavstva ne dš nobenega odgovora. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva od podjetja odgovor in pristop k likvidaciji. Mislimo, da bodo Združene papirnice spričo dejstva, da je denar delavski, lojalno postopale in ne bodo čakale kakšnih ostrejših korakov svojega delavstva.
Oblačilno delavstvo
Žiri. V soboto, dne 23. oktobra, smo imeli sestanek. Za centralo se je sestanka udeležil tov. Pestotnik. V svojih izvajanjih nam je razložil pomen kršč. strokovne organizacije. Povedal nam je tudi o ustroju današnje družbe, kjer se tako izkoriščajo delovni ljudje. Taka
družba ni katoliška, zato je nujno, da se katoliški delavci družijo v svoji strokovni organizaciji JSZ, ker le na ta način bodo varovali svoje življenjske interese, obenem pa delali na ozdravitvi današnje družbe. Treba bo še temeljitega dela v naši skupini. Zato naj vsak član polaga več važnosti na naše sestanke. Zavedati se moramo, da brez sestankov ni našega gibanja. Zaradi tega opozarjamo vse tiste, ki mislijo, da jim sestanki niso potrebni, da se prihodnjič sestanka udeleže. Za našo skupino pa moramo pridobiti tudi delavstvo v naši okolici, ki še ni organizirano. Zato, tovariši, na delo!
Razne stroke
Tržič. Lep in nad vse koristen sestanek, posebno za nas delavce, je priredila tukajšnja skupina JSZ v nedeljo, dne 24. t. m. dopoldne v Rokodelskem domu v Tržiču. Na sestanku nam je g. dr. Jože Pokorn iz Škofje Loke lepo ih izčrpno orisal vse dobrine in tudi hibe nove uredbe o »starostnem zavarovanju, minimalnih mezdah, delavskih razsodiščih« itd. Le žal, da je slabo vreme oviralo okoličane, da bi se ga udeležili v večjem številu. Nekaj jih je pa vseeno prišlo kljub hudemu nalivu. Prav bi bilo, da bi se taki in podobni sestanki vršili večkrat in da bi se dvignilo zanimanje delavstva za vprašanja, katera se posredno ali neposredno tičejo delavskega kruha.
Ce se delavec sam ne bo zanimal za svoje interese, kdo se pa bo poiem ...?
„Vsi za enega, eden za vse!"
Za stavkujoče tovariše v Št. Vidu, Jurkloštru in Gračnici je skupina rudarjev v Zagorju nakazala 50 din. V Zadnjem poročilu je bilo objavljeno, da je v ta namen poslala skupina kovinarjev Javornik 250 din, pravilno pa bi se moral znesek glasiti 350 din.
prepričani, da je »Trg. list« v prvi vrsti glasilo malih in srednjih trgovcev, obrtnikov in industrijeev. Da iskreno podpira težnje širokega kroga pridobitnih ljudi in da ima pri tem ozir tudi na delovne sloje. Skratka, da je v službi pravega slovenskega narodnega gospodarstva. V tOi smo bili uverjeni zlasti še zaradi imen, ki so navedena na zadnji strani lista.
Sedaj pa je »Trg. list« objavil ta članek, za katerim slutimo močna finanč-norpolitična ozadja, ki utegnejo njegovo smer zaokreniti. Iz tega napada na naš list diši — pristen fašizem. Tako »so-žitniško«, kot si predstavlja »Trg. list«, že urejajo, delovne in sploh socialne odnose — fašizmi in diktature.
Zato, bo morala odslej tudi širša slor venska javnost drugače gledati na pisanje »Trg. lista«,, ki pod sicer simpatičnimi in sodobnimi gesli skriva, kakor vidimo, precej drugačne nazore in namere.
Odgovor zelenemu fffSlov. delavcu"
na vprašanje: „Kaj išče ISZ pri Sv. Lovrencu?"
Ne čudimo se, če se kdo od zelenih spozabi nam staviti takšno vprašanje. Zato pa mi dovolite gg. od ZZD, da vas mi pokretaši od JSZ vprašamo, kaj vi iščete sploh pri delavstvu? Naj vam bo na uho povedano, da se mi nikjer ne vsiljujemo. Ce nas pa delavstvo po naši strokovni in delovni sposobnosti, bolj ceni, kakor ZZD in nas zaradi tega vabi v posamezne kraje na razgovore in sestanke, vam pač lahko sigurno trdimo, da ne iščemo ničesar drugega, kakor pravice našemu delavstvu, katere mu ZZD po svojih funkci-jonarjih nikoli ne bo znala priboriti. Za to Vam manjka prvič pravega spoznanja delavskih teženj, drugič' pa resne volje, da bi delavstvo sploh prišlo do prave veljave in. tako do svojih pravic..
Casi, v katerih se danes šopirite s svojimi mezdnimi gibanji, ko se poslužujete raznih za vas ugodnih lestev, se vam lahko spremenijo. Kaj pa potem?
Delavstvo se danes ne sprašuje več, kaj kdo išče, ampak ono danes jasho vidi, kdo zna kaj storiti zanj. Danes veljajo samo dejanja. Časi, ko so fraze več veljale kot dejanja, so minuli. Bodočnost pri delavstvu bo imela le tista delavska strokovna organizacija, ki bo vodena od delavstva samega, brez vsakih vplivov s kakršnekoli strani. In to je danes edino le JSZ. Zato je tudi prav, d‘a ji delavstvo zaupa svojo usodo. — Martin Kores, Maribor.
Vsem tovarišem in cenj. občinstvu sporočam, da sem prevzel ZADRUŽNO GOSTILNO
V	ZAGORJU
Otvoritev ho v nedeljo; 31. oktobra Na razpolago bodh1 prvovrstna vina in jestvine. — Priporoča se za čim večji' obisU
Kovač Davorin - Zagorje
2
It drugih listo«	|z	naših	krajev
Slovfnec« z dne 25. oktobra 1937:
Na današnji prvi kongres mladine .IRZ je pod vodstvom gg. Smersuja, ing. Sodje, Češnovarja, Hama in drugih prišlo nad 250 delegatov iz Slovenije. S postaje se je razvil lep sprevod, na čelu katerega so korakale narodne noše in salezijanska godba.
Kakor hitro je predsednik glavnega odbora mladine J RŽ dr. Rogič začel zborovanje s pozdravom kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, ostalima dvema kralj, namestnikoma in dal besedo predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, so slovenska dekleta obsula predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča s slovenskimi pnšeljci. Dr. Stojadinoviž je šopek cvetja vjel ter ga položil predse na govorniški oder.
Vodja JRZ dr. Stojadinovič O nalogah jugoslovanske mladine
»... Vi živite v novi dobi naše narodne zgodovine, ki se bo v največji meri razvila in podala tako, kakor boste delali vi, njegova prva generacija. Ta dejstva vam nalagajo vašo veliko življenjsko nalogo. Da bi to svojo nalogo v javnem in socialnem življenju naša mladina mogla in znala do popolnosti izvršiti, zato ji je potrebna posebna mladinska organizacija v okviru naše velike politične stranke JRZ.
Že samo ta naš sestanek je navdal s strahom in trepetom naše nasprotnike. Oni so že objavili, da boste vi danes uniformirani in oboroženi korakali po belgrajskih ulicah.
Ko pa se vrnete domov, povejte prijateljem in nasprotnikom, da je bil v Belgradu zbor mladine Jugoslovanske radikalne zajednice. Na tem zboru smo mi potrdili vero ter zvestobo programu in statutom JRZ. Naša stranka je za monarhijo in za narodno dinastijo Karadjordje-vičev. Naša stranka je za eno in neločljivo, nikoli deljivo Jugoslavijo. Naša stranka je za narodno in državno edin-stvo. Za edinstvo teritorija in vojske! Za edinstvo državljanstva!
Da bi se razvila in ojačila zavest državnega in narodnega edinstva, da bi se čim bolje in čim modrejše odpravljale in manjšale razlike, ki nam jih je dolga in^ neenaka preteklost zapustila kot dediščino, smatra naša stranka, da je za dosego tega smotra edina pravilna politična metoda ta, da delujemo počasi, postopoma in premišljeno, da se izognemo preživel!rti metodam nasilja irt grobe moči, ker se po taki poti ne bi mogla ustvariti nova zavest.
V	času, ko se toliko govori o sporazumu Srbov in Hrvatov, sem smatral za potrebno, da vas opozorim na naslednje 6snovne vidike naše stranke na področju rtotranje ureditve države. Ko si zastavljamo to vprašanje na našem mladinskem kongresu, smatram, in to smatra tudi celokupno vodstvo naše stranke, to smatrata tudi naša podpredsednika dr. Korošec in Spaho, da se JRZ nikakor ne more pridružiti nobeni akciji, ki bi imela namen spremeniti sedanje ustavno stanje na način in s sredstvi, ki v ustavi niso predvideni.«
Po končanem zborovanju se je razvil impozanten sprevod, v katerem je korakalo do 20.000 članov mladinskih organizacij. Sprevod je zaključila sloVenska mladina, na čelu katere so jezdili slovenski fantje v narodnih nošah. V sprevodu je med našo mladino korakal tudi minister dr. Miha Krek. Povsod je bila naša mladina deležna toplih in burnih ovacij, ki so bile posebno prisrčne v ministrskem delu mesta. Slovenska mladina je priredila tukaj dr. Stojadinoviču dolgotrajne ovacije, za katere se je vidno ganjen zahvaljeval' z mahanjem obeh rok. *
»Slovenec« z dne 26. oktobra 1987:
Kakor je »Slovenec« že poročal, je bil včeraj tukaj ob navzočnosti 30.000 članov prvi kongres mladinske organizacije JRZ. Kongres je ob navzočnosti članov kraljevske vlade vodil predsednik dr. Rogič ter je v svojem govoru poudaril dejstvo, da so se strankine mladinske organizacije že močno razvile. Zaradi tega bo treba, je dejal, dajati mladini zdrave in močne temelje. Predsednik JRZ mladine v dravski' banovini, g. Smersu, je bil1 pri Svojem govoru od vseh navzočih burno pozdravljen. Med drugim je dejal:
»Srečeri in vesel sem, da morerti kongres pozdraviti v imenu slovenske mladine, ki v veliki večini zastoja ideje mladinske JRZ. V velikem številu smo se zbrali, da se tukaj v naši prestolnici snidemo s svojimi brati, ki so se zbrali v tako ogromnem številu, da skupno manifestiramo za našo1 skupno idejo, za mOČ in srečo države Jugoslavije, za našega
Jesenice. — Pri nas obstoji društvo »Krekova družina . To si pa zelo jemljejo k srcu nekateri gospodje, ki bi radi videli, da bi bila talno taka društva na svetu, ki bi bila pod- njihovim pokroviteljstvom. Že večkrat je bila »KrekO-va družina« predmet napadov, ki jih je prinesel list »Na mejah«. Vendar pa vsi ti napadi niso imeli uspeha. Zato je prišel na pomoč sedaj zeleni »Slovenski delavec«, ki je prinesel za njega zelo aktualen članek, ki bo najbrže veliko pripomogel k zboljšanju sedanjega svetovnega kaosa. — lSe bomo se spuščali v debato z dopisniki teh napadov, ker z intriganti in neresnimi ljudmi ni mogoča nobena debata, pat pa v pojasnilo tistim, ki bi le verjeli, da se dobi dlaka v jajcu, povemo sledeče:
»Krekova družina« je samostojno društvo, ki se ne more ozirati na delovanje in prireditve ostalih društev, posebno takih, ki bi jo rada ovirala. Že preteklo zimsko in pomladansko sezono smo priredili veliko zanimivih predavanj, za katera bi se moral zanimati sleherni delavec, ki mu je kaj do izobrazbe. Tako smo tudi letos oblasti prijavili predavanja in plačali takso, ki je predpisana. Predložimo tudi vsako predavanje napisano v predhoden pregled na pristojno mesto. Slučajno pa se je tisti večer, ko smo mi imeli predavanje v I. kons. društvu, vršila Krekova proslava v Krekovem domu, ki pa po mnenju udeležencev ni naredila čast Kreku, pač ,pa so prireditelji obračunavali s tistimi, ki si upajo kaj samostojno misliti. Prireditelji niso povabili k sodelovanju ne JSZ ne Krekove družina. Tudi niso priredili proslave zato, da bi1 počastili Krekov spomin, temveč so proslavljali le sebe. Krekova družina nima prostorov, da bi priredila kako pom^-pozno spominsko svečanost Kreku. Udeležili pa smo se spominske svečanosti ob priliki blagoslovitve Krekove plošče pri sv. Joštu. Prisrčno pa smo počastili spomin dr. Jan. Ev. Kreka tudi ob pričetku letošnjih predavanj.
Kranj. Že dolgo časa je znanim krogom pri nas v nadlego' Jugoslovanska strok, zveza. Venomer premišljujejo in' delajo načrte, kako bi ustanovili pri nas Združene in tako zavojevali Kranj in okolico. Prav v zadnjem času slišimo, da se tak načrt dela v Šmartnem pri Kranju in sicer po krajevnem odseku »Zveze slovenskih fantov«. V tem »društvu« se pripoveduje, kako je potrebna delavska organizacija v našem kraju in sicer n'e Jugoslovanska strokovna zveza, pač pa Zveza združenih delavcev. No, naše nrtienje je, naj jo le ustanovijo, če jo' bodo mogli, toda v koliko bo delavska ta organizacija, ne bodo odločali delavci',' pač pa drugi. Veliko mora biti tiasprot-
kralja in visoki kraljevski dom. Danes slovesno izjavljam, da slovenska mladina' z vsem žarom svoje mladostne ljubezni ljubi mladega kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in ves vzvišeni kraljevski dom. Ta ljubezen pa ni samo od včeraj. Gojili smo jo že dalje časa, gojili smo jo do našega prvega jugoslovanskega kralja Petra 1. do blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja in jo gojimo danes do našega mladega kralja Petra II. Mi izvršujemo oporoko kralja Aleksandra. Pomagamo pri izgraditvi države našim voditeljem, ki to oporoko že dve leti izvršujejo. Naša mladina se že desetletja vzgaja v kulturnih, športnih in podobnih organizacijah. Naša slovenska liiladina poseča na tisoče predavanj in tečajev, sodeluje pri vseh kulturnih in športnih prireditvah. Na tej prosvetni in' kulturni podlagi smo pripravili mladino, da bo sodelovala v politični organizaciji. Tako smo kmalu Ob nastopu vlade dr. M. Stojadinoviča začeli z organiziranjem mladine po vsej Sloveniji. Ta organizacija je izvedena danes v vseh okrajih skoraj v sleherni občini ter prisostvujejo danes kongresu delegati iz vseh okrajev dravske banovine in ves banovinski glavni odbor.«
Na kongresu je bila sprejeta resolucija, v kateri mladina JRZ izreka neomajno vdanost predsedniku stranke dr. Stojadinovičij, predsedstvu in glavnemu odboru stranke ter se jim zahvaljuje v imenu mladine za vse napore, ki so bili kronani z uspehi na vseh področjih našega javnega življenja.
*
»Slovenski delavec«, štev. Ž, leto I.: »Vedno z narodom«:
»Napram organizaciji ZZD njeni nasprotniki, zlasti oni iz vrst JSZ neprestano poudarjajo, da so sami nosilci pravega nežavisnega delavskega strokovnega pokreta1, ZZD pa da je le odvisna od trenotnih političnih tokov in strank. Tudi trdijo v svojem nepoznanju stvari in raz* mer, da je naša organizacija le enodnevni pojav, ki bo zginil, kakor hitro minejo trenotne politične prilike.
stvo teh ljudi proti JSZ in proti enotnosti kršč. delavstva. To si bomo dobro zapomnili in se znali najti tudi V predvidenem novem položaju. Vsaka palica' ima dva konca ...
Šenčur pri Kranju. Odbor Jugoslov. strok, zveze priredi akademijo v spomin 20 letnice smrti dr. Janeza Ev. Kreka s sodelovanjem Kmečke zveze in Prosvetnega društva v Šenčurju. Akademija se vrši v nedeljo, 31. oktobra, ob 3 popoldne v dvorani Ljudskega doma. Spored: 1. pevski zbor; 2. govor delavca; 3. Naša pesem (deklamacija). — Tovariši in tovarišice iz bližnje in daljne okolice, po-setite to našo akademijo, da skupno manifestiramo za krščanska socialna načela! — Odbor.
Celje. Drugi redni večerni sestanek JSZ in RDM je bil posvečen spominu dr. J. E. Kreka. Gospod kaplan Bog. Krušič je predaval o Kreku. Navzoči so spoznali iz njegovega predavanja, da je bil Krek predvsem glasnik ljudskih množic, ki neprestano kličejo po pravici. Bazumen vodnik jim je bil Krek, oče, ki je iskreno želel, pa tudi delal za gospodarski in moralni dvig širokih slojev. — Na tem sestanku smo se tudi poslovili od g. Krušiča, ki odhaja na [irvo mesto v Gospodovem vinogradu.
V	senjski škofiji bo deloval, tak, kakršen je: ves vnet za ljudstvo, poborfiik pravice — pravi Krekov učenec. Naj Bog blagoslovi njegovo delo! — Prihodnji sestanek bo v sredo, dne 3. novembra, in sicer ob pol osmih zvečer. Govoril bo gospod kaplan Korban, ki je prišel iz rudarskih Trbovelj k nam v Celje. Veseli smo, da pride med nas in sicer s predavanjem o delavski družini. Vabimo vse; naj pridejo tudi oni delavci od Westna, ki imajo zvečer čas; tudi šivilje, mizarji in drugi prijatelji naj se udeležujejo naših delavskih predavanj.
Zalog. V soboto, 16. oktobra, nas je zapustil naš zvesti tovariš Goreč Stanko. Vstopil je v zakonski stan z gdč. Tomšič Angelco in se preselil v Savlje pri Ljubljani. Novoporočencema želimo vsi mnogo sreče in božjega blagoslova v njihovem življenju. — Upamo, da boš, dragi tovariš Stanko, ostal še' nadalje z nami eno in koval v novem kraju in življenju naše ideje!
Ljubljana. Poročil se je v nedeljo dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani tov. Jože Grošelj, tajnik JSZ. Za življenjsko družico je vzel Kati Mav iz RafOlč pri Št. Vidu pri Lukovici. V zakonskem življenju obilo sreče!
Preserje pri Kamniku. V nedeljo, 24. oktobra, se je poročil naš član in odbornik, tov. Lukane Jože, z gospodično Marijo Zupan. Na njihovi življenjski poti jima želimo Obilo sreče!
Ce tako preidemo na začasne politične razmere in stranke v naši domovini, moramo računati tudi s temi kot obstoječimi dejstvi. Če so naše simpatije zato tam, kjer je skoro celoten katoliški narod in kjer so njegovi katoliški voditelji, kdo' nam more to zameriti, kdo imenovati to usužnjenje.
Mi smo organizacija delavnih stanov in kot pokret nismo v službi nobene osebe, nobene politike, nobene stranke, smo pa s ponosom z narodovo miselnostjo v službi katoliškega naroda. Samo njegove koristi so, ki naši vesti ukazujejo naše zadržanje zmeraj zanj.«
*
»Slovenski delavec«, štev. 2, leto I.: »Naši nameščenci«:
»V nedeljo, 17. okt., so imeli naši agilni nameščenci svoj redni letni občni zbor v Delavski zbornici. Občni zbor je vodil tov. Baš Jože, ki se je v uvodu sporfirtil obletnic smrti kralja Aleksandra I Po poročilih blagajnika tov. Češ-
noVarja in nadzorstva, ki ga je podal tov. Prosen, so bile volitve in je bil za predsednika izvoljen tov. Smersu Rudolf. V odbor pa: Čatar, Škerjanc, Bokal, Sitar, Bergant, Cuderman; v nadzorstvo: Hvale in Prosen; v razsodišče: Nosan, Povše, Baš. Novi predsednik tov. Smersu je nato razvil smernice za novo delo. Tov. Sitar Lojze je nato pozdravil občni zbor v imenu Zveze pomočniških zborov, tov. Pre-želj France pa v imenu Zveze združenih delaVcev, s katero so nameščenci v naj-prisrčnejših in najtesnejših odnošajih.«
•
»Novosti« (Zagreb), štev. 288, 19. okt. 1937: »Slovenski organ ,Jugorasa‘«:
Jugoslovanska delavska zveza, delavska organizacija JRZ, začenja z delovanjem tudi v Sloveniji, a pod imenom »Zveza združenih delavcev«. Kakor javlja krščansko socialna »Delavska pravica«, bo ta Zveza začela izdajati svoje glasilo, ki se bo imenovalo »Slovenski delavec«. Urednik lista bo g. Križman Andrej, kaplan na Jesenicah, tiskala pa ga bo misijonska tiskarna v Grobljah.«
Kako se gibljejo tovariši v slovenjegraškem okraju
Dve prireditvi
Z veseljein gledam, kako se lepo razvija Jugoslovanka strokovna in kršč. socialistična misel po Mislinjski dolini. Delavci vseh strok, do zdaj zapuščeni — človek se nehote spomni na razmere in prilike, ki jih je Krek doživljal v začetku svojega dela pred 40 leti na Kranjskem — se izobražujejo, hodijo k vajam in predavanjem, prirejajo izlete in tabore. Seveda je to za enkrat samo še delavska elita; so še mnoge pomanjkljivosti, žal, združene z vsakim začetkom, kar se pač mora oprostiti ljudem, ki so bili kljub vsemu prosvetarstvu pač na nižji kulturni stopnji kot delavstvo drugje v Sloveniji. N. pr. človek, ki je že na prvi pogled cel proletarec, se zdaj bori s to tujko iti se je uči, ker jo rabi za Krekovo proslavo. Enako je z mnogimi drugimi; res začetek, a nad vse hvaležen za tistega, ki je videl sadove tega truda polnega dela na zadnjih naših dveh kulturnih prireditvah.
Kljub dežju je Krekova proslava pred tedni v Slov. Gradcu, prav za prav v starotrški društveni dvorani lepo izpadla. Krog lepo ovenčane Krekove slike smo dali napis: »Delu slava« in »Delu čast«, na steno pa 12 metrski napis: »Le močna nadstrankarska delavska organizacija bo delavcu priborila njegove pravice« — J. E. Krek. — V dvorani se je zbralo nad 200 delavcev in drugih Krekovih častilcev. Otvoril je starosta tov. Slivnikar. Vrstila se je točka za točko: Lepo predavanje tov. Koresa Martina, ki je poudarjal zlasti misel, da ostanimo zvesti Krekovi oporoki in organizirajmo vse slovensko delavstvo. Užigale so recitacije in deklamacije samih naših članov-delavcev, ki so sicer gestikulirali z žuljavo roko in izgovarjali bolj trdo in okorno, a iz srca vzeto: »Ti si hlapec Jernej, ki iščeš sodnike po svetu v snegu in soncu! Tvojemu delu se glasi čast in mu hočemo pribo-r'ti.vpblast! Tisoč src Te prosi, Gospod, usliši nas: Pravica, pravica!« Najmočnejši je bil pač zborni klic Gregorčičevih verzov: »Pravica bode obveljala! Vas truma je le mala, a mi smo broj neštet! Le delavcem bo v last kdaj svet, ne vam milijonarjem — trgovcem le z denarjem, — naš bode svet!« Delavec zakliče: »Vas malo, nas je broj neštet...« In nato končen krik vseh: »Nek dan se vse obrajta: palača pade, vstane bajta!« Tudi igra je bila kar dobra, Gašpar, pa tudi Tomaževa žena, pa Janez in Marija, vsi so se lepo odrezali. Dobrota, da! Ne beračenje, ne samo karitas, ampak v prvi vrsti Pravica bo rešila sedanji svet njegovih nadlog! — Prijatelji slovenjegraški, le po tej poti, izobrazba, predavanja, kajige, časopisi, to vam še manjka! Ustanovite si knjižnico, prihajajte redno vsak drugi petek k predavanjem!
Včeraj sem pa z velikim zadoščenjem v večji družbi naših delavcev obiskal enako Krekovo proslavo v Št. Janžu pri Dravogradu, ki so jo priredili naši otiški tekstilci. Tovariši, hvala vam, zelo lepo ste napravili. Že dopoldne je bil sestanek, na katerem je govoril Reberšek o starostnem zavarovanju; tudi po-popoldne je on govoril na proslavi o Kreku in njegovem delu za nas. Spet navdušena Jernejeva pesem, neka punčka je deklamirala Borovo »Molitev«, nato pa, niSern pričakoval, dobro podana Finžgarjeva »Nova zapoved«. Ne vem, koga bi pohvalil bolj, koga manj, vsi' so bili na mestu, najbolj seveda Nande, Bine, trgovec, njegova žena in hčerka. Rečem pa, da se mi je včeraj zdela igra mnogo lepša ko takrat, ko sem jo čital; je res življenjska in jo priporočam še drugim skupinam. Ob nesrečni brezposelni Nandetovi usodi, ko se poslavlja od otrok in se misli obesiti, se je marsikomu utrnila solza. In to ni igra, saj smo še danes brali: v Ljubljani se je eden obesil zaradi bede; v Mariboru sta se dva zaklala z britvijo, največ posledica neurejenega življenja itd. Ljudje božji, to je res gnoj, tu je treba pomočil Želel bi pa, da bi igrali kolikor mogoče le člani, kot so tudi pri nas. Ih spet knjižnica, predavanja, izobrazba; Oti-čani, le naprej po poti delavske kulture in skupnosti! In vselej se držite načela: »V slogi je moč!« kar ste lepo včeraj' zapisali nad odrom.
Gibljejo se tudi v Dovžah! Govoril sem včeraj z navdušenim fantom. Prišel je blagajnik iz Guštanja, prav tako strokovna korenina. Le delajte, saj gre, saj mora iti: »Bratje, tesno se združimo!«
Starotrški kaplan.
»List toplo priporočamo« pravi »Slovenec« od 17. t. m. na koncu slavospeva zelenemu »Slovenskemu delavcu«, ki Je glasilo »našega« katoliškega delavstva. To priporočilo si velja dobro zapomniti!
)
Doma in po svetu
V Gradcu je avstrijska policija aretirala odbornike »Slovenske čitalnice«: 80-letnega predsednika Kukmana, zdravnika dr. Kuneja in akademika Herga. Prostore čitalnice je policija zapečatila.
Voditelji opozicionalnega bloka iz Zagreba in Belgrada so se sestali k več ur trajajočemu posvetu v Farkašiču blizu Siska v tamkajšnjem župnišču. Razpravljali so več ur zdržema. Sklepi niso znani.
Velik shod Hrvatske kmetske stranke je bil zadnjo nedeljo v Karlovcu. Na shodu je manifestiralo okoli 25.000 ljudi za hrvatske narodne zahteve.
Socialisti na Hrvatskem pod vodstvom znanega Haramine so se izjavili proti sporazumu, sklenjenem med Hrvati in srbsko opozicijo.
Knez L*avle je odpotoval v Romunijo k slovesnostim povišanja romunskega prestolonaslednika Mihaela za podporočnika. Knez Pavle je bil imenovan za častnega poveljnika 3. bataljona obmejnih čet. Na slovesnosti so prišli tudi poljski maršal Rydz Smigly, češkoslovaški načelnik gen. štaba Syrovi in francoski general Joffre.
Skupščina in senat sta začela novo zasedanje. Izvoljeno je bilo na novo staro predsedstvo obeh zbornic in stalni odbori, nakar je bilo zasedanje odgo-deno.
Metropolit Dositej, ki po smrti patriarha Varnave opravlja funkcije poglavarja srbske pravoslavne cerkve, je obiskal novega pravosodnega ministra Simonoviča v njegovem ministrstvu.
Načelnik jugoslovanskega generalnega štaba general Nedič je odpotoval v Turčijo na konferenco gen. štabov držav balkanske zveze.
25 milijonov dinarjev je odobrenih zagrebški univerzi za zidavo tehnične in veterinarske fakultete.
Mnogo je ugibanja po svetovnem časopisju, kaj namerava Italija sedaj, ko je v londonskem odboru za nevme-šavanje v španske zadeve pristala na to, da umakne ' prostovoljce« iz Španije. Italija in Nemčija sta izjavili, da sta pripravljeni poklicati iz Španije svoje vojake, ako se priznajo Francu vse pravice, ki jih imajo po mednarodnem pravu vojskujoče se države. Po tem priznanju bi Franco ne bil več vodja uporniških generalov, temveč priznan kot vojskovodja in predsednik vojujoče se vlade. Londonska in pariška vlada sta sprejeli to priznanje, izvedlo pa naj bi se potem, ko bi se izkazalo, da je mnogo vojakov tujih držav zapustilo Španijo. Tudi vladi v Valenciji in Francova vlada v Sala-manci sta pristali na to, da pustita prostovoljce s španskih tal.
Angleški kralj je v svojem prestolnem govoru rekel o Španiji: »Moji ministri z vznemirjenostjo spremljajo tragične dogodke v. Španiji in se še vedno trudijo, da se ta spor ne razširi čez španske meje.«
»Hočemo več prostora« je rekel vodja odbora za gospodarsko politiko nemške narodno-socialistične stranke na uradniškem kongresu. »Potrebujemo več prostora, ker hočemo postati še večji narod. Naloga naše generacije je, da ta prostor priborimo.« — Kdo je na vrsti?
Mednarodna vojna na španskem ozemlju je pretekli teden po malem odmoru zopet postala hujša. General Franco je začel z napadanjem v severnem delu Španije ob Atlantskem morju. Zavzel je mesto Gijon. Franco hoče za vsako ceno doseči odločilno zmago v se-vernozapadnem delu, da bi tako imel prostih okrog 100.000 vojakov, ki bi jih potem poslal v odločilno borbo na fronto proti Madridu.
Obtoženega ne bo na razpravo. .laponska se ne bo udeležila konference, ki se vrši konec tega meseca in na kateri bo osem držav, ki so obenem z Japonsko jamčile za neodvisnost Kitajske, sodilo Japonsko zaradi prekršitve te pogodbe. Japonsko mikajo zgledi Italije, ki se tudi ni hotela udeležiti razprav proti podjarmljenju Abesinije.
Delavska pravica
Wki|i mt £«trt«fc popoldn«, v •!•«»)» prMalka dan p<«J • UradnJitv* In uprava: MlktoiUava c. 13 I • Natranklraaa pl«M •a aa a#ia|aai)« • Oglaai, raklaiaaclfa ta aaratalaa aa aptavoi Miklaliiata c«tla 12/1 • Oglati po črnika • Talatoa Ufi • ttevllka <• kavaaga ra£aaa 14.*M
»Malima itavllka Din V— • Cana: ta 1 aaaaac Ota 4-—, u <«trl Vata D ta II—, aa pal lata Pia J#'—, la cala late Ota aa tnoiaaaatva »lana maaataaa Dta J-—
Uiaja|a »• »a «ra<lnill»a o4(o<ai|a loan*«i«a »ata« • lldaja la koaiarctj D*t*v«tia flavte« ». tam*r • Za ht*a-ttaamtat* ttakama » lji»l>t|aai: t. trni
Obletnica smrti Jožefa Rutarja
Te dni sta pretekli dve leti, kar je umrl naš nepozabni tovariš Jože Rutar, podpredsednik Jugoslovanske strokovne zveze.
Še kot tovarniški delavec na Koroškem se je pred vojno organiziral v JSZ in ostal zvest načelom dr. Kreka do svoje smrti. V povojni dobi je prišel v Ljubljano, kjer je vstopil v službo v ekspediciji »Slovenca«. Takoj je bil izvoljen v načelstvo Jugosl. strok, zveze in ostal njen podpredsednik do smrti.
V JSZ je bil silno priden in zanesljiv sodelavec v njenem vodstvu. Nikdar ni klonil pred kako težkočo in vedno je motril vsa vprašanja z delavskega stališča. Prav zato pa se je vedno znašel v vsakem položaju in s svojini modrim in pametnim nasvetom veliko pomagal organizaciji.
Kot tovariš je bil pokojni Jože zlata vreden. Vsakomur je pomagal, kolikor je mogel sam, bodisi kot občinski svetnik ljubljanski ali pa kot funkcionar organizacije. Vsem članom organizacije je prirastel k srcu in težko je bilo slovo od njega, res pravega in odkritosrčnega tovariša. N. p. v m.! — Tovariši.
Mladina poroča
Zalog. Naša skupina KDM uprizori v nedeljo, 31. oktobra, ob pol 8 zvečer pri Cirilu Požarju v Zalogu Jalnovo igro »Grobovi«. Igra je vzeta iz preprostega življenja med Slovenci v starih časih. V njej se izraža predvsem, kako se storjena krivica maščuje včasih na nedolžnih ljudeh, ki postanejo žrtve svoje poštenosti. Vabimo tovariše (-ice) in prijatelje (-ice), da si ogledajo to globoko resno igro.
Sostro. KDM v Sostrem naznanja, da proslavi v nedeljo, 31. oktobra, ob treh popoldne v društvenem domu v Sostrem 20 letnico smrti dr. Jan. Ev. Kreka. Pobirali bomo prostovoljne prispevke. — Vabljeni delavci in tudi drugi k obilni udeležbi. Pridite! — Odbor.
Gorenjski kovinarji
Jesenice. Velika izbira manufaktur-nega blaga za moške in ženske obleke, na mesečne obroke.
Dospeli so najnovejši modeli radio-aparatov, katere dobite na mesečne obroke že od 150 din dalje.
Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne’ obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, Jesenice, Krekov trg 2.
MALI OGLASI
Beseda 50 par
Vezavo vsakovrstnih knjig Vam izvrši solidno in poceni knjigoveznica Zupan, Ljubljana-Moste, Krekova 4. Pri večjih naročilih primeren popust.
Shodi in sestanki
Dol pri Ljubljani. V nedeljo, 7. nov., bo ob 8 zjutraj v prostorih gostilne Mo-rela v Beričevem članski sestanek naše krajevne skupine. Poleg tekočih zadev bo tudi predavanje o starostnem zavarovanju. Vsi tovariši-člani — pa tudi ostali — vabljeni. — Odbor.
Vir. Vse članstvo naše skupine obveščamo, da se bo vršil sestanek v nedeljo, dne 31. oktobra, ob pol 8 zjutraj v Prosvetnem domu v Dobu. Sestanka se udeleži zastopnik iz Ljubljane. Ker se imamo več prav potrebnega razgovoriti, je dolžnost vsakega, da se sestanka zanesljivo udeleži. — Odbor.
Kranj. Članstvo krajevne skupine JSZ Kranj, ki je zaposleno v tovarni »Seinperit«, obveščamo, da se bo v nedeljo, 31. oktobra, ob !) dopoldne vršil v pisarni JSZ v Kranju (Delavski dom) članski sestanek, katerega se vsi do zadnjega udeležite! — Odbor.
Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev JSZ ima svoj redni mesečni sestanek 30. oktobra ob 5 popoldne v pro-
Ormož. Tukajšnja skupina KDM priredi v nedeljo, 31. oktobra, ob 3 popoldne v Kletarski dvorani proslavo 20 letnice smrti dr. Jan. Ev. Kreka. Proslavo, ki ima zelo pester spored, priredi skupno s tukajšnjim Kat. prosv. društvom. Vstopnine ni! — Tovariši in tovarišice! Naša dolžnost je, da se vsaj malo oddolžimo našemu prvemu boritelju za delavske pravice. Zato pridite vsi, da polnoštevilno počastimo spomin na našega velikega dr. Kreka. — Odbor.
štoru tajništva na Vodah. Na sestanku bo članstvo informirano o važnih ukrepih centrale, zato naj nihče ne manjka. Zaostankarji naj poravnajo članarino pri blagajnikih. — Odbor.
Pragersko. V nedeljo, 30. oktobra ob 9 dopoldne se bo vršil važen sestanek opekarskega delavstva na Pragerskem v gostilni Štampfl. Vsi člani, ki ste zaposleni, in tisti, ki niste, pridite, ker bo zelo važno. Govornik pride iz Maribora.
Razno
Ponesrečen posnetek. »Delavska Pravica« je svoj čas prinašala pod naslovom »Z delavskih bojišč« poročila o delavskih borbah v tovarnah in obratih s podjetniki za delavske pravice. »Slovenski delavec« je. ta naslov povzel po »Delavski Pravici«. Ta njegova poročila z delavskih bojišč pa govorijo o medsebojnem boju med delavci za nekoga drugega, ne pa za delavske pravice. Za taka »delavska bojišča« se bo delavstvo kmalu zahvalilo in poslalo te hrabre bojevnike tja, od koder so prišli in kamor spadajo. Če gre generalom ZZD za vojno slavo na bojiščih, naj poskusijo srečo kje drugje, delavska bojišča naj pa pustijo delavski borbi za vsakdanji kruh.
Črna. — Zahvala. Dolžnost moja je, da se javno zahvalim g. Lombardu, tajniku JSZ. Imenovani je moji družini in meni že večkrat pomagal. Tudi v preteklem tednu je poslal po zaupniku nepričakovano podporo, ki mi je pomagala iz najhujše stiske, ki jo občutimo matere 7 otrok z brezposelnim možem. Še enkrat najlepša hvala. Naj mu Bog poplača! — Ramšak Marjeta.
KNJIGOTISK
LITOGRAFIJA
BAKROTISK - KLISARNA KAMENOTISK - OFFSETTlSK
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 6
ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVAZUJTE OFFSETTlSK, KI JE DANES LE NAJCENEJSI!
Brezposelni
Walter Briesley
Mož in žena sta celo uro sedela v sobi, ne (la bi veliko govorila. Skozi okno so lili zlati prameni na ženine lase, ki so se svetili. Mož je sedel na zoii poleg okna. Površno je čital. Z obrazom, ki ga je sklanjal nad knjigo, ji je delal senco. Slednjič je spregovorila žena: »Spat pojdeva. Ne bova žgala plina.« Vstala je in medli žarek ji je švignil z glave na obleko. Potem je odšla poroti stopnicam. »Kmalu pridi!« je rekla možu.
Ponedeljek.
Pol šestih. Postelja je motala senco na pravokotno liso sončne svetlobe, ki se je razlivala po žolčasto pobarvani steni spalnice. Zlata krogla ob vznožju postelje se je žarko svetila. Zunaj po žlebovih so čivkali vrabci. Proti šipi na oknu se je obupno zaganjala muha in kalila tišino v sobi. Rahli jugovzhodni vetrič je prinesel zamolkle, presunljive glasove: zatulilo je v tenby-ski jeklarni. Zemlja se je lahno tresla. Ivan Cook se je obrnil na svojo stran. Še pol ure in nočno delo bo pri kraju. Dnevni delavci so že na poti, da rešijo in zamenjajo svoje nočne tovariše. Nezavestno jih je strah osmih vročih ur v jeklarni. 1 uljenje je utihnilo. In Ivanovo budno uho je ujelo polslišne glasove, kakor bi nekdo nabijal. Vedno glasneje in glasneje. 1 od oknom se zaslišijo okovani čevlji. Charlie Winter, črpalec, odhaja na delo. Zopet tiše in tiše. In je utihnilo.
Ivan je skočil s postelje. Oblekel je hlače in nogavice ter po stopnišču stopil v Jankovo sobo. Zastri je okno na polovico, da ne bi Sonce sijalo otroku na glavo. Spodaj si je obul čevlje in odšel na vrt. Zložno so je spuščal po stezicah. Vedno več ljudi je slišal
hoditi po tlaku. Takoj je krenil v najzadnji kot vrta, ki je bil cesti najbližji in kjer je bila napravljena v meji klopica. Celo uro je sedel tam, do četrt na sedem: razgledoval se je po svojem vrtu, prisluškoval govorjenju rudarjev, ki so odhajali na delo v svojih težkih okovankah.
Nekateri so hodili tik ob meji, drugi bolj vstran po nasprotni strani ceste. Počasi so stopali in govorili, eni so kar lezli po cesti. Fantje in mladi možje so bili videti veselejši: smejali so se in šegavo norce brili iz deklet in športa. Ko so rudarji, ki so šli proti priley-skemu in pentlandskemu rudniku, srečali tovariše, ki so odhajali v Tenby, Blackley in v rudnik v majhni dolinici pod Pintonom, so se pozdravili med sabo. Vedno sii slišal besede: »Dobro jutro!« Okrog pol sedmih so rudarji po večini odšli in umerjenega razbijanja po cesti je bilo konec. Čez četrt ure so prihiteli še nekateri fantje-zamudniki. Vsi so bili zasopli in so hoteli za vsako ceno priti v rudnik, preden bo zadnji »knap« stopil v rov. Če bi zamudili, _ bi morali slišati kako strupeno od matere, ki se je celo uro drla nad sinom, preden se je zganil, lenoba lena.
Ivan se je sprehajal po vrtu do sedmih, ko je zatulilo v rudniku in tenko zabrlizgalo v opekarni. Sonce je bilo že vroče, čeprav je južnovzhodni vetrič hladil ozračje. Stopil je v kuhinjo in zakuril v pečici. Nato je pogrnil mizo za zajtrk. Ivanka je prišla v kuhinjo ob pol osmih in zajtrkovala sta lokardo, ki jo je žena včeraj osolila. Takoj, ko je prišel v kuhinjo Janko, je žena vstala od mize.
»Ali je še čas? Bom li pozen?« tako je deček vprašal vsako jutro, ko je moral v šolo.
»Ne boš pozen. Jaz mu pomorem, da se obleče. Ti pa vzemi žerjavico in jo nesi v pralnico! Potem mu daš lahko njegov zajtrk. Jaz pa mu izperem obleko.«