%dwska rnamm ŠTEV. 44 LJUBLJANA, DNE 28. OKTOBRA 1937 LETO X. Nov napad Ne vemo, kaj je vzrok: ali omejenost ali zagrizenost. Naši jugoslovanski delodajalci hočejo ob vsaki priliki rušiti še te malenkostne pravice, ki jih daje delavstvu in nameščencem sedanja zakonodaja. Ne zamudijo trenutka, če je le količkaj ugoden, da ne bi skušali zabiti v socialno zakonodajo klin, ki naj ob svojem času rodi uspehe. Saj je obče znano, da se najvažnejša določila obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev (n. pr. povišek za nadurno delo, plačilo za zamujeni čas v smislu § 219 obrt. zakona) izvajajo največ v dveh desetinah primerov, vendar pa jim ni to dovolj. Možnost obrambe delavstva hočejo še bolj okrniti in omejiti. Sedaj so se spravili na § 830 obrtnega zakona. Ta določa, kdaj zastarajo zahtevki iz službenega razmerja. Po tem paragrafu zastarajo take zahteve po dveh letih. Kaj zahtevajo torej gospodje delodajalci? Ze februarja 1937 so stavile delodajalske organizacije ministrstvu za trgovino in industrijo predlog za besedilo nove uredbe, in sicer: § 1. Zahtevki iz službenega razmerja (plača, povračilo izdatkov kakor tudi povračilo predujmov) zastarajo za vse pomožno osebje, za katero velja obrtni zakon, v enem letu, računajoč ta rok od konca meseca, v katerem bi morala biti plača izplačana, odnosno od konca meseca, v katerem je nastal izdatek ali bil predujem izplačan. § 2. Zahtevki po odškodnini za nadurno delo zastarajo za vse osebje, navedeno v § 1. te uredbe, v roku 6 mesecev, računajoč od konca onega nieseca, v katerem je bilo dotično nadurno delo izvršeno. Delojemalec ima pravico na odškodnino le za ono nadurno delo, ki ga je izvršil po izrečnem nalogu delodajalca. § 3. Z uveljavljenjem te odredbe se razveljavljajo določbe § 330 obrtnega zakona. Kako utemeljujejo ta predlogi V resoluciji, katero so poslale trgovske, obrtne in industrijske organizacije s svoje konference, ki je bila konec septembra t. 1., in v kateri zahtevajo, da se predlog uzakoni, trde, da se nahajajo člani teh zbornic v zelo težkem položaju. In to zaradi neodgovarjajočih odredb v obrtnem zakonu, ki govore o zastaranju zahtevkov iz naslova delavskih plač in odškodnin za nadurno delo. Jadikujejo, da se vedno bolj množe tožbe, v katerih zahtevajo delavci izplačilo mezd, zlasti pa odškodnine za nadurno delo. Zato zahtevajo, da se te škodljive in nezdrave razmere čimprej odpravijo. Tako tarnajo delodajalci. Za nagrado, da ne izvršujejo obstoječih zakonov, naj bi dosegli poslabšanje Fašistična miselnost prodira... V službi kapitala „Trgovski list" je pokazal pravo barvo Pred tedni je naš list priobčil članek »Strup!«, ki je povsod med delavstvom našel živahen odziv in odobravanje. V tem članku je bila pokazana vsa kvar-nost in škoda, katero zadajajo delavstvu novi »sožitni« načini, ki so se zadnje čase začeli uvajati po večjib obratih v Sloveniji. Ostro smo grajali pijančevanje in »veselice«, katere prirejajo podjetja svojemu delavstvu. Nakazali smo tudi, odkod je prišla zamisel o novih »sožitnih načinih med kapitalisti in »sodelavci«. Napovedali smo tudi že v istem članku morebitne ugovore kapitalistov in njihovih plačancev na našo ugotovitev, da je vse to le sredstvo, da se zatre med delavstvom zdrava misel na odpor in na samopomoč proti kapitalističnemu izkoriščanju. Napovedali smo, da bodo dejali ti ljudje, »da pišemo proti tem prireditvam zato, ker se nekaj strokovnih tajnikov in demagogov boji za svoje mastno plačane službe in položaje, katere bi izgubili, če bi delavstvo »spoznalo«, kakor se je to zgodilo v Italiji in Nemčiji, da so svobodne strokovne organizacije le luksus in da so stavke za delavce samo škodljiva sredstva za ustvarjanje nereda v gospodarstvu in za pripravljanje bolj-ševiške diktature«. „Nepotrebne hujskanje" In sedaj je res prišel lak kapitalistični varuh s prav istimi očitki, kot smo jih že predvideli. Dodal je le še precejšnjo mero zlobe in cinizma. V naslovu pravi, da »se tako delavstvu ne pomaga« in da so to »nepotrebne hujskanje«. Da bodo naši tovariši in širša javnost videli fotografijo tega zagovornika, priobčujemo cel članek »Trgovskega lista« z dne 20. oktobra 1937: »V velikih zapadnih industrijskih državah je običaj, da tudi podjetja prispevajo za organizacijo izletov svojih delavcev, a tudi za njih veselice. Pri nas v Sloveniji je to zlasti uvedla Kranjska industrijska družba, ki tudi najbolje v vsej državi plačuje svoje delavstvo. Uvidevni voditelji tega velikega podjetja so pač spoznali, da je tudi za podjetje dobro, če je delavec zadovoljen in če si more po trudapolnem delu v nedeljo privoščiti nekaj lepe in koristne zabave. Tudi nekatera druga podjetja v Sloveniji so sledila temu lepemu zgledu Kranjske industrijske družbe in s tem dosegla, da je nastalo boljše razmerje med delavstvom in podjetjem. Da je zboljšanje tega razmerja v korist tako delavstvu kot podjetju, je jasno, ker je od njih skupnega dela odvisen razvoj podjetja, ki da- teh zakonov v • škodo delavstva. Te >škodljive in nezdrave pojave« morejo podjetniki takoj odpraviti. — Točno in vestno naj izvršujejo zakone. Kar zahtevajo delodajalci, je nemoralno in tudi proti ugledu ter avtoriteti državne oblasti. Delavci dobro vemo, da kalkuli-rajo podjetniki tudi dajatve, ki jih zahtevajo zakoni, v dela, katera prevzemajo. Pri tem pa računajo in že vnaprej sklenejo, da ne bodo izvajali teh zakonov. Kajti razmere, v katerih živi delavstvo, so naravnost idealne za namene delodajalcev. V dobi brezposelnosti, ko je tako težko za najmanjšo skorjico kruha, si skoraj noben delojemalec ne upa zahtevati je zaslužek enim kot drugim. Nikdar ni v korist delavcu, če je v sovražnem odnosu do podjetnika, a prav tako bo uvideven podjetnik vedno videl v delavcu svojega sodelavca, ki ima pravico tudi do lepega razvedrila. Jasno pa je, da ne more biti po volji dobro razmerje med delavcem in podjetnikom onim, ki žive od boja med delavcem in podjetnikom in ki se znajo samo na podlagi tega boja priporočiti delavstvu kot njegovi voditelji. Tem ljudem seveda ne diši dobro razmerje med delavstvom in lastniki tovarn in zato so nasproti vsaki stvari, ki bi mogla to razmerje izboljšati. Samo na tej bazi je tudi mogel iziti članek, ki ga je objavil neki delavski list in ki imenuje skupne izlete delavcev tovarn in pomoč podjetij pri organizaciji teh izletov kot — strup. Kajti po mnenju tega lista še s temi izleti zastruplja razredna zavest delavstva, ker da imajo ti izleti samo ta namen, da zmanjšajo borbeno razpoloženje delavstva. Ta strup morajo zato delavci odkloniti, še zlasti iz razloga, ker prav za prav prispeva podjetje k stroškom izletov iz denarja, ki ga je prjtrgalo delavstvu. Po tej hujskaški teoriji namreč podjetja sploh ne morejo nič delavstvu darovali, ker vse, kar podjetja zaslužijo, je prav za prav le delavcem pri trgan zaslužek! Seveda ti novi teoretiki in prisilni voditelji delavstvu ne povedo, da so kljub vsem izletom ostali prejemki delavstva nezmanjšani in da je podjetje v resnici dalo iz svojega. Kaj jih briga vse to, ker glavni namen je, da hujskajo. In to je v resnici tisti strup, ki ne pusti, da bi zavladalo dobro razmerje med delavstvom in lastniki podjetij.«;. (Podčrtali mi). II Dobro razmerje" in „darovi" K temu izlivu podtikanj, neresnic, prikrite zlobe in cinizma bi za zavračanje povedanega prav za prav ne bile potrebne posebne pripombe. Kajti noben pameten in stanovsko ali razredno (kakor hočete) zaveden delavec ne bo na-(clno odklanjal »dobrega razmerja« s podjetnikom, čepray bo težko v to verjel. Tudi »Delavska pravica« ni nikoli tega storila. Toda temelj takega razmerja je stanu primeren in produciranim vrednostim odgovarjajoč zaslužek delavca. Čisto naravno je, da je delavec v renta-bilnejši industrijski panogi boljše plačan kot v manj rentabilni. Zato tudi nimajo n. pr. KI D in njeni »uvidevni voditelji« sami po sebi prav nobene zasluge, da so to, kar mu dovoljuje zakon. Takega delavca čaka cesta. Stavbinski podjetniki vodijo črno listo za vse tiste delavce, ki so to zahtevali. Res je anarhija, toda po krivdi delodajalcev. Tudi mi zahtevamo, da se te razmere odpravijo. Toda na ta način, da izda država k že obstoječi socialni zakonodaji novo uredbo, da mora namreč vsak delodajalec izvajati to zakonodajo. Kdor je ne bo izvajal, bo kaznovan. Toda ne s 100 dinarji ali nekaj kovači več, ampak z zaporom ob samem kruhu in vodi. Ce bi bila taka uredba in če bi se dosledno izvajala, bi bilo kmalu konec teh »škodljivih in nezdravih pojavov«, o katerih tožijo gospodje delodajalci. pri njih delavci boljše plačani kot delavci v drugih tovarnah, fn šele ko dobi delavec res vse, kar mu po pravici gre, šele potem mu more podjetje kaj »darovati«. Ali pa si drzne Člankar in z njim vred »Trg. list« trditi, da ima slovenski delavec, naj bo zaposlen v katerikoli tovarni, res že vse, kar bi po pravici moral imeti?! Da, »Trg. list« je tako drzen in to trdi. Zato pa je tako pisanje zlobno in cinično! Naj *Trg. list« vsaj sam sebi verjame, da kapitalisti iz svojega socialnega čustvovanja »darujejo« delavstvu >nekaj lepe in koristne zabave« in »lepega razvedrila«. „Lepo razvedrilo" ,,Trgovskega lista1' Mi vemo, kaj tiči za to »lepo in koristno zabavo«. Nič drugega, kot namera, da se delavstvu vzame volja za njegovo stanovsko organizacijo, da se že obstoječe organizacije razbijejo, da bo delavstvo manj odporno in da bi kapitalisti lažje delali z njim kar bi hoteli, zlasti pa, da bi pritisnili na delavske plače. To so le spretno maskirani kapitalistični prolitarski goni! To smo trdili v članku »Strup«.. »Trg. list« pa označuje to za »nepotrebno hujskanje«. Gospodje od »Trg. lista« gotovo vedo, kaj lahit|aai: t. trni Obletnica smrti Jožefa Rutarja Te dni sta pretekli dve leti, kar je umrl naš nepozabni tovariš Jože Rutar, podpredsednik Jugoslovanske strokovne zveze. Še kot tovarniški delavec na Koroškem se je pred vojno organiziral v JSZ in ostal zvest načelom dr. Kreka do svoje smrti. V povojni dobi je prišel v Ljubljano, kjer je vstopil v službo v ekspediciji »Slovenca«. Takoj je bil izvoljen v načelstvo Jugosl. strok, zveze in ostal njen podpredsednik do smrti. V JSZ je bil silno priden in zanesljiv sodelavec v njenem vodstvu. Nikdar ni klonil pred kako težkočo in vedno je motril vsa vprašanja z delavskega stališča. Prav zato pa se je vedno znašel v vsakem položaju in s svojini modrim in pametnim nasvetom veliko pomagal organizaciji. Kot tovariš je bil pokojni Jože zlata vreden. Vsakomur je pomagal, kolikor je mogel sam, bodisi kot občinski svetnik ljubljanski ali pa kot funkcionar organizacije. Vsem članom organizacije je prirastel k srcu in težko je bilo slovo od njega, res pravega in odkritosrčnega tovariša. N. p. v m.! — Tovariši. Mladina poroča Zalog. Naša skupina KDM uprizori v nedeljo, 31. oktobra, ob pol 8 zvečer pri Cirilu Požarju v Zalogu Jalnovo igro »Grobovi«. Igra je vzeta iz preprostega življenja med Slovenci v starih časih. V njej se izraža predvsem, kako se storjena krivica maščuje včasih na nedolžnih ljudeh, ki postanejo žrtve svoje poštenosti. Vabimo tovariše (-ice) in prijatelje (-ice), da si ogledajo to globoko resno igro. Sostro. KDM v Sostrem naznanja, da proslavi v nedeljo, 31. oktobra, ob treh popoldne v društvenem domu v Sostrem 20 letnico smrti dr. Jan. Ev. Kreka. Pobirali bomo prostovoljne prispevke. — Vabljeni delavci in tudi drugi k obilni udeležbi. Pridite! — Odbor. Gorenjski kovinarji Jesenice. Velika izbira manufaktur-nega blaga za moške in ženske obleke, na mesečne obroke. Dospeli so najnovejši modeli radio-aparatov, katere dobite na mesečne obroke že od 150 din dalje. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne’ obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, Jesenice, Krekov trg 2. MALI OGLASI Beseda 50 par Vezavo vsakovrstnih knjig Vam izvrši solidno in poceni knjigoveznica Zupan, Ljubljana-Moste, Krekova 4. Pri večjih naročilih primeren popust. Shodi in sestanki Dol pri Ljubljani. V nedeljo, 7. nov., bo ob 8 zjutraj v prostorih gostilne Mo-rela v Beričevem članski sestanek naše krajevne skupine. Poleg tekočih zadev bo tudi predavanje o starostnem zavarovanju. Vsi tovariši-člani — pa tudi ostali — vabljeni. — Odbor. Vir. Vse članstvo naše skupine obveščamo, da se bo vršil sestanek v nedeljo, dne 31. oktobra, ob pol 8 zjutraj v Prosvetnem domu v Dobu. Sestanka se udeleži zastopnik iz Ljubljane. Ker se imamo več prav potrebnega razgovoriti, je dolžnost vsakega, da se sestanka zanesljivo udeleži. — Odbor. Kranj. Članstvo krajevne skupine JSZ Kranj, ki je zaposleno v tovarni »Seinperit«, obveščamo, da se bo v nedeljo, 31. oktobra, ob !) dopoldne vršil v pisarni JSZ v Kranju (Delavski dom) članski sestanek, katerega se vsi do zadnjega udeležite! — Odbor. Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev JSZ ima svoj redni mesečni sestanek 30. oktobra ob 5 popoldne v pro- Ormož. Tukajšnja skupina KDM priredi v nedeljo, 31. oktobra, ob 3 popoldne v Kletarski dvorani proslavo 20 letnice smrti dr. Jan. Ev. Kreka. Proslavo, ki ima zelo pester spored, priredi skupno s tukajšnjim Kat. prosv. društvom. Vstopnine ni! — Tovariši in tovarišice! Naša dolžnost je, da se vsaj malo oddolžimo našemu prvemu boritelju za delavske pravice. Zato pridite vsi, da polnoštevilno počastimo spomin na našega velikega dr. Kreka. — Odbor. štoru tajništva na Vodah. Na sestanku bo članstvo informirano o važnih ukrepih centrale, zato naj nihče ne manjka. Zaostankarji naj poravnajo članarino pri blagajnikih. — Odbor. Pragersko. V nedeljo, 30. oktobra ob 9 dopoldne se bo vršil važen sestanek opekarskega delavstva na Pragerskem v gostilni Štampfl. Vsi člani, ki ste zaposleni, in tisti, ki niste, pridite, ker bo zelo važno. Govornik pride iz Maribora. Razno Ponesrečen posnetek. »Delavska Pravica« je svoj čas prinašala pod naslovom »Z delavskih bojišč« poročila o delavskih borbah v tovarnah in obratih s podjetniki za delavske pravice. »Slovenski delavec« je. ta naslov povzel po »Delavski Pravici«. Ta njegova poročila z delavskih bojišč pa govorijo o medsebojnem boju med delavci za nekoga drugega, ne pa za delavske pravice. Za taka »delavska bojišča« se bo delavstvo kmalu zahvalilo in poslalo te hrabre bojevnike tja, od koder so prišli in kamor spadajo. Če gre generalom ZZD za vojno slavo na bojiščih, naj poskusijo srečo kje drugje, delavska bojišča naj pa pustijo delavski borbi za vsakdanji kruh. Črna. — Zahvala. Dolžnost moja je, da se javno zahvalim g. Lombardu, tajniku JSZ. Imenovani je moji družini in meni že večkrat pomagal. Tudi v preteklem tednu je poslal po zaupniku nepričakovano podporo, ki mi je pomagala iz najhujše stiske, ki jo občutimo matere 7 otrok z brezposelnim možem. Še enkrat najlepša hvala. Naj mu Bog poplača! — Ramšak Marjeta. KNJIGOTISK LITOGRAFIJA BAKROTISK - KLISARNA KAMENOTISK - OFFSETTlSK JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 6 ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVAZUJTE OFFSETTlSK, KI JE DANES LE NAJCENEJSI! Brezposelni Walter Briesley Mož in žena sta celo uro sedela v sobi, ne (la bi veliko govorila. Skozi okno so lili zlati prameni na ženine lase, ki so se svetili. Mož je sedel na zoii poleg okna. Površno je čital. Z obrazom, ki ga je sklanjal nad knjigo, ji je delal senco. Slednjič je spregovorila žena: »Spat pojdeva. Ne bova žgala plina.« Vstala je in medli žarek ji je švignil z glave na obleko. Potem je odšla poroti stopnicam. »Kmalu pridi!« je rekla možu. Ponedeljek. Pol šestih. Postelja je motala senco na pravokotno liso sončne svetlobe, ki se je razlivala po žolčasto pobarvani steni spalnice. Zlata krogla ob vznožju postelje se je žarko svetila. Zunaj po žlebovih so čivkali vrabci. Proti šipi na oknu se je obupno zaganjala muha in kalila tišino v sobi. Rahli jugovzhodni vetrič je prinesel zamolkle, presunljive glasove: zatulilo je v tenby-ski jeklarni. Zemlja se je lahno tresla. Ivan Cook se je obrnil na svojo stran. Še pol ure in nočno delo bo pri kraju. Dnevni delavci so že na poti, da rešijo in zamenjajo svoje nočne tovariše. Nezavestno jih je strah osmih vročih ur v jeklarni. 1 uljenje je utihnilo. In Ivanovo budno uho je ujelo polslišne glasove, kakor bi nekdo nabijal. Vedno glasneje in glasneje. 1 od oknom se zaslišijo okovani čevlji. Charlie Winter, črpalec, odhaja na delo. Zopet tiše in tiše. In je utihnilo. Ivan je skočil s postelje. Oblekel je hlače in nogavice ter po stopnišču stopil v Jankovo sobo. Zastri je okno na polovico, da ne bi Sonce sijalo otroku na glavo. Spodaj si je obul čevlje in odšel na vrt. Zložno so je spuščal po stezicah. Vedno več ljudi je slišal hoditi po tlaku. Takoj je krenil v najzadnji kot vrta, ki je bil cesti najbližji in kjer je bila napravljena v meji klopica. Celo uro je sedel tam, do četrt na sedem: razgledoval se je po svojem vrtu, prisluškoval govorjenju rudarjev, ki so odhajali na delo v svojih težkih okovankah. Nekateri so hodili tik ob meji, drugi bolj vstran po nasprotni strani ceste. Počasi so stopali in govorili, eni so kar lezli po cesti. Fantje in mladi možje so bili videti veselejši: smejali so se in šegavo norce brili iz deklet in športa. Ko so rudarji, ki so šli proti priley-skemu in pentlandskemu rudniku, srečali tovariše, ki so odhajali v Tenby, Blackley in v rudnik v majhni dolinici pod Pintonom, so se pozdravili med sabo. Vedno sii slišal besede: »Dobro jutro!« Okrog pol sedmih so rudarji po večini odšli in umerjenega razbijanja po cesti je bilo konec. Čez četrt ure so prihiteli še nekateri fantje-zamudniki. Vsi so bili zasopli in so hoteli za vsako ceno priti v rudnik, preden bo zadnji »knap« stopil v rov. Če bi zamudili, _ bi morali slišati kako strupeno od matere, ki se je celo uro drla nad sinom, preden se je zganil, lenoba lena. Ivan se je sprehajal po vrtu do sedmih, ko je zatulilo v rudniku in tenko zabrlizgalo v opekarni. Sonce je bilo že vroče, čeprav je južnovzhodni vetrič hladil ozračje. Stopil je v kuhinjo in zakuril v pečici. Nato je pogrnil mizo za zajtrk. Ivanka je prišla v kuhinjo ob pol osmih in zajtrkovala sta lokardo, ki jo je žena včeraj osolila. Takoj, ko je prišel v kuhinjo Janko, je žena vstala od mize. »Ali je še čas? Bom li pozen?« tako je deček vprašal vsako jutro, ko je moral v šolo. »Ne boš pozen. Jaz mu pomorem, da se obleče. Ti pa vzemi žerjavico in jo nesi v pralnico! Potem mu daš lahko njegov zajtrk. Jaz pa mu izperem obleko.«