Í^oÍpí Gorenjski časnik od leta 1947 v/^ ityy Pbvi predhodniktedníkGoreniecifta 1900 TOREK, 14. APRILA 2009 Leto LXlIJt. 29, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna osidnica: Mariia Volčiax Časopis izhaia ob torkih ín ob petkih nakiada: 22.000 izvodov www .ČORB N1 s K ÍG LAS. 5 J manj Za hotele in zasebne sobe na Bfedu in v Bohinju so za velikonoine praznike prejeli manj rezervacij kot v preteklih letih. ' Matija Rant solidna in bolj primeHjiva z ugibala Eva Štravs Podlogar Bled, Bohinj, Kranjska Gora lansldmi prazniki, ko so bili hoteli devetdesetodstotno za- in obenem poudarila, da je zlasti letošnja sezona zelo Hoteli na Bledu so bili med sedeni/' je še dejala Eva nepredvidljiva in se konkrét- velikonočnimi praznild, gJe- Štravs Podlc^ar. nih napovedi izogibajo tudi v de na predhodne rezervacije, Ker velika noč med turi« svetovni turistični organiza zasedeni osemdesetodstot- stičnimi delavci nekako velja ciji. 'Ta čas nam največjo za znanilko prihajajoče pole- skrb vzbuja britanski trg. tne sezone, Eva Stravs Podlo- Britanci so bili navajeni prej gar upa, da zaradi splošne rezervirati poletne podtnice gospodarske recesije na Ble- in glede na lani ugotavljamo du ne bo drastičnega upada od 40- do jo-odstotni upad," števila gostov. "Računamo, je pojasnila Eva Štravs Pod- no. Ker je bilo lepo vreme, pa je direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar predvidevala, da bodo praznično sliko dopolnili gostje, ki pridejo brez rezervacije. ''Pred- vsem Italijani so navajerU» da da jih bo olaog pet do deset logar, se usedejo v avto in odpelje- odstoflcov manj," je kljub ne-jo. Upam, da bo končna slika hvaležnosti takih napovedi V 4. stran dnevi v turistične kraje privabijo tudi veliko enodnevnih obiskovalcev, /^oto: Anka suiov« PONEDELIEK pralni praiki in mehča I ci ČETRTEK sveže puranje in piičanije meso (post rež no) do sveže pečeni kruh in pecivo sadje in zelenjava EnroCuSđ^CfOJ v hv^it lOi, XOOC^ SREDA brezalkoholne pijače različne blagovne skupine SOBOTA sveže svinjsko meso (post rež no) s i NEDELIA jogurti in siri Akcija velja ckI 23.3.2009 do 30.6.2009 in ne veljs na Izdelke, ki so le v akciji ter izdelke iz Kataloga želts In Mojih 10 najljubših. se ne A tus SUPERMARKET Planet Kranj, Ljubljana BTC Spomladanska ponudba j POTROŠNIŠKIH KREDITOV je tokrat več kot ^ UGODNA.'**'^ Gorenjska Banka Predlagajo 70 evrov dividende Cvrro Zaplotnik rezerve, preostali bilančni dobitek v znesku 9,9 miiijo- Kranj • Uprava Gorenjske na evrov pa naj bi prenesli v banke je že sklicala skupšči- letošnje poslovno leto. če bo no delničarjev^ ta bo v četr- skupščina soglašala s predlo- tek, 14, maja, v sejni sobi gom» bodo delničarji prejeli M^tne občine Kranj, na njej sedemdeset evrov dividende pa bodo v osrednjih točkah na delnico, banka pa jim ga dnevnega reda obravnavali bo izplačala 12. junija, poročilo o lanskem poslova- Na skupščini bodo tudi nju ter sklepali o uporabi bi- sklepali o pooblastilu, na iančnega dobička za leto podlagi katerega bo uprava 2008. Banka je imela ob med 15. novembrom 2009 koncu lanskega leta 66,7 mi- in 14. majem 2012 lahko ku- lijona evrov bilančnega do« povala lastne delnice po ceni, bička, od tega naj bi ga pred- W ne bo nižja od enega evra vidoma 21,8 milijoiw evrov in ne višja od petkratnika namenili za izplačilo divi- knjigovodske vrednosti del- dend, 35 milijonov evrov za nice. 29 on POLITIKA (riza najprej pljusne na meje Slovenije Vsaka slabost ali kriza, ki se pojavi v (iavah zahodnega Salkana, najprej iljjsne na nie|e Slovenije In Sele )Otem gre v Evtopsko unijo," pravi elko Kacin, nosilec kandidatne liste DS na letoinjih volitvah v evropski parlament. 2 AKTUALNO "Verjamem v Elan" Dr. Robert Ferko» nc»vi predsednik uprave Skimarjđ, krovne družbe El^na, bo do konca tega meseca pripravi sanacijski program. Strokovnjake za vodenje proizvodnje smučI in plovil bodo izbrali z mednarodnim razpi» sorrr. SNOVANJA iconotheca Valvasoriana Gorenjski glds je bil med slovenskimi časopisi prvi, ki je poročal o izidu Val* vasor^eve grafične zbirke. Tokrat ob^ javljamo le pogovor z glavnim ijred> nikom dr. Lojzetom Costiio, ki je gorenjski rojak, rojen 1923. leta v Žireb 14 ELEtCTRIČNA ENERGIjA Cene padalo Niti najstarejši Ifudje ne pomnijo, da bi se električna energija za gospo* dinjstva pocenila. Marca je nižje cene najprej ponudil GEN'1, sledili pa so mu tudi drugr distributerji, Na položnicah se pozna znižanje zgolj za nekaj evov. 19 VREME Dams in jutri bo sončno in toplo, popoldne bo kakšna V četrtek se bo od zahoda pooblačilo. Popoldne bo tnožen rahd dež. 4/21 jutri: sončno in toplo co 01 in ro o à t 2 POLITIK da n icajzavrl GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2009 UUBgANA Za državne proslave manj kot lani vlada je potrdila terminski načrt pomembnejših proslav in prireditev državnega pomena ter določila način in obseg počastitve posameznih dogodkov. Proslavili bomo: slovenski kulturni praznik, dan upora proti okupatorju» dan državnosti, združitev prekmurskih Slovencev 2 matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini, dan reformacije, dan Rudolfa Maistra ter dan samostojnosti in enotnosti. Koordinacijski odbor za državne proslave je pri določanju načina in vsebine počastitve posameznih praznikov sledil načeiu decentralizacije proslavitev» komunikativnosti» vedrini in gledanosti slavnostnih dogodkov. Za proslave je v (etu 2009 zagotovljeno 680 tisoč evrov, to je manj kot v preteklem letu. D. 2. Ljubljana Zoran Thaler nosilec liste SO na prvo mesto liste za evropske volitve predlaga nestrankarskega kandidata, kar je kor>ec minulega tedna podpri tudi kolegij predsednika stranke Boruta Pahorja. Tako je nosilec liste nekdanji zunanji minister in nekdanji liberalni demokrat Zoran Thaler, doma iz Škof/e Loke» na drugem mestu pa je doušnica RTV Slovenija iz Bruslja Tanja Fajon. Sledijo jima Andrej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft» Karmen Pahor in Andréa Katič. Osnutek kandidatne liste za evropski parlament je potrdil tudi svet stranke Zares. Njen nosilec bo Ivo VajgJ, sledijo Félicita Medved, Roman Jaklič, Peter Česnik, Bernarda Jeklln, Cveta Zalokar Oražem in Matej Lahovnik. D. 2. kftanj Zbiranje podpisov za evropske poslance Mestni odbor N.Si Kranj organizira zbiranje podpisov za podporo listi kandidatov za evropske poslance z nosilcem liste Lojzetom Peterletom. Svoj podpis podpore lahko oddate pred kranjsko občinsko stavbo v uradnih urah od srede, 15.» do petka, 17. aprila. D. 2. Bo arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme PAVLA PETERNEU iz Krope KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Tokrat vam predstavljamo družino Erman iz Lesc. Čeprav so ie mladi, so naši zvesti naročniki že vrsto let. Glas so sprva kupovali, potem so se odločili za naročnino predvsem zato, ker je Maja z njegovo pomočjo iskala zaposlitev. Kmalu so se nanj navadili in ga imajo radi, saj jim prinaša lokalne informacije, ki jih drugod ne dobiS, na primer novice v zvezi gradnjo avtoceste, pove Aleš. Poleg tega sta mu najbolj všeč prilogi Moja Gorenjska in Letopis, ki ga celo shranjuje. Imata hčerki Kajo, ki obiskuje prvi razred, in Anjo, ki bo septembra dopolnila štiri leta in obiskuje leški vrtec. Deklici se radi igrata tudi z družinskim kužkom, angleškim kokeršpanje-lom Sanom. Maja ima od nekdaj rada živali, z njimi je odraščala, v srednji šoli si je kupila celo konja. Življenje brez živali si kar težko predstavlja, doda, pa še pozitivno vlogo imajo pri odraščanju otrok. Poleg Sana imajo še skobčevko Ajdo in muco Lizo. Kadar Imajo čas, se z družino najraje odpravijo na sprehod in prosti čas preživljajo zunaj. D. K. Anja, Kaja, Maja In Aleš s kokeršpanjelom Sanom Kriza n aj p rej na Nosilec kandidatne liste LDS na letošnjih volitvah v evropski parlament je jelko Kacin, že dosedanji evropski poslanec in član politične skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Danica Zavrl žubir mesta so odvisna od naših ..............................................................................investicij v teh državah, zato Kranj • Jelko Kacin znova mora biti naš naravni inte- kandidiranavolitvahvevrop- res, da čim prej spravimo ski parlament. Pravi, da so v čim več držav Zahodnega njegovi politični skupini pri- Balkana ne le v EU, pač pa pravljeni na nadaljevanje več tudi v evro območje, da bo projektov, med njimi tudi na poslo\'anje z njimi čim bolj prizadevanje za vključitev de- predvidljivo, in v šengensko žel Zahodnega Balkana v ev- območje, da ne bi bilo več ropske povezave, vse bolj po- policijske kontrole na meji membno pa bo tudi prizade- s temi državami. Kako po- vanje evropskega gospodar- membno je to območje, pove stva za ohranitev svojega de- ieža na svetovnih trgih in za strateško oskrbo z zanesljivi- V evropskem parlamentu mi viri energije. velja konsezualen način dela, pravi Jelko Kacin. Ko Na pn^h wopskih voHtvah je v soddovauju s poslansko kolegico iz svoje poli- kakršnimi argumenti pre- ^čne skupine predstavljal pričati državljane, da gredo resolucijo o Srebrenici, 2004 je bila v Sloveniji zelo nizka volilna udeležba. S na evropske volitve ? SO argumenti prepričali "Slovenija je prva država, večino poslancev več kot ki je polno vsiopUa v EU od sedemstočlanskega parla- vseh novih držav članic. Prvi smo vstopili v evro območje, prvi smo uspešno předsedo menta. Proti je glasovala le peščica poslancev eks- lelko Kacin / foid: corud Kav6e vali EU, po zasedanju G20 tremne desmce. pa se tudi kaže, kako močno so svetovna gospodarstva povezana med seboj. Sloven- že dejstvo, da je EU samo hrvaški javnosti in solidarno- ne, se bojim, da še pet let ne sko gospodarstvo je izvozno, trem državam z Zahodn^a sti med desnosredinskimi bo v EU. To bo slabo zanjo in njen trg je EU, hvala bogu Balkana dovolila, da se evro strankami. Sanaderju se ma- za vse druge države 2 Balka-predvsem evro območje in iz uporablja kot nacionalna va- jejo tla pod nogami, zlasti po na, zato vsi čakamo, da se bo tega razloga imamo sedaj luta (Crni Gori, Kosovu, v nedavnem inddenfu z naku- Hrvaška po lokalnih volitvah priložnost, da pokažemo, da BiH pa je bosanska marka pom blindiranega avtomobi- sredi maja vendarle spravila nam je do Evrope več, kot tudi vezana na evro s soglas- la za potrebe vladajoče HDZ, k pameti in delala zase tisto, nam je bilo pred petimi leti. jem Evropske centralne ban- ki je zelo razburilo hrvaško česar zanjo in namesto nje Srčno bi si želel, da bi ljudje ke}. Ce se tega zaveda vsa javnost Tudi v evropskih dr- ne more storiti nihče drug." nagovorili svoje prijatelje, EU»jelogično,datudimipo- žavah skušajo nekateri znance in sosede in bi po- magamo tem državam, da bi ustvarjati vtis, kako so na nji- Kako gledate na dogajanja v pravili slab vtis, ki smo ga čim prej napredovale. To je hovistrani.Ampaktojeiluzi- zvezi z mejo med Slovenijo naredili 2004. Takrat smo pomembno tudi za Hrvaško, ja, ki vladajočih ne bo zavaro- in Hrvaško na morju? bili po udeležbi Četrti od zad- ki se še vedno obnaša kot vala pred napakami. Sloveni- " Slovenija mora zelo jasno njega konca od 25 članic in kmečka nevesta in meni, da ja Hrvaške ne blokira, ne artikulirati svoja pričakova-mislim, da si Slovenija za- na tem območju ni nobene more rešiti vprašanja njenih nja, zato sam že nekaj časa služi malce boljšo predstavo, drugedržave, ki bi si zasluži- ladjedelnic, ne more najti vneto ponavljam, da ne gre za tudi zaradi spora s Hrvaško, la, da se jo sprejme v EU. Ko topniških dnevnikov, ki jih hrvaško ne za slovensko mor« zaradi katerega nekateri gle- bo Srbija našla, aretirala in v tako zelo potrebujejo v Haa- je, pač pa za akvatorij, Id je bii dajo postrani na Slovenijo. Haag izročila generala Radka gu. ne more reformirati hrva- izročen Jugoslaviji. Kopno Naša pogajalska pozicija bi Mladiča, bo to ne le velik za- škega pravosodja, ne more smo si nekako razdelili, akva-bila boljša, če bi se državljani gon k približevanju Srbije, tudi urejati njihove zemljiške torija pa ne. Ko nam predsed-odzvali na volitve in pokaza- pač pa spodbuda tudi za vse knjige, vračati beguncev iz nik Mesić ponuja prost preli, da spoštujemo evropske druge države, predvsem pa okoUških držav na njeno hod skozi hrvaške vode, po- vrednote." za Hrvaško, ki se bo začela ozemlje, vzeti v zaščito hrva- zavedati, da če ne bo bolj ko- ških novinarjev. To so nalo-Ena vaših zadolžitev v ev* operativna na svoji poti v EU, ge, ki so pred Hrvaško in od nuja nekaj, česar nismo iskali, in nekaj, česar nima. Dokler ni rešeno vprašanje ropskem parlamentu je Za- se lahko znajde v paketu z tega, kdaj se bo Hrvaška loti- meje, tudi on ne ve, kaj je hr- hodni Balkan. Kako gledate na vstop držav s tega območja v EU? vsemi drugimi z Zahodnega Balkana." la reševanja ključnih vpra- vaško in kaj ni. Nedvomno pa šanj, je odvisno, ali bo v na- se hrvaške vode začenjajo slednjih petih letih prišla v južno od reke Mime, južno "Sloveniji je doslej prvi in Hrvaška se najbolj príblížu- EU ali ne. V naših bilateral» od akvatorija cone B. Kar je edini uspelo vstopiti v EU z je vstopu v EU. Kako v zve- nih odnosih pa je ključno severno od nje, pa je predmet območja zahodnega Balka- zi s tem ocenjujete politiko vprašanje dokončne določit- našega medsebojnega iska« na, To je velik izziv in zaveda- Slovenije? Ali sosede pre- ve meje zlasti na morju, ki je nja poti. Popolnoma dosled- ti se moramo, da vsaka sla- več blokiramo v njenih pri- doslej nismo imeli. Sam se no vztrajam na tem, da Slove- bost ali kriza, ki se pojavi v zadevanjih? državah Zahodnega Balkana, najprej pljusne na meje Slovenije in šele potem gre v EU. Številna naša delovna že zelo dolgo ukvarjam s tem nifa ima neposreden stik z projektom. Če bomo s Hrva- mednarodnimi vodami, do ško ob pomoči Evropske ko- tega ima pravico in ni druge liinih potreb te in one države misije rešili \prašanje, potem poti, kot da si to morje razde- je sedaj veliko prilizovanja ima Hrvaška možnost, če pa limo po enakem proporcu, "Misamo ščitimo svoje na-donabe interese. Zaradi vo- i GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2009 AKTU À ^LNO 3 // Dr. Robert Ferko, novi predsednik uprave Skimarja, krovne družbe Elana, bo do konca tega meseca pripravil sanacijski program. šthfan žargi B^nje - Čeprav je dr. Ro- seznanjeni s stanjem. Kako je Skimar posloval lani? "Revidirani konsolidirani bert Ferko ob nastopu funk- rezultati lanskega poslovanja cije predsednika uprave be- bodo znam v začetku maja. gunjskega Skimarja konec V tem trenuflcu lahko reiem januarja prosil za sto dni le to, da bo rezultat skupine mini, je bil pritisk medijev Skimar okoli planiranega re- očitno premočan. Tudi mi zultata. Več sedaj ne morem smo ga prosili za pogovor o povedati." (Po dosedanjih tem, kako se je lotil rečeva- objavah sodeč, to pomeni 12 nja težkega položaja Elana. milijonov evrov izgube • op. p.) Prišli ste v Elan» kot ste deja- Z nastopom v Skimarju se li ob imenovanju, z mislijo» imeli tudi neprijetno nalevo, da sanacija ni misija nemo- da odpustite presežne delav* goče, in do konca aprila ob- ce. Znano je, da je bilo od ljubili pripravo sanacijskem skupno iSo delavcev 60 pn^rama. Kako vam g;re? takšnih, ki jih je bilo treba "Osebno menim in si pri» odpustiti v odprto brezposel- zadevam, da gre v skladu z nost. Ste to 2e izvedli? obljubljenim. Sanadjski pro- 'Žal je bilo to treba storiti. Dr. Robert Ferko gram bo še §irši, kot sem si Naj povem, da mi je za vsa- prvotno zamislil. Prvotno je kega odpuščenega žal Če bilo mišljeno, da zajamem le želimo podjetja reèiti, žal ne dve leti, odločil pa sem se, da gre drugače. Prestrukturira- zaradi celovite predstavitve nje je težka naloga, vendar posodobitev tehnol^je. Če "Vsako poslovno prilož- stanja in reševanja problema- pomembna in nujno potreb- je povečevanje kapadtet v ča- nost je treba skrbno proudtí. tike dolgov do bank upnic na za uresničitev dolgoročne sih, ko se trgi občutno krčijo, Trenutno ima Seaway pri vključimtudišenaslednjidve . -vizije In uspeh našega pod* vprašljivo, pa je sodobnejša nas najete prostore, drugega Ietidoleta20i3. Namenje, da jetja, ki nam bo zagotovil tehnologija prednost. Kako sodelovanja pa z njimi ni." prikažem, kaj je treba napra- prefivetje. Da bi pri nas vi ocenjujete ta vlaganja^ viti za oživitev in postavitev ublažili potrebna odpuŠČa- "Menim, da bi se denar iz Konec lanskega leta je nasla« temeljev rentabilnega pošlo- nja, smo najprej prekinili dokapitalizadj lahko precej la ob plačilih za pravne sto vanja, ki bo omogočalo tudi delo zaposlenih za določen bolje uporabil. Preveč se je ritve kar precejšnja afera. poplačilo Elanovih dolgov." čas in sodelovanje z agendjo vlagalo v tehnični sektor in Kako urejujete to področje? za posredovanje najemnih premalo v marketing in pro- "V podjetju smo ustanovi Sedanja organizacija Elana delavcev. Poleg tega smo de- dajo samo, blagovno znam- li svojo pravno pisarno. Kot oziroma Skimarja je precej lavce iz proizvodnje plovil ka ter poprodajne aktivnosti. smo ugotovili, pa je težava v razpršena. Kakšne spre- preselili na zimski program, Z novimi tehnologijami Fu- tem, da jeveliko dokumenta- membe pri tem načrtujete? saj je pri smučeh trenutno sion In Waveflex je sicer bil cije ostalo v pravnih pisar- "Danes ima Skupina Ski- višja konjunktura, iščemo pa storjen korak naprej, ki je nah, s katerimi so sodelovali, mar kar 2j podjetij in do kon» tudi alternativne programe. omogočil preboj v višje ce- To je povsem nesprejemljivo ca leto nameravam to število Državi pa smo.dali tudi novne razrede, vendar prav in sedaj si prizadevamo, zmanjšati za polovico. Nekaj irddativo za vzpostavitev si* isad trgov ne potrjuje raču- da bi to zbrali v podjetju. Večino pravnih poslov bomo torej opravljali sami, le za za- jih ne deluje več, imajo pa še stema pravnih ulaepov, ki bi nov ob vlaganjih," določene zadrege iz preteklo- omogočali, da bi ogrožene sti. Ključne nosilne družbe so gospodarske dnižbe presež- Velika vlaganja so bila tudi v stopanje pred sodišči bomo tri: Elan, Elan Marine in Elan ne delavce začasno napotile proizvodnjo plovil. Najprej v še najemali specializirane Inventa in njim je namenje- na čakanje, ne da bi se jim s serijsko proizvodnjo srednje pravne pisarne.'* na naša osrednja pozornost" tem prekinilo delovno raz- velikih jadmic, nato v izdela- Ko ste nastopili funkcijo merje. Pri tem bi ddavd dobivali od države nadomestijo predsednika uprave, ste de- za brezposelne, po preteku vo večjih jadrnic. Danes je navtični trg skoraj zastal... "Res so bila tu zelo velika Najpomembnejše v teh raz-merah so mrodla. Kako kaže? "Za zimsld program se na- jali, da si boste morali izbra- šestih mesecev, ko bi se pod- vlaganja na predpostavkah, ročila zbirajo do konca maja ti tudi ekipo vodilnih. Kako jetje rekonstruiralo in prila- ki se niso potrdile. Gradnja in trenutno so naročila v napredujete pri tem ? godilo razmeram, pa bi jih nove haie 6 in uvedba linije skladu s planom - in si bomo "Prepričan sem, da je ved- sprejeli nazaj na delo." no najprej treba pregledati Impresion se niso izkazale prizadevali, da bi se to nada« kot dobra naložba, sat ne mo- Ijevalo, čeprav trga ne more- notranje vire. Elan ima veli- Imate že morda oceno o tem, remo konkurirati velikoserij- mo napovedovati. Po planu ko dobrih in sposobnih so- koliko ddavcev naj bi začas- skim proizvajalcem. Elan se načrtujemo izdelati približ- delavcev. Za nekatera podro- no reševala drŽava v procesu ćja, kjer ugotavljam priinanj- prestnilcturiranja Elana? z največ tristo izdelanimi jadrnicami ne more kosati na kljaj, bo treba iskati kader na "V vseh družbah Skimaria primer z Bavario, ki izdela no enako kolidno smuči in desk kot lani - približno štiristo tisoč parov smuči in 250 tisoč desk, Tudi na navtič- trgu. Kot ste veijetno obveš- je trenutno zaposlenih malo nad dva tisoč jadmic Prisilje-čeni, se je skupšdna družbe več kot tisoč ljudi, od tega na ni smo Uniji zožiti in se pre- nem delu so znaki oživlja- odloČila, da se najame med- lokadji v Begunjah približno narodna sanacijska ekipa, Šeststo. Za čas prestrukturi- hodno preusmeriti na bolj obrtniški način izddave. Tak nja, pri čemer planiramo dve tretjini lanske proizvodnje. zato smo dali v veČ speciali- ranja predvidevamo, da naj nadn dela pa zahteva od de- Sicer pa iščemo tudi altema-ziranih časopisov povpiaše- bi država začasno prevzela lavcev širše znanje. Vendar tivne proizvodne programe, vanje po strokovnjakih, ki bi približno sto ljudi," vodili obe osnovni diviziji - pa, naj poudarim, si bomo kot je izdelava vetrnic in tur-prizadevali postati najbolj bin za vetrne elektrarne za proizvodnjo smud in proiz- Skimar je v zadnjih dveh le- inovativno in tehnološko na- boljšo izkoriščenost tehnolo-vodnjo plovil. Na mednarod- tih z dokapitalizacijami dobil wedno podjetje z izvrstnim gije in ljudi, ki jih že imamo. ni razpis, ki še traja, smo kar precejšnja sredstva, ki jih desnom smud in jaht." prejeli Že kar nekaj prijav." Verjamem namreč v uspeš- jp pri proÍTvodnjl smuči na» no prihodnost Elana in nje- menil • po zagotovilih vaših lani se je omenjalo soddo govo vodilno mesto na sveto- Po dobrih dveh mesedh vo- predhodnikov • za povečanje vanje s Seawayem bratov )a- vnem trgu ter v svoje sode- denja ste verjetno že dobro proizvodnih kapadtet in za kopin. Kako Redate na to? lavce, ki so srce Elana." Tretji sveženj ukrepov Sttpan Žajigi morali delavd v tem času iz- ..............................................................................obraževati. Načrtujejo poda- Ljubljana-Pocelotedensldh Ijšanje subvencioniranja obljubah o predstavitvi tret- polnega delovnega časa, po-jega svežnja protikriznih večanje sredstev za aktivno ukrepov je slovenska vlada v politiko zaposlovanja in petek na seji ekonomsko so- sredstva za socialno varstvo cialnega sveta te ukrepe za deset tisoč oseb. Sodalno predstavila, uskladili pa naj ogroženi naj bi dobili en-bi jih do sredine maja. Kot kratno socialno pomoč v vije po seji povedal minister šini 150 evrov, povečali naj za razvoj in evropske zadeve bi nadomestila za brezpo-Mitja Gaspari, ki vodi kriz- selnost ter podaljšali čas no skupino ministrov, pred- prejemanja. Za petino naj log o podaljšanju delovne bi zmanjšali sredstva za jav-dobe do 65. leta starosti ni ni sektor, omogočili pomoč več aktualen. Če naštejemo malim in srednjim podjet-nekatere najpomembnejše, jem iz evropskih sredstev, predlagajo ustanovitev skla- povečali pomoči kmetijske da, iz katerega bodo deloda- mu sektorju ter dokapitali» jalcem izplačevali nadome- zirali stanovanjski sklad in stila plače delavcem na ča- mu omogočili večje zadol» kanju, pri čemer se bodo ževanie, Begunje Stečaj Eldna se zaključuje V sredo se je iztekel rok, do katerega so lahko upniki Tovarne športnega orodja Elan vložili pritožbe na predlog zadnje - četrte delitve stečajne mase, ki jo je predlagal stečajni upravitelj Andrej Marine. Ker pritožb nI bilo, )e predlog za deiitev 20,7 milijona evrov preostale stečajne mase postal pravnomočen. Kot je ocenil stečajni upravitelj, bodo upniki po štirih delitvah (stečaj se je začel jeseni leta 1990} in ustreznih revalorizacijah realno in brez obresti prejeli okol) 6o-odstotno poplačilo svojih terjatev, kar je sorazmerno veliko. Do zaključka stečaja, ki je trajal skoraj 19 let, so nato potrebne le še nekatere formalnosti. Za današnji Elan oziroma krovno družbo Skimar pa je zaključek stečaja pomemben zaradi hipotek nad nepremičninami, ki jih imata Gorenjska banka in Kreditna in hI« potekarna banka (KIH) v stečaju. Pričakovati je namreč, da bosta vložili hipotekami tožbi, saj je sodišče Skimarjevo tožbo za Izbris hipotek že zavrnilo. Neuradno terjatve banke KIH presegajo dvesto milijonov evrov, terjatve Gorenjske banke (ki je hipotekarno tožbo že vložila) pa naj bi bile v višini 17 milijonov evrov. Š. Ž. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNIC» Marija Vol^k NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik Danka ZavH Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARjl-URHDNlKU BoS^n Bogataj, Alenlo Brun, (gor Kavčič Suzana P. Kovačč. Ur$a F^etemel, Mateja Rant Ste^n Saje, Vilma Stanc^nik Simon Šubic, Cveto Zapic«r^ Danca ZavH Ž^r, Št^n Žsrgi; stalni sodelavd: Marina Ahačč. Maja Beftoncdj, Ma^'aŽ GregonČ, Ana Hartman, |ože K^njek, MHena Mildavâ^ Miha hbglič, Jasna f^ladin, Marjeta Srrwinikar, Ana Vol^ak OBLI KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, I lovarStritar d.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Flajnik fOTOGRAFIjA Tina Dold, Gorazd Kav^ LEKTORICA Maketa Vozlič VCDjAOGlASNEGATTtíENjA Mateja Žvižaj C0REN|$KI CLAS (ISSN o^st-ÊÊââ) r»gistrirsna blagovna in storitvena žnamkft pod 977*96^ ?" Uradu RS za Inielelctualno tastnino. Ustanovitelj In izdajatelj: Coronj$ki glas, d.».o., Kranj / Direktorica: Ma i]« Vot{jak / Nastov: 91«ňw«isova cesta 4.4000 Kranj / Td^ 04/30142 00, fax: 04/20) 4213, «-mail; Infe^g-^as.sl; malí oglasi in osmrtnice: tel^ 04/201 43 4} I D^ovni Čas: od por>«deljka do ^irtka neprekinjeno od S. do 19. ure, petek od 8, do 16. urt, sobote, ne^el)« in pruniki zaprto. / Gorenjski glas ;« pomnik, r^haja ob (orkfh In petkih, v nakladi 22,000 řrvedov / Redr>p priloga: Moj» Corerijska, Letopis Corer>)ska enkrat lefn») in lokalnimi prito^ / Tisi«! Oru£k Carlnthia CmbK & CoKC, St. VeU/Clan št, Vid na Glini)» Avstrija / Naročnina: 04/201 4241 / Cena izvoda: 1,35 EUl^, letna na> roinina: 14040 £UR; Redni (riičnlkl imajo 10% popusta, p«lle>n) 20% popusta, (et ni 2$% popusta: v ceneje vračunan ODV po stopnji rtaro^nina se upofieva od tekote {t«vlU ke časopisa do pisnega prekli:a, ki vet(a od začetk» naslednjega obračunskega obdobja / Opasne storitve: po cenllw: o|^asna trženie; te1,: 04/ 201 42 4È 4 GORENJSKA « GORENjSKI GLAS totek, 14. apiDa 200Q tjUBCJANA Finančni sejem Kapital Na Gospoddrskem razstavišču v Ljubljani se bo jutri začel dvodnevni finančni sejem Kapital, na katerem bodo razstavljavci iz vse Slovenije predstavili novosti rta področju investiranja, bančništva, zavarovalništva, surovin in plemenitih kovin. 06 odprtju sejma bodo podelili nagrade Naj finanč« niku, Naj direktorju in Naj podjetju, potlej bo več pogovorov o aktualnih temah • o tem. kako bo slovenski finančni trg preživel krizne čase, o naložbenih priložnostih v negotovih časih, o največjih napakah vlagateljev pri naložbah v delnice in sklade, o varni in zadostni pokojnini kot največjem izzivu prihodn&sti, o osebnih in družinskih fmancah^ uČiikoviti izterjavi terjatev, o zavarovanju odgovornosti zdravnikov, pravnikov in članov nadzornih svetov, o slovenskem nepremičninskem trgu Na sejmu se bo predstavila tudi GBD Gorenjska borznoposredniška družba, ki bo pripravila več predavanj o finančni krizi in naložbenih priložnostih, on-line spletnem trgovalnem sistemu, novem finančnem portalu FINport... C. z: Ži rovnica Gradnjo pločnika bodo nadaljevali jesení Sprejem rebalansa državnega proračuna so težko pričako* vali tudi na občini Žirovnica, kjer so si prizadevali, da bi država zagotovila denar za nadaljevanje rekonstrukcije regionalne ceste Žirovnica-Begunje in gradnjo pločnika ob njej. Kot so sporočili z Direkcije za ceste, je za gradnjo druge etape ccstc od zdravstveno postaje ns Selu do mlekarne v Zabreznici v proračunu letos zagotovljenih 150 tisoč evrov, v letu 2010 pa 420 tisoč evrov. "Zelo smo zadovoljni, da je država namenila zadosti denarja za nadalje* vanje te investicije, ki bo zagotovila večjo varnost in pre-točnost v prometu. Občina Žirovnica ima v letošnjem proračunu za to investicijo predvidenih 203 tisoč evrov, prihodnje leto pa še dodatnih 354 tisoč evrov," je pojasnil Župan Leopold PogaČar, ki upa, da bo direkcija Čim prej začela izvajati nadaljnje postopke. Na naše poizvedovanje so na direkciji pojasnili, da je ta čas v pripravi javno naročilo za gradnjo druge etape, ki jo bodo predvidoma pričeli jeseni, končali pa prihodnje leto. "Zemljišča smo začeli odkupovati Že lani, trenutno pa potekajo dogovori še z nekaterimi lastniki zerriljiŠČ, za katere upamo, da jih bomo lahko zaključili do predvidenega pričetka gradnje," so še dodali. A. H. 0 -fe r^ r\/ 2d V€2đV0 od 26 dO m^iiKCv 2A vezavo oad 36 mesecev depozit PROBANKA mj/n^no skupi/iu težavam optimistični v spomin na prvo pisno omembo kraja pred 1005 leti na Bledu 10. aprila praznujejo občinski praznik. Matija Rakt čaij prihodnje leto. 'Tudi pri ....................................... pripravah na svetovno pr- Bted - "Pričakovanja tako venstvo v veslanju še ne za- BlejcevJcot gostov in vse Slo- mujamo. Projekti so zdaj venije v zvezi z Bledom so primemo okleščeni, poeno-velika. Kljub številnim teža- stavljeni in tudi ocenjeni. 3,5 vam, ki nas pestijo v zad« milijona evrov, naj bi za ta njem času, ostajam opti- projekt primaknila država, mist," jena osrednji priredit- tako da bomo lahko dostoj* vi ob občinskem prazniku v no pričakali športnike," je Festivalni dvorani poudaril dejal. "Pred nami naj bi bilo župan Janez Faj&r. Pojasnil slabo ieto, a ne bo. če se je, da [ira je delno že uspelo bomo sami tako odločili," je urediti neprijetno finančno optimistično dodal. Tako situadjo, v kateri so se znaš- kot vsako leto so se ob tej li pred časom, saj se prijatelj- priložnosti z občinskimi na-sko dogovarjajo z novo obči- gradami in priznanji spom- no Gorje. nili tistih, ki s svojim delom Ob tej priložnosti se je žu- bogatijo Bled. Dobitnik zlate Župan janež Fajfer in |ana Spec, predsednica TD Bled, ki je pan pohvalil tudi z dvema plakete je Turistično dniš- ob občinskem prazniku dobilo zlato plaketo. /Foto; Ank» 8t.ioy« večjima pro j ektoma, ki ju ta tvo Bled, ki letos praznuje čas vodijo na Bledu. Prvi je i30-letn:c0 delovanja. Srebr- gasilskemu društs-u Rečica Smole in oktet lip Bled. Po- gradnja kanalizacije na Bo- ni plaked so podebii Janezu Bied, bronaste plakete pa so leg tega so podelili še šest hinjski Beii, ki naj bi \o kon- PetkoSu in prostovoljnemu prejeli Sara Isakovič, Jože častnili znakov, Veseli novih otroških igral Ob podružnični šoli Podbrezje so odprli igrišče, ki bo v veselje vaški mladini. Večino denarja je zbral šolski sklad. Stojan Saje Blaž Belehar. Poudaril je. da ..............................................................................igrišča ne bi bilo brez priza« Podbrezje • Učenka petega devanja šolskega sklada in razreda podružnične Šole pomoči Občine Naklo. Sled* Podbre^e Petra Fister je na nja bo poleti poskrbela še za četrtkovi slovesnosti zaupaJa zamenjavo oken na Šolski obiskovalcem, da so tam- stavbi v Podbrezjah. Kot je kajšnji otroci že dolgo imeli povedala predsednica sklada v glavah misel o urejenem Nlkolina Rozman, so zbrali s igrišču. V imenu 44 učencev prostovoljnimi prispevki na in vseh drugih vaških otrok dobrodelnem koncertu v Na» se je zahvalila tistim, ki so klem in novoletnem sejmu v prisluhnili njihovi želji in jo šoli 3500 evrov. Občina je uresničili. Svoje veselje so dala íe 2000 evrov, kar jeza- šolarji Izrazili z nastopom doščaio za tobogan, dve ple- pevskega zbora, ki ga vodi zali in ureditev igrišča. Us- Marko Kavčič, prizorom o peh v prvi akciji šolskega zabavi otrok v prostem času sklada jim je dai voljo za in plesom skupine Skokice, nove načrte. Najprej bo na ki jo je Nataša Zaletelj pripe- vrsti podružnična šola Dup- Po odprtju igrišča so otroci preizkusili nova igrala. Ijala iz Osnovne šole Naklo. Ije, kjer stara igrala niso več "Otroci v Podbrezjah so ustrezna. šo!o. V njej poučujejo učen- Šolarjem se bodo popoldne bili prikrajšani za aktivno S predsednico sklada je ce od prvega do petega raz- radi pridružili pri igri tudi preživljanje prostega časa, prerezala trai ob igralih vod- reda udteljice Sbša Sivec, mlajši otroci, ki jih je za saj so imeli le šolsko parki- ja domače šole Barbara Katja Svetdj, Tanja Kokaij, zdaj v Podbrezjah še dovolj. rišče in svež zrak/ je menil Ušaj. Ugotovila je, da je Katja Lang, Branka Volčič Zato so se odprtja igrišča v. d. ravnatelja Oš Naklo igrišče '^lika pridobitev za Zakrajšek in Renata Knap. vselili tudi starši. Letos manj gostov kot ponavadi ► i. stran sobe so bili, glede na rezer- ljudje v ^m času že naveliča- so večji hoteli zasedeni 65- vadje, pred prazniki zasede- ni snega in se zato raje odpra- odstotno» manjše kapacitete Na Bledu pričakujejo letos ni zgolj lO-odstotno, kar je vijo proti morju." Postregel je pa }5-odstotno. kar je po bese-tudi upad nemških gostov, po besedah Sama Gardener- še s podatki, da so zaradi pre- dah direktorice Zasx>da za tuki so svoje turistične akdje ja iz Turizma Bohinj precej majhnega števila gostov ta rizem Kranjska Gora Mirjam zasnovali zelo domoljubno, slabše kot v preteklih letih, čas zaprti kar trije hoteli, zato Žerjav za la letni čas precej s ciljem, da bi čim več Nem- "Včasih je velika noč res na- je bila njihova zasedenost dobro in primerljivo z ian- cev letovalo doma. povedovala tudi poletno sezo- med prazniki zgolj i7-odstot» skim letom. "Velika noč je pri Ne glede na slabo zasede- no, a glede na sedanje pov- na. Slabo so bili zasedeni tudi nas specifična, saj ni več nost tLuisUčuil» zmogljivosti praševanje, poletna sezona penzioni, in sicer i6-odstot- zima, prav tako pa Še ni prava med velikonočnimi prazniki ne bo tako slaba»" pravi Car« no, desetodstotno zasedenost pomlad. Kljub ^mu smo se pri napovedih za poletno se- deno-. Treba je upoštevati, še pa so ugotavljali v zasebnih potrudili in že uredili kolesar- zono v Bohinju ostajajo opti- dodaja, da ima Bohinj še ved- sobah Z obiskom so bolj za- sko stezo,'' je še dejala Mir- misti. Hoteli in zasebne no sneg. "Ponavadi pa so dovoljni v Kranjski Gori, saj jam Žerjav. GOREN)SKI GIAS torek, 14. aprila 2009 GORENJSKA 5 Alergija na spremembe v coni Nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik se je moral braniti očitkov, da je alergičen na trgovski center Cubis v poslovni coni v Šenčurju. Simon Šubic slepa ulica. Po mnenju občin- skega svetnika Janeza Stišoj-Šenčur ■ Zaradi spremembe ka(SLS)sovProtimu Ržišnik ureditve novega Icožišča pred Pere takšno spremembo obrtno poslovno cono Šenčur predlagali, da bodo lahko ža- bo treba prestaviti dodaten prto pot uporabljali za potre-priključek 2 glavne ceste, ki je be poslovno trgovskega cen-bil sprva predviden tik ob kro- tra Cubis, saj je investitor RP žišču, je pojasnila Uršula Investidje iz Skupine Ržišnik Pollak iz podjetja Protim predvidel premalo manevr- RžiSriik Pere, ki je pripravUo skih površin za tovorna vozi- spremembo lokacijskega na- la. "Ker na svoji parceli oe črta za območje P2B oziroma morete opravljati svoje funk- sevemi del šenčurske cone. cije, boste sedaj zase uporab-Spremembe lokacijskega na- Ijali še javno cesto," je bil kri- črta, ki jih je na zadnji seji ob- tičen Sušnik, podžupan Ciril činski svet tudi potrdi], je na- Kozjek (SLS) pa je napovedal, rekovala tudi vključitev dodat- da bo v cono poslal občinske- nega zemljišča v ureditveno ^ redarja, če bo videl na javni območje cone. Na skrajnem poti stati priklopnike, severozahodnem delu cone Jože Stnižnlk (LDS) je pri- namreč namerava veterinar- pomnil, da za šenčursko cono ska praksa Tenetiše seliti svo- stalno spreminjajo vsebino lo- jo dejavnost. kadjskega načrta, ker je nje- KrožiŠče 2 radijem 50 me- gov izdelovalec hkrati tudi trov bo večje, kot so predvide- lastnik zemljišč v coni. To je valileta2004,k0 je bil sprejet kolizija interesov, " ugotavlja lokadjsfci načrt za severni in Stružnik. "Zakaj imamo ved- severozahodni dd Šenčurske cone, zato se je zmanjšala no probleme z objekti gospoda Ržišnika? Zato ker vedno gradbena parcela, na katerem vse pozida in se je zato pre- gradiio Cubis. Poleg tega Di» maknil proti cesti," je priteg- rekdja RS za ceste zahteva še nil Sušnik "F<^cusirate se le dodatno rezervadjo prostora na objekt Cubis, ker ste nanj okoli krožiŠČa (do radija 70 alergični," mu ni ostala dolž- metrov). Ker bodo zato ukini- oa PoUakova. "Nisem alergi» li sprva predviden dodatni pri- čen na objekt, sem pa alergi- ključek v cono tik ob krožišču Čen na način, kako vodite pro- in ga prestavili nekoliko bolj jekt, alergičen sem, ker se do- zahodno, bo posledično zno- puščajo razlike med občani, traj cone med objektoma jaz zastopam javni interes, "je Štempihar in Cubis nastala žogico vrnil Sušnik. Tržič Nova zavarovalna agencija Prejšnji teden so na Trgu svobode iS v Tržiču odprli poslovne prostore zavarovalne agencije NEEM, ki deluje pod okri* Ijem Zavarovalnice Maribor. Družbo so lani ustanovili Mitja Poljšak, Primož in Matjaž jeglič ter jure Grm, pri delu v novi poslovalnici pa sta se jim pridružila še Marko Meznar in Klemen Zupan (na sliki). Kot je ugotovil direktor Poljšak, je njihov prihod v Tržič odprl domačinom možnost večje Izbire zavarovalniških storitev po konkurenčnih cenah. Pisarno, kjer je prej delala notarka, so najeli od Občine Tržič. Tam bodo sprejemali stranke vsak delovni dan popoldne, v soboto dopoldne pa bodo v stavbi za tehnične preglede vozil omogočal) tudi celotno registracijo na enem mestu. Direktor Zavarovalnice Maribor za območje Gorenjske Tedo Dje-kanović je poudaril, da njihova družba podpira smele projekte mladih podjetnikov. Odločitev agencije za delo v Tržiču je pohvalil tudi župan Borut Sajovic. Skupaj sta prerezala trak na vratih pisarne. $. S. prve javne lekarne Gorenjske lekarne praznujejo več jubilejev, med drugim 220'l€tnic0 prve javne lekarne na Gorenjskem in 40'letnic0 združitve v zavod Gorenjska lekarna Kranj. Suzana P. Kovačič Brdo pri Kranju • Gorenjske lekarne so imele v četrtek slovesnost ob kar nekaj jubilejih. Minilo je 220 let od prve javne lekarne na Gorenjskem, ki so jo odprli v Kranju, in 60 let, odkar so na Gorenjskem po dr zavili vse takratne lekarne. Minilo je tudi 40 let, odkar so se le« karne na spodnjem delu Gorenjske (Kranj, Tržič, Škofja Loka) združile v lekarniški zavod Gorenjska lekarna Kranj, ter 30 let, odkar so se Gorenjski lekarni Kranj pridružile lekarne na zgornjem delu Gorenjske (Radovljica, Jesenice). "Oskrba z zdravili je §e danes naše osnovno poslanstvo. V letih 2008/09 smo odprli štiri prenovljene lekarniške enote, od tega smo konec marca odprli lekarno v Železnikih, ki je bila popolnoma Kranjski župan Damijan Perne, Andreja iuhr. Barbara Rem s, Alojzij Pungar£ek, Breda Kosirnik in Romana Rakovec 1 ^oto: vn» dou uničena v poplavah sep- ki so pripomogli k razvoju enot in lastno proizvodno Breda Kosimik, ki je bila di- tembra 2007, v Kropi pa jo lekarniške stroke. Po- enoto. bomo odprli predvidoma membno pa je tudi neneh- rektorica od 1993 do 199&, Na slovesnosti so predsta- Andreja Čufkr, ki je bila na meseca maja," je povedala no vlaganje v nove tehnolo- vili zanimivo in s podatki tem položaju v letih od 1998 direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec. "Za uspešno delo Gorenjskih gije in v nakup sodobne bogato knjigo Zgodovina le- do 2002, AlojnjPungajiek je opreme," je še dejala Ra- kamiStva na Gorenjskem av- bil direktor od 2002 do 2004 kovčeva. Javni zavod Go- torice Brede Kosimik. Podeli- in Barbara Rems, ki je bila vr- lekam so zaslužni ljudje s renjske lekarne ima danes li so tudi priznanja štirim do- šilka dolžnosti direktorice leta svojim znanjem in delom, dvaindvajset lekarniških sedanjim direktorjem, to so 2004. Kranj Računovodstvo za nevladne oi^anizacije : Strahinj, Brezje I i Davki in knjigovodstvo na kmetiji A I Fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike bo v okviru pro- : Razvojna agencija Zgornja Gorenjska, Center za trajnostni jekta GROZD • gorenjska regionalna organizacija zavodov, ! razvoj podeželja Kranj in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj društev in ustanov, danes, 14. aprila, pripravila brezplačno : bodo v okviru projekta Dodana vrednost ponudbi podeželja delavnico za predstavnike nevladnih organizacij. Tokratna i pripravili brezplačni delavnici o davku in knjigovodstvu na tema je računovodstvo za nevladne organizacije. Delavnica : kmetiji, pri tem pa bodo dali poudarek dopolnilnim dejav- se bo začela ob 16. uri in bo potekala v prostorih Mestne ob- : nostim na kmetiji. Delavnici bosta jutri, v sredo, prva ob 10. čine Kranj, Slovenski trg 1. Delavnico bo vodila Ingrid Ko- i uri v Biotehniškem centru Naklo v Strahinju in druga ob 16. renč. Dodatne informacije dobite po na telefonu 04/23 61 i uri v kulturnem domu na Brezjah. Prijave za sodelovanje na 346, na e-naslovu: info@grozd.eu in portalu v/ww.grozd.eu. ! delavnicah sprejemajo Klemen Klinar (tel. Št. 581-34-16), v. S. Vlasta jurSak (257-88-26) in Lidija Šnut (280-46-33). C. Z. Lastniki Dacie so navajeni dobiti večji sopel< opreme. i C LET J I^RANClkC M^r jiiadÉÉÉftA' m Sandero Pack PLUS Logan MCV Pack PLUS 7.100 € 8.900 € DACíA / Ji *re« ttisrunrw Kmalu na svojem igrišču v teh dneh se zaključuje obnova v ujmi uničenega nogometnega igrišča v Železnikih. Ana Hastman Železniki • Nogometaši iz Železnikov upajo, da bodo konec meseca znova lahko zaigrali na domačem nogo» metnem igrišču, ki ga je uničila predlanska poplava. Obnavljati so ga začeli oktobra lani in večino de! opravi* li pred zimo, tik pred polaganjem umetne trave pa jih je prehitel sneg, zato so se tega dela lotili letos, zdaj pa jih čaka Se ureditev okolice. "Po obnovi bo v Železnikih naj- sodobnejše igrišče z umetno V Železnikih bodo dobili sodobno nogometno igrišče z umetno travo. travo na Gorenjskem," je zadovoljen Niko Bertonceïj, stvo in šport, Fundacija za Po predlanskih poplavah di uničenega igrišča zazna- predsednik Nogometnega šport, Ministrstvo za okolje je moralo vseh šest ekip li upad igralcev, sedaj pa se kluba Železniki, upravljavca in prostor, Nogometna zve» kluba domače tekme odig- zanimanje mladih za nogo- igrišča,kijesicerviastiobči« za Slovenije in donatorji. rati v gosteh, treningi so met zaradi sodobnega ne Železniki. Obnova, ki jo Hkrati se bodo nogometaši bili okrnjeni, potekali pa so igrišča znova povečuje, izvaja belgijsko podjetje Domo, bo stala 330 tisoč ev- razveselili tudi objekta, ki so po manjših igriščih v obči- "Veseli smo, da se vračajo ga ob igrišču gradili zadnjih ni in na igrišču z umetno nekdanji igralci in prihaja- rov, denar zanjo pa bodo pri» pet let, v njem pa bodo slačil- travo v Kranju. Pri mlajših spevali Ministrstvo za šol- niča in klubski prostori. selekcijah so po ujmi zara- )o novi, toncelj. M je še dodal Ber Bodimo solidarni in pomagajmo V soboto bo v rovih pod starim Kranjem dobrodelna akcija zbiranja hrane. Suzana P. Kovačič udaril kranjski župan Dami- ni je so zaždene predvsem kon- ne, imamo na območju ob- Kranj - To soboto bo Zavod jan Peme. zerve. Zbiranje hrane bo pote- čin, ki so nastale iz bivše Dobrodelna akdja bo pote- kalo tudi v Kranjski hiši Radio kranjske, okoli dva tisoč ljudi, za turizem Kranj v sodelova* kala od 9. do 13. ure. Poleg Kranj bo prireditev spremljal v ki potrebujejo pomoč v hrani nju z Mestno občino Kranj, ogleda rovov s stalno razstavo àvo. Akdji se bo pridružil tudi V prvih mesedh leta smo raz- Rdečim križem Slovenije iz se bodo obiskovalcem predsta- Klub študentov Kranj, ki bo delili 673 paketov hrane. Se- Kranja in Radiem Kranj orga- vila številna društva in zavodi, ist^ dne na prireditvi "3 + i danje zaloge naj bi skupaj z niziral dobrodelno akcijo v kot so Zavod Korak, Sonček - žur" pred Delavskirh domom donadjami in dobrodelno ak- rovih pod starim Kranjem in Zveza društev za cerebralno medig. in2i. urozbiralhrano djo to soboto zadoščale za dva do tri mesece. Prihodnji te- Milka Miklavčič, sekretarka den bomo dobili 573 prehran- na Glavnem trgu. Glavni dlj paralizo Slovenije, ŠENT, eno- za ljudi v stiski, akcije je zbrati čim več nujno ta ŠENTK, Žverca, društvo za potrebnih živil za posamez- pomoč živalim, ki bodo dobi- Območnega združenja Rde- skih paketov ter 573 zavitkov nike in družine, ki so se znaš* ček od prodanih izdelkov pre- čega križa Kranj, je povedala, pralnega praška ter interven- li v stiski "Nihče izmed nas dali Rdečemu križu, ter glasbe- da imajo trenutno registrira- djske zaloge (mleko, riž, slad» ne ve, kdaj bo potreboval po- ni in animadjski program^ Kot nih šeststo prosilcev za pre- kor). V glavnem dobimo hra- moč. Akcija je namenjena vstopnina v row bo veljala ori- hranske izdelke, a jih je iz no od Rdečega križa Sloveni- pravi solidarnosti in ne soli- ginalno paidrana hrana, po pri- dneva v dan več: "Ce prišteje- je, humanitarnih akdj, dona- damosti iz usmiljenja," je po- poročilu Rdečega križa Slove- mo še njihove družinske Sa- dj, prostovoljnih prispevkov." Majice iz zelo kakovostnega bombaid s 4 razSČnimi potiski lahko kupite na Corenjskem glasu vsâk dsn od S. do 19. ure, v petek ào 16. ure, jih naročate po tel.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g*glas.si. Gorenjski Glas M t GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2009 GORENJSKA 7 • v prepričan / dom Žirovski občinski svetniki so se sestali s sosedi bodočega doma, ki pogojujejo svoje soglasje. BořTTAN Bogataí stitor Deos še danes, kljub .......................-..............................skiipnim naporom 7 ob^in- Žiri - Svetniška trojica Viktor sko upravo, še nima gradbe- Žakelj, Anton Beovič in Peter n^ dovoljenja. Dolenc se je na željo občin- Zaradi zaostrenih tonov skega sveta dodatno pc^ovori- med občinsko upravo in sose- la 5 sosedi bodočega Doma za di soglasja siednjih ni, zato se starejše Žiri, ki gradnji v Mr« je trojka svetnikov dvakrat se- šaku Í2 različnih razlc^ov na- stala s sosedi. Najprej so evi* sprotuje. V posebnem pismu dentirali problerne, ki žulijo Žakelj poudarja, da je dom za «sosede, med njimi imajo ne- Žiri pomemben projekt zeko- kateri dolgo brado. "Zenapr- nomskega in družbeno-so- vem sestanku je bilo ftitid, da dalnega vidika ter morda Še je problem lokadja objekta, bolj različne sekundarne in saj so sosedje prepričani, da terdalre dej avnosti. "Dom bi bhko stal na raz- jim (po nepotrebnem) slabša bivalne razmere. Menimo, da ličnih, boljših in slabših loka- vsaka tovrstna investidja spre-djah, a tudi izbrani ni kaj oô- minja okolid bivalne razmetali. Povsod bi se lahko srečali re, v dobrem in slabem, mi-z zakonitimi nasprotovanji sel, da bi projek: prestavili, pa Viktor Žakdj sosedov, ki jih moramo razu- ni realna. S tem se vsaj neka- meti, obenem pa strpno iskati teri naši sogovorniki razumlji- bro/Tega se sosedje zavedajo dobil gradbeno dovoljenje, nujno soglasje za realizadjo/' vo niso strinjali," o razlogih in ga utemeljujejo z močvir- vendar obstaja možnost priviđenje problematike zastoja nasprotovanja sosedov pravi natim terenom, obilico povr- tožbe, kar bi znova oddaljilo pri pridobivanju gradbenega Žakelj. šinskih in podtalnih voda. začetek gradnje. Po Žaklje- dovoljenja opisuje Viktor Ža- Meni, da ie nestrinjanje ozi- Stroka zagotavlja, da se bo te- vem mnenju se večina sose- kel j. Gradnja žirovskega roma nasprotovanje gradnji doma za starejše bi morala njihova zakonska pravica, biti zaključena do konca letoš- Vendar nasprotovati kar tako, njega novembra, vendar inve» brez realnega razloga, ni do- ren v tem smislu celo izbolj- dov ne bo pritožila, dodaja pa, šal, vendar temu nekateri ne da bi se iz cebtne zgodbe mo- veqamejo, pojasnjuje svet« nik. Investitor bo kmalu pri- rali naučiti lekdjo za podobne investidje v prihodnosti. Skofja Loka Merili bodo telesno zmogljivost V petek, 17. aprila, bodo ob 17. uri v športnem parku osnovne šole Škofja Loka - Mesto izvedli preizkus hoje na dva kilometra in s tem določili zmogljivost ljudi za telesno vadbo. Izmerili bodo tudi krvni tlak in pulz. Prireditev je brezplačna, udeleženci pa naj pridejo v Športni opremi» sporoča Marija Bratuž iz Zdravstvenega doma Škofja Loka» kf je za morebitne informacije dosegljiva na telefonski številki 04/502 00 00. D. 2. LjUBgANA Rdeči križ bo izbiral novega predsednika Skupščina Rdečega križa Slovenije bo 23. aprila volila novega predsednika te humanitarne organizacije. Borut Miklavčič, sedanji minister za zdravje, zaradi nezdružljivosti funkcij ne more več voditi Rdečega križa. Kandidata sta dva: Miro Bogataj, ki v Rdečem križu vodi komisijo za zbiranje sredstev, in Franc Košir^ upokojeni direktor carinske uprave, sicer doma iz Mavčič, na zadnjih lokalnih volitvah pa tudi kandidat za župana mestne ob občine Kranj. D. Ž. Z Glasom do cenejših prvomajskih počitnic na Pokljuki Vila Triglav na Pokljuki s Tadejem Valjavcem pripravlja erfinstvenedruzinskp prvomajske počitnice, ki bodo namenjene sprostitvi in nabiranju novih moči. Gorenjski Glas WWW. vi latrîgl a v.com Počitnice od 30.4. do 3. 5.2009 vključujejo: •3-kra t pol penzion, •1-kratsprostitvena masaža, • 1 -krat drenažna terapija, •športne aktivnosti po želji družine. Cena $ popustom na osebo znaša: 95 EUR, za otro Slove- ljenje. Neuspešno si je priza- ^silo NagJičevo deval za skupni vseslovanski ka Vraza, je bil sprejet na štu- vpra^je dr dij bogoslovja v CeJovcu. Celovško bc^osiovje je bilo ta» krat nekaj posebnega, saj je knjižni jezik ali vsaj za skup- mar- ni jezik Slovencev in Hiva- leta 1S48 je posledica itm7ma bilo skupna izobraževalna škem, in dogodkov na Če- Matija Majai Ziljski Don Ki- uslaiiovd Zà duhovnike la- Škem, s katero je bila sloven- hot slovenske politične in ^ 10. stoletju zelo kulturne Modovine,"je odgo- vantinske in krške škofije in ska politika v 19. stoletju ze so se v njem srečevali bogo- povezana. Ko je 17. marca slovci iz vseh delov sloven- Celovcu, kjer je bil stolni t skega ozemlja. Za dušni bla- plan, zvedel, da se na Duna gor študentov je skrbel ta- ju nekaj dogaja, je napisal ^ Moskvo kratni spiritual in kasnejši znameniti članek Kaj Sloven- škof Anton Slomšek, ki ni bil samo učitelj, ampak tudi na- tcriamc zahtevamo le tisto, kai rodni buditelj. Sam je veBco je samoumevno za Nemce in pisal in k pisanju ter prevaja- Italijane. Slovenščina mora nju vzpodbujal tudi študen- postati prvi jezik v šolah in jah v Ziljski dolini, je brez te. V zgodovinskih virih je uradih, slovenske dežele pa "Za nami ho ostalo tisto, kar bomo mi pustili mladim. Čep rav Slovencem na Zilji napovedujejo jezikovno smrt, nisem tako črnogleda. Mladim moramo dati osnovo, tako dovoljen ja odšel na Režiser Andrej Mlakar je posnel dokumenUrni film o Matiju iQZÍkoVnO kot «vifU/^ ^^ws^fT^^Cel-^ Maíťríli 7iliovedal 01 sera bil leta. Umrl je 31. julija leta predmeti nekje b "AvEusta leta 2 Peterburffu. Potrka] Sankt 1892, " je o zadnjih letih Ma- »m na jarjevega življenja povedal vrata ravnateljice Ruskega dr. Teodor Domej. etnografskega muzeja in jo Pokopali so ga na olšan- predmetih drugih skem pokopališču. Po za- potrdib Pepca Druml z Gorenjskim glasom, i r^no: Ma\\< iar^n Leto pred tem so namreč ponovno dokumentirali slovansko razstavo v Moskvi leta 1867 in fotografije noš in slovili. slugi slovenskega veleposlaništva v Pragi so našli in uredili njegov grob in ga leb 2002, ko je bil v Pragi simpozij o Ziljskem, blago- GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2009 POGOVOR Snovama Iconotheca Valvasoriana, dr. Lojze Gostiša in Miha Nagltč v Muzeju Žirí, 12. februarja 2009 / ^ote: patona Miakar ^idasm Iconotheca Valvasoriana Gorenjski glas je bil med slovenskimi časopisi prvi, ki je poročal o izidu Valvasorjeve grafične zbirke. Ta je bila nato spoznana za največji založniški podvig leta 2008. To pot objavljamo še pogovor z glavnim urednikom, ki je gorenjski rojak, rojen leta 1923 v Žireh ... Dr. Lojze Gostiša, umetnostni zgodovinar, vodja projekta Iconotheca Valvasoriana Po izidu Slave je Valvasor Miha Naguč dji. Tako je do leta 1685 "Slovencem je Valvasori "Na Zahodu so podobe po- dunajski Albertini ali v pari* zbra] in v osemnajstih zvez- vo graBčno zbirko oâkcÛ po- staJe pomembnejše od go- ški Bibliothèque Nationale? alvasor med kih arhiviraj 7752 grafičnih kojni prof. dr. France Stele v vorjene in zapisane pripove- "To je odvisno od zanima Slovenci še da- listov in risb evropskih moj- Glasniku muzejskega dru- di ob koncu srednjega veka, nja in pričakovanj tistega, ki nes slovi po svoji Slavi, širši strov 2. polovice 15., 16. in 17. štva leta 1928. Tu je objav- ko jih je bilo mogoče mno- si zbirko ogleduje. Veliko li-stoletja. Zbirko smo poime* Ijen njegov sumarični opis žično reproducirati in razšir* stov ima predvsem dokazo-kulturni javno- novali Iconotheca Valvasori- vsebine grafičnih listov s po- jati v grafični tehniki. Nove, valno in pričevalno vrednost. sti neznano pa ie, da je ana. H obubožal. ustvaril tudi izjemno grafič- udarkom na listih, pomembnih za slovensko kulturno in takrat že izpopolnjene reali- toda za zgodovinarje ali rado-stične upodobitve so obvelja- vednega človeka so vedute no zbirko. Kako je oastalař Kakána je bila usoda zbir- umetnostno zgodovino, v le za verodostojen dokaz res- Ljubljane» prikazane v 17. drugem deîu zapisa pa je av- ničnosti in obstoja tistega, zvezku, neprecenljive, To so Prodal je svoje "Valvasor je bil zasvojen keř "Po izidu Slave je Valvasor tor predstavil deia Valvasor- kar so prikazovale, čeprav so namreč pogledi, narisani v jeve grafične delavnice, bili to tudi abstraktni pojmi, ptičji perspektivi, na posa- Temu sledi njegova študija z denimo versld nauki» alego- mezne mestne predele in ka- , • • 1 J zbiralec. Imeti je hotel vse: . ^ —. imetjem kot zaa vse od tistega» kar ga je zani- obubožal. Prodal je svoje , 1 • malo - zanimalo pa ga je res imetje: gradove Črni potok. ________________________... „t»- ...s-»-.^ ^ nje se icnjiznico prav vse. Tudi grafika, ki je v Bogenšperk» lichtenberg, naslovom Valvasorjeva Ljub- rije ipd Poleg govora in pisa- žejo podobo prestolnice v J , , njegovem življenju dobila še rojstno hišo v Ljubljani in Ijana, prva, ki je Slovencem ve ima vsak čas tudi svoj sli- času pred njeno preobleko v Z naslovi m posebno velja vo, ko je leta kot zadnje Še knjižnico z odkrila duhovno bogastvo kovni komunikadjsld medij, baročni videz, katerega zače- 1678 na Bogenšperku usta- 2534 naslovi in grafično zbir- polihistorja dežele Kranjske V baroku je pustila poseben tek postavljamo v leto Valva- pečat grafika, ki je v podobi sorjeve smrti. Drugi listi so prikazovala, o čemer je govo- izrazito umetniški» čeprav grancno ZmrKO. nova lasmo grafičn o delavni- ko. Ponudil jo je kranjskim in Evrope." co • pobudnico zgodovine deželnim stanovom v odkup» i Oniiail JO je grafične umetnosti na Slo- a se kupec ni našel. Knjižni« V zadnjem času je moder- ril čas, pisale knjige in prvi prikazujejo» denimo» samo , venskem. Drugače pa smo co je skupaj z grafično zbirko no ugotavljati, kako podoba časopisi, torej vse, kar je ljudi preprosto tihožitje; občudo-kranjSiClfn začetke njegove zbirateljske končno odkupil zagrebški vse bolj prevladuje nad be- zanimalo. Opravljala je tiste valeč EHirerja ali Callota bo v vneme zasledili že sredi 17. ákof Ignacij Aleksander Mi- sed o, zlasti v elektronskih fiinkdje, ki jih imajo danes njih neizmerno užival. Morda so najdragocenejši tisti liki združujejo oboje. UCZelmtfl stoletja, ko je v zapuščini sli- kulic. In tako je zbirka prista- medijih. Zdaj pa vidimo, da fotografija, televizija in med kaija Jurija Bobiča v Mostah k v Biblioteld Metropolitani, je bil že Valvasor velik ljubi- mrežie.'' sti, telj in zbiratelj ročno izrisa- Takšno je, denimo, delo še oih in odtisnjenih podob. Je Kakšna je ta zbirka, če jo danes občudovanja vredne- StanOVOm v pn Komendi našel prve gra- kjer je še danes." fiÙl^ liste» Zbifko jc pozneje ■ fSé tm r^^p I v <144 J <1 vicviic OalCUp, a se dopolnjeval med dolgoletni- Smo Slovenci sploh vedeli bilo to nagnjenje njegova postavimo v takratni evrop- ga, za tiste čase pa monu mi potovanji po Avstriji, za to zbirko, jo je kdo videl, posebnost ali morda tudi v sld kontekst, če jo primerja- mentalnega formata z naslo- kupec ni našel... Nemčiji, Italiji, Švici in Fran- o njej pisal? duhu baročnega Časa^ mo s tistim, kar hranijo v vom Žegnanje v Impruneti v GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2009 POGOVOR Snovanja syu v N.rc^ni g^Jeriji in ^^ Simpozij o njem na SAZU. 14. zvezku. Avtor )acques pa vseeno sledi Valvasorjevi htevnejši del raziskave, saj se št. 7 Slovenska akademija znanosti in umetnosti) smo tfT Callot je izpopolnil tehniko zasnovi posameznih zvez- videzi grafik iz Iconothece znanosti in umetnosti; pri- pripravUi razstavo o Valva- ® ^ jedkanice do virtuoznosti. kov. Pri vsaki grafiki je zato prepletajo z vj^emi kopijami, merki od 8 do iû sn glede na- List je nastal leta 1620. bil pa najprej naveden naslov, kar približki in različnimi stanji slovnika še v premisleku." je tako priljubljen in iskan, ni samo po sebi imievno» saj grafik, ki jih je raziskovalec da se je pio§ča zaradi števil- dela največkrat niso bila na> pregledal po literaturi in on- Iconotheca Vaivasoriiana je nez Vajkdard Valvasor Slo nih odtisov obrabila in je av- slovljena, če pa so bila, so se ginalih. Sledila je strokovna gotovo najdražji knjižni vencem in Evropi in Valva- slÍkoVHÍ tor prizor čez nekaj let po- naslovi spreminjali ali pa jih Studija in pa seznam imen projekt našega in morda sorjev zbornik. Dalje: katalog novno do detajla izrisal in iz- ni biio lahko odkriti. Naslovu ter naslovov, Id skupaj z bibli- tudi vseh časov na Sloven- z naslovom Bibliotheca Valdai na novi plošči. Prikazuje je dodana letnica nastanka, ki ografijo dopolnjujejo vsak skem. Če ni skrivnost: kdo vasoriana, faksimilni natis množično dogajanje na sej- jo je, če iist ni datirar., navad- zvezek Valvasorjeve Icono- je dal denar zanj? Natisnili publikaciji Ja- jj^^j mu ob prazniku. To je bil na* no težko rekonstruirati, thece. Po vsem tem delu pa "Ni nobene skrivnosti, tis Spominske knjige ljub- komunikacijski Velike grbovne tajige in na- mcdij. V bUTOku h« Lrmirri» nih. »J mieČ izjemen dan, god sv. Temu sledi ikonografski vir smo znanstvenokritični kata* Kljub hvalevrednemu pri- Ijanske plemiške družbe s Luka, ki so ga praznovali v upodobitve, če obstaja, npr. log v celoti prevedli Še v hr- spevku Ministrstva za kultu- spremnimi študijami (v je pustila Impruneti, v vasi bUzu Fi- mesto iz svetega pisma, iz vaščino in angleščino." renc. Sicer pa: koliko tukaj Ovidijevih Metamorfoz ipd. nepovedanega je še v 7732 grafikah in risbah!" Drugi sklop se začenja z imenom umetnika z osnovnimi biografskimi podađd, če pa ti Faksimile je tudi velik tiskarski «Ilir vig ro RS, Mobitela (po zaslugi dveh knjigah), faksimilni na- fjn^ghčVl fJECdt nekdanjega direktorja Toneta lis Skicne knjige za Topogra- ^ ^ Majzlja), Istrabenza in Zava- fijo dežele Kranjske, v za- ^(iRka ki 1C V rovalnice Triglav je največji dnjih osmih letih pa je nasta- S J 'J "Iconotheca Valvasoriana znesek, ki je rešil projekt, da- la konotheca Valvasoriana." podobi Zbirko ste ob prvi predsta- niso znani, je nakazan čas je tiskana na švedskem pa- roval gospod Darko Horvat" vitvi v dvorani Slovenske fil- mojstrovega delovanja. Da* pirju, izdelanem iz gojenega harmonije |i8. junija 2008) nes se nam zdijo podatki o drevja, brez klora, brez optič- Nam zaupate skrivnost: zbirke je biJ v prvih mese* označili za "umetnostni avtorju ključni, včasih pa je nih beiil in brez ldslin. Natis* kako ste pripravili tako emi- dh • glede na težo projekta - spomenik svetovnega meri« bilo drugače: od izvirnega njena je v eni, dveh ali petih nentnega poslovneža» kot je zelo skromen. Ste si zanj la'. Ni to malo predrzno? dela do posnetka celote ali barvah tehnike ofset Težave gospod Horvat, do tega, da tudi sami premalo prizade« ZCiniïïUllo "Po številu zbranih del ve- samo detajla je bila vrsta od- smo imeli predvsem v knji- je dal tako veliko denarja za vab ali pa vam do tega sploh Ija Valvasorjeva zbirka v ev« tenkov in prav toliko je bilo goveznid. Iz osemnajstih ta povsem "neprofitni" pro ni? Medijski odmev na izid prikaZOVUlu VSČ, líWTltA lA nil v rmrih m^c^« 1 ^ kar je ljudi ropskem prostoru za večjo razlogov, zakaj delo ni bilo Valvasorjevih knjig (razen iz jekt? "Eno in drugo." grafično zbirko. Seveda se podpisano, zakaj je bil podpis ene) so bili namreč iztrgani "Gospod Horvat je razgle- niti približno ne more pri« napačen ali ponarejen. Pri posamezni listi Iz 7. knjige dan človek, ki je svojo odpr- Je res, da je Valvasor Slavo merjati z dunajsko Alberti- mnogih grafikah je zato na- 82 listov, to pa je za knjigove- tost izpričal že s tem, da na: no, ki hrani okoli 700 tisoč veden neznani avtor in za za pomenilo 82 prilog, ki jih je bil sploh pripravljen pri- knjižnem sejmu v Frank- grafik in veČ kot 30. tisoč večino teh prave identitete ne ie moral zlepiti skupaj prilo- sluhniti. Razložili smo mu, fiirtu? Opravljala je tiste funkdje, ki že sam predstavil tudi na ."j^j Irnitvn^m e^imu v Franir. ^ J risb, ali z največjo francosko bo mogoče razkriti- Poleg go na prilogo^ da je tako lah- kaj vse smo v Valvasorjevi •'Res je. V Biblioteki Me- medmrežje. fotografija, zbirko v Bibliothèque Natio» imena tistega, ki je grafiko ko pripravil polo za šivanje, fundadji pri SAZU že nare- tropolitani je katalog fiank- telcvizHa iti nale, ki ji je sloviti Colbert, fi- vrezal, je dodano nič manj Pri naldadi loo izvodov je to- dili. In da je SA2U ugledna fiirtskega knjižnega sejma iz •J nančni minister Ludvika pomembno ime inventoria, rej zlepil 8200 prilog. Da ne ustanova, kakršna je bila v leta 1688, v katerem Valva- XIV., že ob odprtju poklonil se pravi idejn^ ustvarjalca govorim še o vsem drugem. Valvasorjem času in je še da- sor najavlja izid Slave vojvo- 100 tisoč grafičnih listov, prizora. Ta sklop končuje Raje nekaj besed o ljudeh, o nes Royal Sodety v Londonu dine Kranjske." Iconotheca Valvasoriana je ime založnika, ki bi mu da- sedemčlanski skupini, ki je - kjer je, ne nazadnje, tudi povsem nekaj drugega. Ob nes rekli producent Nasled- pod vodstvom tehničnega di- eden od poslovnih sedežev Za konec še vprašanje, ki pomisleku, ki ga izražate, nji podatki pripovedujejo vse rektorfa šest let delala in žive- gospoda Horvata. Videl je. da pravzaprav ni namenjeno znova trdim, da ostaja naša o listu: navajajo tehniko, ki jo la s tem projektom. Ti ljudje je to projekt, ki presega slo- vam, ampak širšemu krogu Iconotheca še vedno na pozi- je včasih težko določiti, npr. so zaradi svojih izkušenj po- venske okvire in kot tak ne odgovornih za slovensko djah svetovnega merila, saj ko gre za posege z dletcem v stali pojem tiskarne, lo je z promovira le Valvasorja in kulturno dediščino: kdaj je to dosledno izpeljan faksi- jedkano ploščo, format, sta* Iconotheco Valvasoriano Slovenije, ampak tudi tiste* bomo Slovend dobili inte- tnilni natis s popolno znan- nje odtisa (stanj je bilo ob prešla v zgodovino sloven- ga, ki tako delo podpira - uvr- gralni prevod Valvasorjeve stvenolaitično obdelavo celo- majhnih spremembah na skega tiskarstva." tnega gradiva, česa podo- plošči lahko veliko), o vseh šča ga v evropski kulturni Slave? Valvasor v podobah krog... Skratka: gospod Hor- nam je od lani po vaši za* bnega v svetu ne poznamo/' napisih na plošči, na odtisu Koliko let je bilo potrebnih vat je to stvar vzel za svojo, že slu^ dostopen v celoti, v be> ali na listu, o poškodbah na od zamisli do izida zbirke v 23. februarja 2004 smo na sedah pa ta prvak sloven- Kdo pa so bili vaši strokovni sod^vd> grafiki in restavratorskih po- letu 2008? SAZU slovesno podpisali po- skega domoznanstva še segih. Dodana je še literatura, "Osem let poldrugo leto godbo, donator pa je bil tudi vedno ostaja le v nemštini. "Na prvem mestu Vladimir če je list v njej omenjen, kata- pogovorov in prepričevanj eden od govornikov na lan "Nekdanji Valvasorjev od- Magič, upravitelj nadškofij- loški del pa končuje opomba. Ministrstva za kulturo Repu- ski prvi promodji Iconothe- bor pri SZDL si je zastavil kot ske Biblioteke Metropolitane» v kateri so zajeti vsi drugi blike Hrvaške in zagrebške ce v Slovenski filharmoniji." eno od nalog tudi prevod Sla- in mag. Mima Abafiy, kusto- umetnostni in zgodovinski nadškofije. Šest let in pol pa je ve vojvodine Kranjske v slo- dinja Valvasorjeve zbirke in podatki, ki jih je bilo mogoče trajalo naše delo. Trdo delo." Koliko pa je vse skupaj venščino. Sklenjen je bil do- recenzentka Iconothecae Val- o posamezni grafild zbrati. vasorianae. Dalje: imiv. prof Da bi avtor kataloga vse to Ste imeli tudi vi v sodelova-France Adamič, prof. dr. uresničil, si je moral najprej nju s Hrvati težave, podobne tistim, Id |ih ima z njihovo naša država? Marjeta Ciglenečki, akade- vtisniti v spomin vse grafike v mik dr. Matíja Gogala, Janez albumu, ki ga je obdeloval. vredno v eviih? "En milijon in dvesto tisoč evrov sto kompietov skupaj; en kom^et pa velja za tiste^ Id Gregori, prof biolc^je, Alenka Klemene, umetnostna redmo okoli 500 listov. Nato "Nikakor: naše sodelovanje govor z dr. Jankom Modrom, Id je prevzel delo prevajalca. Z dr. Matjažem Kmedom, predsednikom Valvasorjevega želi kupiti, 30 tisoč evrov." ^ oďoora, sva se z njim večkrat srečala v Kavami Evropa, je pr^edal vse glavne priroč- bi bilo lahko vsem za zgled" Doktor Gostiša, vaše ime je kjer smo se dogovarjali glede zgodovinarka, dr. Ana l^vrič, nike svetove grafike, kot so prof dr. Jure Mikuž. dr. Bar- npr. HoUstein, Bartsch idr. s Zbirka je natisnjena v sto ' bara Murovec, prof dr. Milan po več sto zvezki, vse endklo- izvodih! Vprašanje prestiža: Pele, dr. Blaž Resman, prof pedije, inventarje zbirk, mo- kdo je oziroma bo imetnik dr. Tone Wraber. Iconodieca nografije, razprave, sezname tistih kompletov, ki so sinonim za kompetentno p^oda. O tem, o več kot de- obravnavo izbranih junakov slovenske ustvarjalnosti, zlasti Jožeta Plečnika in Franceta Miheliča. Kako setJetnem delu, je Moder govoril tudi na simpoziju v Slovenski matid. Nikdar in nikjer pa ni povedal ničesar o po- je natisnjena v slovenščini, dražbenih h^, fototeke ipd. označeni z zaporednimi dolgo pa se že ukvarjate z teku in o obsegu svojega pre-hrvašdni in angleščini. Pre- Vseh listov, ks bi bili identični številkami od ena do deset. Valvasorjem in kaj ste do* voda. Leta 2006 je umrl in vaiale so Branka Budin, prof. z listi v Iconothed - in tega je "top ten"? slej naredili.^ danes o prevodu ne ve nihče Rosana Čop, Ljubica K^nČar bilo prav zaradi različni stanj "Komplet št 1 bo pripadal "Od leta 2989, ko je bil v ničesar. Zapuščinska razpra- in Branka Klemene. Vsem odtisa in vseh možnih kopij, gradu Bogenšperk, št. 2 Bi» počastitev joo-letnice izida va pa tudi še ni končana..." hvala!" kjer je lahko drugačna le veja blioteki Me tropolitani, št } Slave vojvodine Kranjske na drevesu ali guba v oblači- Kraljevi družbi v Londonu, imenovan Valvasorjev odbor Spoštovani rojak, hvala za Kakšna je bila metoda vaše- lu, vdiko - seveda ni našel, št 4 je predsednik RS dr. Da- pri Sodalistični zvezi delo- odgovore in odkrijte nam še ga skupnega dela? " 7n3n fitvpn okriti řni kata- Zato se je moral lotiti pre^e- nilo Turk poklonil Evropski vnega ljudstva. Vodil ga je katerega od zakladov slo-doranja neizmernega šte>^ skupnosti, št. 5 je pripadla prof. dr. Matjaž Kmed. V ok- venske ustvarjalnosti! log so za vsak zvezek posebej albumov in izvirnih listov po Ljubljani, rojstnemu mestu viru tega odbora (ki se je po- pripravili slovenski in hrvaški znanstveniki Odločili smo se (Kraj^ verzija tega pogpvora največjih grafičnih d>irkah v janeža Vajkarda Valvasorja, zneje preimenoval v Funda- je bilo objavljena v Kryiževnih svetu, z odtisi najrazličnejših št 6 bo prejelo Krško, zadnje djo Janeza Vajkarda Valva- íwřih Dda, n. Jibruaija 200$. za najsodobnejši pristop, ki stanj in kopij. To je najza- Valvasorjevo prebivališče in sorja pri Slovenski akademiji Tu ga objavljamo vcehti.} i6 GOREN)SKI GLAS torek, 14. aprila 2009 POGOVOR Snovama Alpinist, planinec, jadralec, ljubitelj kulture, pesnik, oče šestih otrok z zgodbo, polno življenjskih preizkušenj, tako prijetnih kot neprijetnih, ki bi jo veljalo zapisati. "Ah, vsak človek ima svojo edinstveno In neponovljivo življenjsko zgodbo," skromno odgovori Rudi Zaman, lastnik založbe Didakta, ki letos praznuje 20 let delovanja. Predseduje upravnemu odboru Slovenskega knjižnega sejma, dolga leta je bil predsednik stanovskega Društva slovenskih založnikov, aktiven je na številnih področjih, ki so povezana z založništvom, hkrati pa lahko na vsakem knjižnem sejmu doma in v tujini s ponosom reče, da prihaja z Didakte. Pogovarjala sva se o knjigah in ... pa saj sem zapisal. Rudi Zaman bi nekoč lahko zapisal tudi svojo zgodbo. Varna po u Rudi Zaman, založnik, pesnik, alpinist, jadralec Igor Kavčič zermva u hišni avtor, potem s to uredniško ekipo sodelujete tudi naprej, s čimer lahko tudi avtorsko rastete." pn- er. Sem Janez Kolene in sem se pri vas o^ii, če Knjigo je kakopak potrebno bi založili mo| tudi prodati, ali bi, glede knjižni prvenec, sodoben n> na .to, da je v tem času res man o sodobnih temah. Zelo aktualno branje, ndcaj soda* <^omno piscev in del raz« ličnih literarnih zvrsti in le. mat^nalne skupine, Iju« žanrov, torej veljalo pri tem bezenska zgodba prepletena dodati, da ne gre zgolj za s kriminalom in umorom v umetnost, ampak v pozitiv- čudnih okoliščinah... nem pomenu besede tudi "Roman bodo v branje za obrt? sprejeli naši urednild, ga pre "Večja, kotje založba, bolj brali in če bodo njihova mne- pisanje postane tudi obrt. nja različna, bomo vaSe bese- Podjetništvo. To sicer ni do- dilo ponudili še strokovnjaku bro za duha, ampak je na ža- s področja, ki ga v knjigi ob- lost tako. Potem ko se Število ravnavate, ker pa gre tokrat zaposlenih v založbi veča, se za leposlovje, ga bomo bii- je vsake knjige potrebno loti-kone prepustQi §e zunanje- ti podjetniško. Lahko seveda mu honorarnemu uredniku, literarnemu poznavalcu. Sle- delaš kompromise, izbiraš naslove, kot rečeno "za dil bo uredniški sestanek in dušo", aJi pa vrhunske avtor-če je roman sprejemljiv, kar je, vselej pa moraš paziti, da pomeni, da ga bo mogoče je vzporedno s tem tudi prav tudi prodati, potem vam toliko komercialne j Šega, laž-bomo na naslednjem sestan- je prodailjivega tiska. Tako je ku ponudili avtorsko pogodbo. Glede na to. da gre za pr-venec, bi bil vaš delež od 8 do "S Trstom m 10 odstotkov od prodanih iz- vodov oziroma manjši pavšal mogoče poloivati celotno poslovanje in prçlivati denar iz enega v drugi projekt, da pride vsaj do pozitivne ničle, sicer založba lahko zaide v te- Celovcem SC yiUS do ponatisa. Ob ponatisu bi žave. Poglejte primer Mihe- prodajni krog vaš delež seveda popraviti, lača. Založba je imela preveč Taka je nekako uveljavljena formula. Ce bodo vsi braid dober, preveč vrhunski program leposlovja, tako proze neha. Ko v roman ocenili za povprečne- kot pesniških zbirk. Preveč Londonu ga ali slabšega, in povem za tako majhen slovenski vam, t^ je na trgu ogromno, se vam bomo zahvalili prostor. S Trstom in Celovcem se naš prodajni krog zmanjka in vam povedali, da morda neha. Ko v Londonu zmanj- Rudi Zaman r Tim oo^i poskxjsite še pri kakšni drugi ka angleškega trga, gredo še anglCSfCCga tvga, založbi. Založba 2 20'letnim malo v Ameriko, pa malo v odzivnost, kar pomeni toliko Ljubljano v knjigarno Kon- prepoznavna na drugih po- ugledom, kot je naša, si Avstralijo, ob tem pa jim tisoč kupcev iz radovednosti zorcij in ko sem se popoldne, dročjih, pa vendarle, ste jih gredo še malo V enostavno ne more privoš- kakšno malenkost pokupi- ... Tudi nam se je v vseh teh Čiti izdajanja povprečnih mo Še mi, Slovenci.' romanov. Ameriko, pa malo v Uspešen ali neuspešen na- letih zgodilo, da je katera od vrnil v Radovljico, je zazvonil telefon, ko so mi iz Konzorci- knjig zaradi dobrega medij- ja naročali "loo knjig Čes- vzeli pod svoje okrilje tudi zato, kei sta oba Gorenjca? "Tudi sam sem en kos al- Študentski založbi se je 2 skega odziva bila bolje proda- na". Da sem jih pred nekaj pinista in pri Tomu Česnu je romanom Čefurji Avstralijo, ob stop pri nekaj založnikih lahko avtorja kaj hitro kategorizira med " obebvne* ali raus!, Gorana Vojnoviča dobro jana, kot bi bila sicer." urami dostavil, pa so mi od- bila pravzaprav pika na i to, govorili, da je že vse šlo, da da sem ga prepričal, naj na-posrečilo ali pa so imeli nos Knjiga z naslovom Sam, ki potrebujejo novih sto. Tudi piše knjigo. Pri Francetu Bu- za pravo stvar? jo je napisal Tomo Česen, lani smo imeli velik uspeh z čarju je bilo drugače. On je tem pa "i3je prenehajte s pisanjem", 'Trvi lu-ednik, ki je v roke je bila ena takih, mar ne? Bučarjevo knjigo Rojstvo dr- pri različnih slovenskih zalo- na voljo je seveda še izdaja dobil roman, je najbrž raz- jim kakšno romana v samozaložbi malenkost pokupimo še mi, Sbvenci. " "Drži. V dveh mesecih žm«. Zelo previdnih 1500 iz- žbah izdal že veliko knjig in mišljal, da ta ni tako slab, da smo prodali 10 tisoč izvodov, vodov prve naklade je hitro kot mi je povedal, koliko so "Če je roman v osnovi koli- gre za odsev našega časa in bi Knjiga je šla po vsej Evropi, pošlo, knjiga pa je doživeia jih prodali, se je številka vedno vrtela med 500 in 800 izvodi. Zato smo bili tudi mi kor toliko sprejemljiv, potem se mogoče zadeva dobro pro» Takrat je bila naša založba Še še dva ponatisa." z vami sodeluje izkušen dajala. Pazljivo so startali s na začetku in je bil tak pro- urednik, s katerim predebati- rate zgodbo, vaš slog ... Če prvo naklado, kasneje je svoi dajni uspeh zelo pomemben Za česne in Bučarje je očit- previdni pri prvi nakladi, lonček primaknila še politi- za nas. Spomnim se, ko sem no treba imeti nos, oba sta Ampak izid je sovpadal s sta-postanete tako imenovani ka, to je povečalo medijsko nesel prvih sto izvodov v sicer bolj kot po pisanju, njem duha v Sloveniji, bile GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2000 POGOVOR Snovanja so volitve za predsednika dr- neje smo začeli pripravljati Nobelovega nagrajenca, ir- nov Slovenske stene» Id sla vama hoja po brezpotjih. "(^OTC SO TTli žave in vsi so želeli prebrati» tudi zbirko Gostosevci z bolj skega pesnika Seamusa Hea- ga napisala skupaj s pokoj- Zdaj mi več pomeni odkii- kaj o tem meni eminentni ali manj znanimi imeni so- neyja, ni prodal niti enega nim Tinetom Miheiičem... vanje naravnih prehodov, VcdtlO ÍZZÍV A «^«J l^mmt^jlm. t/ « a ^^ ^ « a X a 1 UVTa ^ a ^ aI^I a.««« J » ^^ ^^^ ^ ^ J^^ ^ ^^ ^^ ^^ jKj^ W W f mislec, kot je Bučar. Prav na dobne literature. 2al pa pri izvoda. Ko sem povprašal 'No» po cobissu imam kar kjer sicer ne gredo uradne dan, ko bo izšel ta intervju» subvencijah največkrat izpa- ravnatelja knjižnice, kako nekaj zadetkov kot avtor, planinske poti.' bomo na novinarski konfe- demo. Tu ne manjka protek- to, da jih Nobelovci ne zani- Prve so bile pesmi, srednje- predvsem renči predstavili na dal jeva- cionizma.' nje, ki ima naslov Prihodnost Sloveniji. Verjamem, da bo ševedno^ tudi ta Bučarjeva knjiga dobro sprejeta." majo» je povedal, da raje vzane tri Asterixe kot knji-. še, ki so izšle pri naši založbi, sveta pa so morske širjave ge» po katerih nihče ne bo 2al mi druge zadolžitve vza- Ste tudi navdušen jadralec. Kdku ste pravzaprav zajadrali v založništvo? Bili ste učitelj matematike in tehnike... "V Ljubljani, odkoder izha* kdo pa so naši. Tega še danes jam, sem v Šoli lo let pouče- ne vem. val matematiko in predvsem "Včasih sem slišal stavek, spraševal. Izposoja knjižne- mejo preveč časa, da bi pisal ko se je kdo pritoževal čez gradiva je v Sloveruji res več. Področje planinstva mi Didakto, ki je imela pre- zelo visoka, ampak ko govo- je zelo bliru, saj sem se v pozIIaveu program, pa ni dobOa denarja, čeŠ kar naj rimo o tem, za kako zahtev šolske, kasneje pa tudi novej- Nekakšen antipod gorekega Víímíl HojU VO brezpotjih. Zdaj mi več času študija tudi dokaj inten- Cudovaiijeiii v Piranu opd- UOtŤieni "Sicer ni naključje, da veliko alpinistov tudi jadra. Že kot mlad fant sem z ob- no branje gre, pa smo bolj zivno ukvarjal z alpmïz- zoval jadrnice, ki so prihaja- jim njihovi dajo denar. Ja, P" ^^ evropske lestvice." mom. Ko Didakte še ni bilo le do privezov, in sanjal» da odlCTÍV(lfiÍe i.j-------T— X- J--------na vidiku, sva s kolegom Ti- »---—i-'- »— •—' -- ^ ko bom velik, bom imel pa Dolga leta ste bili predsednik Društva slovenskih za- netom Miheličem ugotovila, jadrnico. Pred 20 leti se mi narOVYllh da Slovenci še nimamo kvali- je ponudila priložnost in tehniko, občasno pa v večer- Ce še malo ostaneva pri do- ložnikov, že osmo leto ste t^tnega plezalnega priročni- sem si kupil poceni rabSje- prehOuOV, kjer ni šoU še fiziko. S koiegi smo mačem leposlovju» skoraj predsednik upravnega od- ^^ ^ ^P^^ ^ siovensl^ no jadrnico in to je bil eden ^ ugotavljali, da je relativno ne poznam založnika, ki bi bora Slovenskega knjižnega stenah.Tako soževosemde- najsrečnejših trenutkov v .sicčr HC gTCdo malo učbenikov in gradiv za se razen izjem pohvalilo z sejma» vam tovrstne aktiv- ^^^ P" Cankarjevi za- mojem življenju. Ko sem ® te predmete ali pa so ti zelo dobro prodajo domaČega le- nosti koristijo tudi kot zalcn ^^šle Slovenske stene s lahko prvič ugasnil motor urudne slabi. Ko je prišel Markovičev poslovja? zakon, ki je dovoljeval tudj "Slovend imamo nekaj od ž niku Tudi Radovljica je nekoliko iz centra ... sto najlepšimi vzponi v naših gorah. Kasneje pa sva za ustanavljanje zasebnih za- ličnih pisateljev, a naj takoj ^Večkrat smo že imeli ide- pnpravila tudi in dvignil jadra, ter se ne slišno zapeljal naprej. Samo veter in jaz. No, kas- ložb, smo se prijatelji takoj dodam» da so'ti v prodajnem jo upravo preseliti v Ljublja- P^i^atis, ki sva ga posvetila neje sem si kupil nekoiiko odločili za založbo. Zagotovo smislu povsem pri repu. no, a vedno, ko iščem parkir- pred sedmmi leti v Hii^aji boljšo jadrnico, ki jo imam smo bili prva zasebna zalo- Ljudje raje kupujejo in si iz- no mesto, to idejo opustim, premmulemu smu Andreju. §e danes, in z njo tiho držba na Gorenjskem, najbrž posojajo tuje razvpite knjige. Smo pa res nekoliko prikraj- ^^^^ ^ P®' ^^ sim "po morja šiioki cesti"» pa tudi v Sloveniji in najprej kot je recimo Da Vincijeva šani. ker nismo v centru. Po- ^ ^^^ ^^^ ^ Alpah." kot bi dejal Oton Župandč." smo začeli z izdajanjem de- ^ifra in podobne. Slovenska trebno je namreč piti kave s lovnih zvezkov za slovenšči- dela so nekoliko bolj zanimi- prasimi ljudmi» ki odločajo ^ vas zanese v gore, Vam ob vseh vaših prekrat- no. matematiko, ki so bili vale.čedobijokakšnonagra- pri subvencijah, zaJožbe, ki razgrabljeni. Sledili so učbe- do» največji ugJed ima Kres- nismo v Ljubljani, pa smo niki, začeli smo intenzivno „ik, ki jc tudi medijsko do- tako prcmaJo na očeh v glav- sodelovati s strokovnjaki po- bro podprt» sicer pa ni preti- nem mestu. Predsednik druš-sameznih področij..." na štrike v steno? kih dnevih še ostaja časa za "Pri dveh majhnih otrocih branje? mi doma uspe včasih izgo 'Sprva Rem se držal pravi Od tod ime Didakta ... voriti kakšen vikend za pla- u. da preberem vsako knji- ranega zanimanja za naše tva sem bU dva mandata in ^^^^^^ go^ ki izide pri Didakti» zdaj, avtorje. Pri povprečnem bral- bili so pripravljeni celo spre- Ponavadi smolo, da ravno b- ko na leto izdamo 70 do 80 . .... cu obstaja nekak predsodek, meniti statut društva» da bi ^^ f knjig, pa vsako novo knjigo Tako nekako. Sprva smo da je slovenski avtor lepos- nadaljeval. A mi je na srečo ^P^^ diagonabo pregledam, ti- žeieli posegati samo po šol- lovja prezahteven, da gre le uspelo nekoliko izpreči. moledujem sto, za katero ugotovim, da skem polju, učbenikih, pri- predvsem za težko in zafru- Predsednik upravnega odbo- ^^ naslednjo priložnost, nii res leži, pa tudi prebe- ročnikih, vzgoji» a smo bna- strirano branje, kar ni pov- ra Slovenskega knjižnega Vsekakor poskušam ohram- rem. Včasih v većemih urah lu ugotovili, da bi svoje delo- sem res. Imamo nekoliko za- sejma pa bom še to leto, no ti stik s planinstvom, nekoli- preberem kakšen rokopis, ki vanje lahko razširili tudi na htevneiše avtorje, kot sU na vembra bo ta namreč že pet- ^^ P^ ^ alpinizmom, mi ga kdo prinese in izrecno Kakšno lažjo smer še vedno želi, da ga jaz preberem, in s druga področja. Tako so sko- primer Drago Jančar ali pa zl pore mojega alpinizma v založbo prišle planinske Dušan Mere, pa tudi take, ki indvajsetič. Kot predsednik Društva slovenskih založni- splezam. V študentskih ča- prijatelji založniki si veliko- so ljudem bližji» naj omenim kov sem ugotovil, kakšni sih sem plezal tudi smen z krat izmenjamo kakšno knji- knjige» sledile so knjige, po Bogdana Novaka na primer, značaji producirajo najboljše ^^ zadovoljim go. Seveda pa mi kronično vezane z navtiko oziroma Mogoče mladi nekoliko več knjige, ko sem pred osmimi ^ zahtevnimi smermi, primanjkuje časa za branje jadranjem, saj tudi sam berejo popularne pisatelje, leti postal predsednik uprav- Večkrat sem prečil Mont in potem počakam na jadial- jadram. Pri nas so izšle tri kot so Slavko Pregl. Janja nega odbora SKS, pa sem P^^P^^ ^ ski dopust Pa še tam se po- knjige na žalost pokojnega Vidmar, Primož Suhodol- spoznal domala vse založbe. ^^ evropskih štu-msoč^ov. navadi izkaže, da je več ska- Jureta Šterka, pa knjiga lože- čan, Desa Muck... sicer pa je ki na sejmu razstavljajo, in ^ poko)rim pri)atel,em kanja po barki, menjavanja ta MuSiča, prvega Slovenca, slovensko leposlovje v veliki jih povpraševal po njihovih Borutom Bergantom sem jader in lovljenja vetra, kot pa ki je objadral svet. Knjiga meri pogojeno s slovenskim ždjaii, probleniili, načrtih za p'-ep'«'"' «lo dva slapova, branja. In ko se malo umiri, Melodija vetra je izšla v nakla- jezikovnim prostorom. Slo- vsako naslednje leto, hkrati P^ i« pa potrebno kakšne špage- vend izdamo prevei knjig na pa sem spoznal tudi celoten P°. kakSnem ekstrem- te vreči v lonec. Zvečer pri leto, da bi vse prebralo tako program slovenske produk di več kot 5000 izvodov in je bila zeio iskana med bralci- V nadaljevanju smo ugotovili, malo ljudi, ki imajo sloven* dje. To je zagotovo pomaga- da imamo dober nos tudi za ski jezik za matemi jezik. Še lo tudi k prepoznavnosti Di- otroške knjige, začeli smo iz- petnajst let nazaj so v sploš- dakte in višanju nivoja knjig, dajati tudi dva stripa Astérix nih knjižnicah, mislim, da ki jih izdajamo. Po drugi in Snoopy, pa priročnike o jih je v Sloveniji 64. kupili po strani so me kolegi večkrat vzgoji otrok..." 300 do 400 knjig posam^- spraševali, aii sem v službi v nega naslova, zdaj jih komaj društvu ali na knjižnem sej- Kot sva že govorila, ste prodamo 100 ali 150. Bolje je mu No. zadnje čase sem ugriznili tudi v jabolko le- le, kot rečeno, s knjigami tudi podpredsednik Zbornice za založništvo pri Gospo- d arski zb omici oven i j e. nem plezanju. Gore so mi bile vedno izziv, predvsem sveči pa na barki tako aH tako težko bereš." Jadra tipa Da Vincijeva šifra." poslovja... "K temu nas je najbolj spodbudilo dejstvo, da je Slišati je različna mnenja o pred dvema letoma pa me je Cankarjeva založba iz pro« tem. ali Slovenci smo narod doletela še ena fimkdja pred» grama ukinila serijo Nobelov- bralcev ali ne. Po prebrani sednika uprave Slovenske av- d. Sam sem rad kupoval No- knjigi na prebivalca smo torske agencije za tiskane belovce in se odločil, da ta menda v vrhu, kaj menite» medije. Tu pa je še cela vrsta Kadar jadram, mi nihče ne sige korakov Kadar jadram, čas stoji na pomolu. Kadar jadram, sem kaplja vesolja v igri sonca in morja. Kadar jadram Je nešteto pesmi, Kadar jadram, je nešteto vina, Kadar jadram, je nešteto ljubezni. zbirka nikakor ne sme izgi- ali Slovenci radi beremo? manjših funkcij, ki mi na niti. Tako je ob subvenciji z "Slovenci veliko beremo srečo ne jemljejo toliko časa ministrstva za kulturo izšlo manj zahtevno literaturo, kotSlovenskiknjižnisejem." že dvanajst del nobelovcev. tako imenovani plaža roma- Ponavadi poiščemo najbolj ni so najbolj izposojeni pa Sicer tudi sami pišete tako znano v slovenščino še ne tudi prodajani. Ko se je naš poezijo kot prozo. Edin- prevedeno delo aktualnega zastopnik v splošru knjižni« stven je vodič oziroma izbor Nobelovega nagrajenca. Kas- ci oglasil s pesniško zbirko najlepših plezalnih vzpo- Kadar jadram, nikdar nisem sam, nas je nešteto... je moije, je. sonce, so jadra... Kadar jadram, jc use nešteto. planinske poti. " i8 GORENJSKI GUS torek,14. aprila 2009 DIGITALIZACIJA Snovama Kamničan obliki tudi Digitalna knjižnica Slovenije je stalno dosegljiva brezplačna knjižnica na internetu, ki obsega že 1,5 milijona digitalnih strani... Jasna Paladin igitalna knjižnica Slovenije ali Portal znanja in kulturnih zakladov, kakor so svoj projekt, dosegljiv na spletni strani www.dlib.si, poimenovali v NUK-u, je relativno miada. Digitalizacija različnih publikacij se je si-cer začeta že pred kakšnim desetletjem, a stare knjige» časopisi in drugo gradivo je v elektronski obliki obiskovalcem svetovnega spleta uradno dosegljivo šele od novembra 2005. "Na portalu Slovenske digitalne knjižnice je danes na voljo že več kot 1,5 milijona digitalnih strani ali z drugimi besedami 6.355 znanstvenih Člankov. 158.380 drugih člankov, skoraj 60.000 številk različnih časopisov, 9.500 fotografij, 578 knjig, 4.000 plakatov, 550 rokopisov, 68 zemljevidov, 65 zvočnih posnetkov in 238 visokošolskih del Digitalna knjižnica je torej preprost klik do knjige, notnega zapisa, znanstvenega članka, fotografije Ivana Cankarja, Kozlerjevega zemljevida Slovenije, napeva ft J ^ v teh dneh SO v mogoč - kadarkoli, od koder- Kamniku zaradi žabje svatbe in mnogo dru- Direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir s staro časopisno prilogo Kamničan, ki ga bralci lahko odslej gega. Neposreden dostop je pregledujejo tudi v digitalni obliki. koli, celo ne glede na napra- tke prenesemo z intemeta. A datkovovrednotiti. Vdigitalni ski oblild spet približalo zgo- tekarka iz kamniške knjižni- je obseg, vsebino in bojazni za upad branja tiska- knjižnici pa bomo bibliote- dovino Kamnika. prednosti digitalne knjižnice nih publikacij, kakor zago- karji s svojim znanjem še "Prebiranje Kamničana ni ce Milena Kodia. V teh dneh so v Kamniku digitalizacije v primerjavi s klasično pred- tavljajo bibliotekarji, ni, saj vedno imeli pomembno vlo- le seznanjanje s tedanjimi te- zaradi digitalizacije Kamni- Kamničana stavila vodja Službe za digi- na) bi po izkušnjah sodeč go, zato se je ne bojimo. Me- kočimi novicami, temveč po- čana Digitalno loijižmco Slo- talno knjižnico v NUK«u Kar men Štular Sotošek in doda- prav povečana dostopnost do nim celo, da bodo založniki meni spoznavanje celotnega venije še posebej promovira- ^ ^ ______________________ gradiva na spletu pozitivno morali resno razmisliti o raz- življenja v Kamniku in okoli* li in predvsem med mladimi Digitalno la, da je večina digitalizirane- vplivala na tiskane izdaje, voju elektronskih publikacij, d. Kamničan je pomemben in strokovno javnostjo, ki to ^ . ga gradiva za zdaj še v slo- "Spletne izdaje povečujejo ki jih bomo lahko kupili in vir informacij raziskovalcem že s pridom uporablja, nalete- iCnilZniCO venščinJ, starejšega datuma opaznost tiskane besede," prebrali kot tiskane knjige," lokalne zgodovine, zlasti et- li na veliko navdušenje, Zato - ,, in kot taka del naše skupne poudarja Štularjeva, pozitiv- pravi direktorica kamniške nologom. Ponuja veliko po- imajo v mislih že nadaljeva- t^lOVemjC kulturne dediščine. Vse več ne izkušnje z digitalno knjiž* knjižnice, kjer so pred dnevi datkov o načinu življenja v nje projekta. "Digitalizacija je , pâ je tudi publikacij iz sodo- nico pa ima tudi direktorica zaključili projekt digitalizaci- začetku 20. stoletja na Kam- sicer zahtevna in draga, saj ne se posebej bne slovenske znanosti, saj Matične knjižnice Kamnik je Kamničana, Časopisne pri- niškem» o prireditvah, dru- gre za navadno skeniranje do- , . digitalizirajo lahJco vsa dela, in predsednica Sekcije za loge Našega lista, ki je konti-* žabnih dogodkih ter ostalih kumentov, amp>ak za zajem t pYOYÏlOVlTall m za katera imajo urejene av- splošne knjižnice pri Zvezi nuirano izhajala od 7. januar- pomembnih temah omenje- i. metapodatkov, ki uporabni- torske pravice. Prav te so naj- bibliotekarskih društev Slo- ja 1905 do 26. junija 1907, nega obdobja. Zlasti zanimi- ku omogočajo iskanje posa* kasneje pa nekajkrat še ob vo je področje oglaševanja, ki meznih podadcov po besedi- posebnih dogodkih, kot so prav tako ponuja bogat vir in- lu, ampak v naši knjižnid si "Resda splošne knjižnice 5o-letnica kamniške narodne formacij o tedanji ponudbi, že prizadevamo za uresniči- nikom, ki jih zanima, zakaj po vsej Evropi v zadnjih nekaj âtalnice. "Prijavili smo se na . povpraševanju in potrebah tev digitalizadje osrednjega predvsem mea večja ovira hitrejšemu razvo- - J, , , ju digitalne knjižnice in naj- ftllaaimi m pogostejši odgovor uporab- venije Breda Podbrežnik Vukmir. Strokovno določene publikacije v elek- letih v primerjavi s prejšnjim razpis ministrstva za kulturo kupcev. Časnik je s prispevki občinskega gasila Kamniški , tronski obliki še ni mogoče desetletjem, ko je bilo število in z njihovo finančno pomoč- in članki pokrival območje občan, ki izhaja že 46 let in javnostjo, ki to pogledati. izposoj zares v velikem pora- jo v bogato zbirko digitalizira- Kamnika, občasna poročila zajema na tisoče strani," je še ^ , J Vsebine spletne knjižnice stu, beležimo zaustavitev nih publikadj prispevali na- pa so prihajala tudi iz okoli- povedala Breda Podbrežnik ZC s pnaom si je mogoče ogledovati na lega trenda. Raziskave, ki bi šega Kamničana, \á je poln ških krajev, Domžal, Moravč Vukmir, ki si v digitalni obliki - -, računalniku, dJančniku. tele- natančneje potrdila, zakaj je zanimivega branja," je pove- in Mengša. Bolj redko so želi tudi katero od knjig iz bo- uporablja, fonu ali na t. i. bralniku - tako, sicer ni, a vzrok zagoto- dala Podbrežnikova. Nekaj omenjeni ostali deli okraja, gate knjižnične domoznan- , J, J .J elektronski napravi s poseb- vo ni v digitalizadji publika- starih izvodov Kamničana, ki Tuhinjska dolina, Stranje in ske zbirke, še letos pa bodo naleteli na VCllKO nim nesvetledm ekranom, dj. Prej v svetovnem spletu, jih je še bilo ohranjenih, a drugi," je Kamničana kot bo- del Digitalne knjižnice Slove- J ^ , ki ima za od podobne lastno- Ljudje tam namreč najdejo bralcem doslej večinoma ne- gat vir različnih informadj nije postale številne stare navdušenje . « « sti kot papir, na katero poda- marsikaj, ne znajo pa teh po- dostopnih, bo zdaj v elektron- opisala etnolc^ja in biblio- ra^ednice Kamnika. Gorenjski Glas ww.goftinísklglas.sí Cene Niti najstarejši ne pomnijo, da bi se elelctrična energija za gospodinjstva pocenila. Z marcem je nižje cene najprej ponudil CEN-I, sledili so mu tu drugi distributerji. Boštjan Bogataj Kranj - Cene električne energije se sedaj že razlikujejo tudi za nekaj odstotkov, ven» dar to na položnicah, v evrih, pomeni zgolj nekaj evrov in cene ne bodo padle tako kot pri ponudnikih intemetnih storitev ali mobi]ne telefonije. Delež energije na položnici aprila znaša zgolj 47 odstotkov, na vse ostalo cena energije doma in v svetu nima vpliva (graf desno). električne energije po vseh dobaviteljih. Bralci lahko v analizi preko prikazanih sku-pin odjema prepoznajo svoje karakteristike porabe električne energije in najdejo najugodnejšega dobavitelja," odločitev za pripravo analize pojasnjujejo njeni pripravljavci. Januarja letos je prišio do spremembe struktoe elementov električne energije na nacionalnem nivoju. Iz cene je bil izvzet dodatek k Prejšnji teden je Direktorát omrežnini, uvedena pa sta za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo objavil Analizo cen električne energije gospodinjskih odjemalcev glede na izbranega dobavite* Ija. "Namen analize je na enostaven in nazoren način prikazati stroške mesečnega računa za električno energijo karakterističnih porabnikov bila prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elek- OVE). Ta ukrep je pomenil takojšnje povečanje maloprodajne cene elektrike za dobrih šest odstotkov. Sledilo je povišanje cen dobave energije s strani dobavi« teljev, kot ugotavljajo na ministrstvu, od osem do 20 odstotkov» zadnji Elektro Gorenjska za 14 odstotkov. Sredi marca se je na trgu z ugodno ponudbo pojavil nov dobavitelj GEN-Î, ki ob podpisu pogodbe do konca meseca podarja enomesečni znesek računa in zagotavlja nespremenjene zgornje cene dobave do leta 2010. Rezultati trično energije z uporabo do- analize cen električne energi mačih virov primarne energije (prispevek DVE) in pri- spevÀ za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz ob- je (min^t^t^ za gospodarstvo) kažejo» da je v letu Struktura elementov računa za elektriko april 2009 (96) • Slovenija Stanje na dan 23. aprila 2009 Prispevek DV£ 0.8% Trošarina Prispevek OVE 3.8% Nadomestilo 1.0% cuo 46,7% Oznake: CUO • c«na za uporabo omrežja (omr«2nina in dodatki) Prisp«v«k DVE • prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo 2 uporabo ddma6h virov Prlspmk OVE • príspevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visoktrn izkoristkom in iz obnovljivih virov Vir MinistrrtvQ za dobavitelj pri ceni dobave energije cenejši,.do 8,4 odstotka, v kon6icm znesku ra- 2009 najcenejši dobavitelj řuna pa cenejši do pet odstot za skoraj vse skupine odjema nov dobavitelj GEN-Ï. 2a povprečnega odjemalca na novljivih virov (prispevek dvotarifnem merjenju je ta kov od ostalih dobaviteljev. Po analizi ministrstva povprečni slovenski porabnik (2 dnevno porabo 11,2 kilo- vatne ure in dvotarifnim merjenjem) plačuje najviSji znesek mesečnega računa pri dobavitelju Elektro Gorenjska. Po drugi strani je isti dobavitelj najcenejši za manjše porabnike. Ker je Elektro Gorenjska svoj novi produkt Porabim, kar ra» bim, objavil šele sredi prejšnjega tedna, v raziska- vi nI bil zajet. Zato lahko le upamo, da veČina Gorenjcev ne bo plačevala najdražje elektrike. Kljub po» cenitvam. Cenejša efektrična energi a tudi In 10 konec: Kako ocenjujete odzive konkurence în države na ponudbo GEN-I 'Točeni elektriko"? "Zadnje tedne smo priča burni javni razpravi o tem, ali lahko cenejši ponudnjk elektrike ogrozi dolgoročna vlaganja v infrastrukturo, vmes so tudi podtikanja na moj osel>ni račun. Hkrati pa je eden od elektroKiistribulenev tri ledne po zadnji podražitvi že najavil cenejšo elektriko (čeprav GEN-I ostaja cenejši še naprej). To dokazuje, da k vedno drži načelo, da večja konkurenčnost pomeni ugodnejše cene za potrošnike. Ta del odziva konkurence nas v GEN-I izredno ve-V povprečju 10 odstotkov nižje cene pomenijo zo porabni- ^«»i- ^redi gospodarske krize je dobro, da ljudem ponudimo mož- podinjstva ke ene ve<, za druge molo manj? nost, da privarčujejo pri stroskih. Udi osebno menim, da smo "Tako je. Na položnici so električna energija in drugi stroški. Ker izbralipravitrenutekzavstopnatrggospodinjstev.Glededrzavepa GEN-I ponuja nižje cenc za električno energijo, se bolj splača UstJm, ^^^ati, strateška vlaganja v infrastrukturo GEN-I podpira, saj ki porabijo več električne energije. Drugi stroški (strošek za uporabo trgujemo z električno energijo in smo seveda zainteresirani za več omrežja, prispevki, trošarina,...) ostanejo namreč nespremenjeni in Ponudbe na strani proizvajalcev. Čez nekaj let, ko se bomo ozrli vsi približno enaki za vse odjemalce, ne glede na to, koliko električne »a ta trenutek, mislim, da bo ocenjen kot pozitiven nov igralec energije porabijo. Zato je GEN-I ugodnejši za Uste, ki porabijo več trgu, ki je predramil konkurenco in ni ogrozO siraiegije države električne energije, sa) se z večanjem deleža električne energije v P^®^ ^ nobenem segmentu. končnem strošku poveća rudi vpLv nižje cene, ki jo ponuja GEN-L Dr Robert Gobb Zakaj sle se na veliko presenečenje tn nezadovoljstvo petih elektro-distributerjev odločili za prodajo Sfedi marca je družba GEN-1, trgovanje in prodaja gospodinjstvom? električne energije, ki |e zadnja štiri leta skokovito ^ ^^f®"^ ^^^^^ t)or7ah ter na drugi strani številnim podražitvam na področju dokve Ali ste vedeli, do ... • Letna poraba celotne Slovenije znisa 13 TWh. Skupina GEN4 je v letu 2008 skupno v Sloveniji in na petnajstih tujih trgih prodala 5 TWh električne energije. S to količino (5 TWh) \>i lahko GBN-1 zadostila poirel>am po električni energiji na ravni slovenskega gospodinjskega odjema za vec kot leto in pol. osvajala podjetja in obrtnike z ugodnum cenami ter električne energije gospodinjstvom v Sloveniji. DnizTw GEN-^ ^ • 1 MWhfe poraba električne energije enega gospodinjstva v približ- prilagodljivostjo produktov, vstopila na trg gospo- leta 2006 do danes pozidonirota kot najugodnejši ponudnik za poslov- dinjstev. Vstopila je na velika vrata, saj je v prvih desetih dneh dobavitelja električne enei^|e zamenjalo skoraj dva tisoč slovenskih gospodinjstev. ne odjemalce, hkrati pa smo čakali na pravi trenutek, da bi zavzeli pozicijo najugodnejšega ponudnika električne energije v Sloveniji tudi za gospodinjstva. Sredi marca 2009 je bil po naši oceni pravi trenutek.** Kaj je tisto, s čimer ste tako prepričljivi« smo vprašali predsednika uprave družbe GEN*I dr. Roberta Gofobo. V oglasih, na spletni strani www.pocenielektrika.si; provité, da je zamenjati dobavitelja ložje^ kot zamenjati žarnico. "Lastniki in tudi najemniki stanovanj naj vzamejo v roke zadnji ra- Tonudbosmo sestavili iz treh elementov, ki so skupaj dovolj preprič- čun za električno energijo, xm so vsi potrebni podatki za zamenjavo Ijlvi za prestopanje gospodinjstev po vsej Sloveniji h GEN-I: ponuja dobavitelja, poiščejo spletno stran "ww.pocenielektrika.si" in v ne- no 3 mesecih. GEN-I je v letu 2008 prodala 13.6OO MWh električne ener^je na dan. V eni sami povprečni uri leta 2008 je podjetje GEN-I prodaio 567 f^Wh električne energije, kar zadostuje za mesečno porabo \620 gospodinjstev v Sloveniji. 3500 MWh je koiiûna električne ene^ije, ki spravi v pogon tovarno na področju kovinske industrijes 400 zaposlenimi za celo leto. GEN-I je v enem samem mesecu leta 2008 prodala 1450-krat toliko elektriâie energije. mo v povprečju za JO odstotkov nižjo ceno električne energije, ki je kaj minutah izpolnijo obrazec za zamenjavo dobavitelja Drugi način ^ ^ preračunih je Mo ufxxfteimo ?80M0 gospodinjstev v ne bomo dvignili vse do konca leta 2010 in za tiste, ki pogodbo pod zamenjave (e s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 15 58. pišejo z nami do prvomajskih praznikov, ponujamo cel mesec brez- Čez nekaj dni bodo po fK>šii prejeli pogodbo, ki )o podpišeio in vrIl^ Sloveniji (vir: SURS; popis prebiViUstťa iz teta 2002) ter povprečna plačne dobave. jo nam. Zelo enostavno. poraba električne energije enega gos^ 350 kWh/mesec. Hnjstva. ki je približno www.gen-i.si * I f ê * f ] od zime V moqo Sončna elektrarna na stanovanjski hiši v Ratečah proizvaja dovolj elektrike za pet do šest povprečnih gospodinjstev» Marjana Ahačič Rateče - Roman Slivnik iz Rateč se je za namestitev sončne elektrarne na streho svoje hiše v Ratečah odločil Jani; že julija je v omrežje po- njih. "Problem je le v tem, da živim v krajih» kjer je veliko snega, letolnjo zimo pa smo imeli še posebq veliko padavin; sneg je na strehah ostaja] tudi po nekaj dni," je povedal Slivnik. slal prve kilovate energije, do Za investicijo v sončno elek- zime pa je začela obratovati s polno močjo, kar pomeni, da tramo je namenu pribbžno 80 tisoč evrov; pričakuje, da v omrežje oddaja 16 kilova- se bo povrnila v desetih do dvanajstih letih, življenjska tov električne energije. Pravi, da odločitve ne obžaluje, je pa res, pravi z malce nasmeha, da v projekt ni šel s predpostavko. da bi 2 njim oboga-tel: "V tem času so si mojo sončno elektrarno priSli ogledat številni potencialni investitorji, a so, ko so ugotovili. da vse skupaj ni zlata doba elektrarne je približno trideset let. "Žal država, kot kaže, sprejema ukrepe, ki zmanjšujejo dobo sub venci- Ije podpira," je še povedal Slivnik, ki je elektrarno vgradil sam, projektant tn dobavitelj opreme zanjo pa je biio jeseniško podjetje P in-sol» katerega direktor Sašo Košir mu je tudi obilno pomagal z nasveti. Podjetje je konec lanskega leta na Imetiji Mulejevih na Selu pri Bledu postavilo sončno elektrarno, ki je z močjo 86 kilovatov trenutno največja na Gorenjskem in v Sloveniji, na leto bo dala sto tisoč kilovatnih ur oniranja cene tako proizve- električne energije. To bo dene elektrike na petnajst let. Ko sem začel razmišljati o sončni elektrarni, so bi]i obeti mnogo boljši, pa tudi jama, večinoma opustili mis- ostala Evropa alternativne li nanjo." Tudi pozimi je sistem obratoval po pričakova- zadoščalo za potrebe približno 30 gospodinjstev, pomembno pa je tudi, da bo energija iz obnovljivega vira na letni ravni prihranila sisteme pridobivanja elek- 72.200 kilogramov ogljiko-triČne energije bistveno bo- vega dioksida. Roman Slivnik Moduli so razporejeni na približno sto kvadratnih metrih Pet lastnih sončnih elektrarn Gorenjske elektrarne, hčerinsko podjetje Elektra Gorenjske, je podjetje, ki proizvede največ električne energije iz sončnih elektrárn v Sloveniji« Boštían Bogataj Kranj - Elektro Gorenjska od septembra 2007 ponuja lastno tržno znamko iz obnovljivih virov - Reenergijo, ki danes oskrbuje dobfUi j.600 odjemácev. Njegovo hčerinsko podjetje Gorenjske elektrarne danes upravljajo s 14 hidroelektrarnami v porečju Sore, Kokre, Tržiške Bistrice, Save Dolinke, Save Bohinjke in Save ter sončnimi elek* tramami v Radovljici, Kranju (Labore), Strahinju, Preddvoru in Križah. Iz sončnih elektrarn so do konca leta 2008 skupaj proizvedli dobrih 29; tisoč kilovatnih ur električne energij e. Gorenjske elektrarne se s peto lastno sončno elektrarno na strehi Osnovne šole Križe, ki so jo uradno odprli v začetku aprila letos, uvrščajo na prvo mesto med proizvajalci električne energije iz sončnih elektrarn v s V Û o Sloveniji. Ob hidroenergiji zagonom kotla na biomaso za ogrevanje v Podružnični šoli Lom pod Storžičem zaključil tudi prvo investicijo v m energi]! sonca imajo razvojne načrte tudi na področju drugih alternativnih virov energije: vetra, bioplina, lesno biomaso, ki šoli prina-biomase, gorivnih celic in ša 26-odstotne prihranke drugih virov. Zavedajo se d- pri stroških ogrevanja. Pod- Ifa. ki si ga je zastavila Evropska unija, da dosežejo 2Q-odstomi delež obnovljivih virov v ptimarni ener- getsid bilanci do leta 2020. Lani [e Elektro Gorenjska z jetje je pridobilo tudi koncesijo za pridobivanje in distribucijo toplotne energije šoli za 25 let in s tem širi svojo dejavnost tudi na področje toplote. f t I « V I * Električna energija torek, 14. aprila 2009 21 Elektro Gorenjska malo truda do Elektro Gorenjska te dni predstdvlja nov paket z najugodnejšo ponudbo električne energije Porabim^ kar rabim. Z novo ponudbo bodo gospodinjstva prejela nižje zneske na položnicah, ki jih bodo v podjetju spodbujali tudi k učinkovitejši rabi električne energije. Elektro Gorenjska z letoš- Mesečni obračun porabe Paket Porabim, kar rabint je namenjen vsem gospodinjskim odjemalccm, ki želijo znižati stroške za električno njim i. majem uvaja nov paket Porabim, kar rabim, s katerim bo cena električne energije za gospodinjske odjemalce nižja za 5,2 odstotka. Paket bo uporabnikom omogočal številne ugodnosti, med njimi tudi oprostitev plačila dodatka na visoko porabo, neplačevanje storitve vodenja računa, cena električne energije pa se ne bo spremenila do konca leta 2010. Po drugi strani pa paket, in temu da* jejo v Elektra Gorenjska veliko pozornost, namensko in aktivno spodbuja k učinkovitejši rabi električne energije. Paket Porabim, kar rabim je trenutno naj- energijo in hkrati varčevati z njo. V Elektru Gorenjska veliko pozornosti namenjajo racionalni rabi električne energije, zato so za vse odjemalce pripravili varčevalni program Porabim, kar rabim, ki vključuje 10 korakov do učinkovitejše rabe električne energije. V okviru programa pojasnjujejo, kateri so največji porabniki električne energije v gospodinjstvu in kako ter koliko lahko privarčujejo pri njihovi uporabi. S pomočjo pripravljenih ukrepov bodo od- bolj ugoden paket oskrbe 2 usmerjali na poti do elei^čno energiio Ponud- v ar čilej še porabe električne m sic ba Elektra Gorenjska velja do 1. julija 2009. Nov paketi nižje cene Tudi v Elektru Gorenjska lahko gospodinjski odjemalci plačujejo električno energijo p nižji ceni. V osnovnem ketu oskrbe z električne ler^jo Porabim, kar rabim bodo cene električne energije v povprečju nižje za 5,'* odstotka v primerjavi z osr ' . lim paketom 2 in 3, odo cene po tarifah 0,07 evra na kilovatno uro d višjo tarifo (VT), 0,03911 evra na kilovatno uro za manjšo tarifo (MT) in 0,06 <12 evra na kilovat- « no uro z; enotno tarifo (ET). V paketu Porabim, kar rabim gospodinjskim odjemalcem ne bodo zaračunavali dodatka na visoko porabo (0,012 evra na kilovatno uro) in storitve vedenja računa (0,816 evra na mesec), kar pomeni dodatni prihranek v višini vsaj 0,816 evra na mesec. Za povprečnega odjemalca bo tako znašal prihranek pri mesečnem računu med 2 in 3 evri. energije. Odjemalci v paketu Porabim, kar rabim se bodo zavezali k mesečnemu sporočanju stanja števca prek spletne aplikacijc ali klicnega centra. Njihovi pri- hranici pri porabi električne energije bodo tako vidni na mesečnih računih, saj bo električna energija zaračunana po njihovi dejanski in ne po povprečni porabi. Če bodo gospodinjski odjemalci v enem letu svojo porabo zmanjšali za vsaj pet odstot- i kov, jih bo Elektro Gorenjska dodatno nagradil z 10 evri. Odločitev v dveh mesecih Nižje cene in posebne ugodnosti paketa Porabim, kar rabim si odjemalci lahko zagotovijo s prestopom v o Ij o ft o s na voljo na telefonski številki klicnega centra (04) 20*83 elektronskem naslovu za .gospodinjstva® elektro-gorenjska.si ali osebno na informacijskem no so nižje tudi cene električne energije, vendar se bo to stanje spremenilo. Pričakujejo, da se bo ob vnovičnem vzponu gospodarstva nadaljeval trend ra- novi paket do vključno 1. ju- pultu na sedežu podjetja. V sti porabe električne energi-lija 2009. Odjemalci Elek- Elektru Gorenjska se zave- je in tudi višanje cene tega tra Gorenjska lahko v paket dajo, da je električna energi- Porabim, kar rabim presto- ja pomembna dobrina in pijo s podpisom aneksa k poudarjajo, da ne obstaja v pogodbi, novi odjemalci pa neomejenih količinah. Za- podpišejo novo pogodbo za osnovni paket ter Aneks za paket Porabim, kar rabim. Podrobnejše informacije so radi globalnih finančnih m gospodarskih razmer se je poraba električne energije sicer zmanjšala in posledič- energenta. Zato je sedanje obdobje še toliko primernejše za izvajanje ukrepov in prevzemanje navad, ki poudarjajo racionalnejšo rabo električne energije, vendar ne vplivajo na samo kakovost življenja. PQRHBIM KRR RHBIM J I I I I I Prestavite v nižjo porabo. Z desetimi preprostimi koraki učinkovito zmanjšajte porabo električne energije in prihranite! Paket Porabim, kar rabim pa vam prinaša še dodatne ugodnosti. ^^^^ Za več informaci] kliknite GÍSktfO na www.porablmkarTablm.sl 60renjSKQ I Deset korakov do nižje porabe Eiektio Gorenjska recesijo vidi tudi kol priložnost za Iz-vaganje ukrepov iû prevzemanje navad, ki poudarjajo ra* cionalnejšo rabo električne energije, ki pa ne bo vplivala na kakovost življenja. V sodelovanju s Centrom za ener* getsko učinkovitost na inštitutu ]ožef Stefan so pripravi* li varčevalni program Porabim, kar rabim • 10 korakov do učinkovitejše rabe električne energije. Varčevalni program je namenjen vsem gospodinjskim odjemalcem. ^^ Hladilnik • glede na velikost in starost hladilnika, razlika v letni porabi pa je lahko tudi 500 kilovat-nih ur. Ukrepi za manjšo porabo električne energije so menjava starih za učinkovitejše hladilnike, nastavitev temperature na 5 stopinj Celzija, zamrzovalnega dela na -18 stopinj Celzija, redno čiščenje ledne obloge v zamrzovalniku, vrata aparata naj ne bodo odprta predolgo; Zamrzovalnik • podobno kot pri hladilniku tudi pri zamrzovalniku na porabo električne energije vpliva prostornina aparata, nastavljena temperatura. energetska učinkovitost (starost), tip zamrzovalnika (omara ali skrinja) in temperatura okolice, kakovost tesnjenja aparata in podobno. Ukrepi za manjšo porabo so poleg menjave starejših tudi premik aparata od virov toplote in sonca, omogočen mora biti dostop do svežega zraka. •-y y vroče aJi tople stvari ne smejo v zamrzovalnik; Razsvetljava - na porabo vpliva število žarnic, si-jalk, njihova moč in koliko časa so prižgane. Pot do manjše porabe je jasna - menjava standardnih žarnic z varčnimi, menjava svetilk, kjer ni možna uporaba varčnih sijalk, namestitev senzorjev gibanja na hodniku in redno ugašanje lud, ko jih ne potrebujemo; Pralni stroj - poraba je odvisna predvsem od ogrevanja vode, zato je pomemben tudi energetski razred aparata in kapaciteta pralnega stroja. Tudi v tem primeru lahko 2 menjavo starejšega pralnega stroja za novega uânkovito zmanjšamo porabo električne energije, razen tega pa Še z uporabo programov z nižjimi temperaturami, brez predpranja in ne pretiravamo s pralnimi sredstvi; ^^ Stanje pripravljenosti naprav • to so aparati, ki, kljub temu da jih ne uporabljamo, porabljajo električno energijo. Poznamo tri razloge, zakaj so naprave v stanju pripravljenosti: tiste, ki jih aktiviramo z daljinskim upravljavcev (televizija), tiste, ki vzdržujejo dodatne funkcije (prikaz ure na pečici, časovni zamik pri pranju), in tiste, ki energijo porabljajo brez potrebe (polnilnik za telefon, baterijski sesalnik). Učinkovit ukrep je vgradnja stikala, ki 2 enim klikom izklopi vse naprave v prostoru; Televizor • v tem primeru je najbolj pomembna poraba električne energije v Času, ko televizije ne gledamo in je v stanju pripravljenosti. Poraba je odvisna od velikosti ekrana, novejši LCD in plazma aparati imajo (za razliko od drugih aparatov) višjo porabo električne energije; ^^ Pomivalni stroj - na porabo vpliva zmogljivost stroja, sušenje posode, starost oziroma energetska učinkovitost in polnjenje stroja. Ukrepi za zmanjšanje porabe so pravilna izbira programa (manj umazana posoda - varčen program pranja), izogibajmo se sušenju posode, saj se bo (v daljšem času) posušila sama, če je možno, priključimo pomivalni stroj na dovod tople vode (60 stopinj Celzija); Računalnik - na porabo vpliva veliko dejavnikov, od vrste in opreme računalnika (osebni ali prenosni), vrste in velikosti monitorja, starosti naprave, časa in intenzivnosti uporabe naprave. nastavitve porabe (računalnika in monitorja) in izklapljanje naprav po uporabi. ^^ Kuhanje - na porabo vpliva vrsta kuhalnika, pravilna uporaba in predpriprava hrane. Med najbolj učinkovite varčevalne ukrepe (70 odstotkov) sodi kuhanje z loncem na pritisk, posoda za kuhanje na steklokeramični pbšči mora biti ravna (prihranek 50 odstotkov), kuhanje s pokrovko {25 odstotkov) in menjave kuhalne plošče z indukcijsko {prihranek pri vsaki kuhi 20 odstotkov). Ostali porabniJd • možnih je veČ ukrepov: " pri prhanju porabimo do Itirikrat manj vode (energije) kot pri kopanju v kadi. učinkovit grelec za vodo privarčuje približno kilovatno uro energije na dan,... è t 1 à è f Električna energija torek, 14. aprila 2009 Varčevanje Varčujemo? Seveda Prejšnji mesec se je prvič v zgodovini Slovenije (morda pa sploh prvič v zgodovini marsikaterega Gorenjca) pocenila električna energija za gospodinjstva. Kaj o tem menijo anketiranci v Kranju? Vprašali smo jih hidi, kako pomem* bno je za njih varčevanje z električno energijo in kako ga izvajajo. eoSTjAN Bocata^. »0TC>cftAriji:TiNA[>0«i Prihranki zelo veliki so lahko Razen tega, da so distributerji začeli zniževati cene in se je trebe le odločiti^ kateri je za gospodinjstvo (ali podjetje) bolj ugoden, lahko z učinkovito rabo ene^ije in premišljenim ravnanjem z električnimi napravami prihranimo precejšen del zneska na položnici. Boštjan Bogataj Kranj • Z akcijo Energija.si> bodi učinkovit želi Holding Slovenske elektrarne porabnike z nasveti, podprtimi s konkretnimi izračuni o mož- nastal razkorak med tržnimi sto dovolj že manjši ukrepi, večji prihranek denarja, ki cenami električne energije pri katerih ni potrebnih no- na mednarodnem trgu in maloprodajnimi cenami za gospodinjstva, kar je v veliki meri povzročilo podražitve električne energije ob koncu Marija Teršek: "Zdi se mi, da nas vsepovsod kradejo, tudi pri dobavi elektrike. Sicer varčujem na vseh področjih, tudi pri porabi električne energije, saj bi sicer težko preživela. Prejšnje dražitve in sedanja cenitev je le pesek v oči, češ sedaj imamo konkurenco. V to ne verjamem in že zelo kmalu pričakujem nove podražitve. Sama nimam niti ene varčne žarnice, varčujem pa, kolikor morem." nem prihranku, prepričati k minulega leta, Tržnega giba-zmanjševanju porabe eiek- nja cen smo se že pred letí trične energije in s tem tudi k navadili pri nafti, bendnu in benih (finančnih) vlaganj, kot je na primer ugašanje luči, ki jih ne potrebujemo, izklop naprav iz stanja pripravljenosti po uporabi. Nekateri ukrepi vključujejo manjši vložek, kot na printer menjava klasičnih žar- kurilnem olju, kjer cene ni- nic z varčnimi sijalkami, ali no računom. Kampanjo pri- hajo glede na vrednost sod- pa premišljen nakup z izbi- bi ga sicer odšteli za njeno porabo, pa lahko dosežejo predvsem z večjimi vlaga- nji v energetsko izboljšavo objektov in vgradnjo okolju prijaznih tehnologij (sončne celice» toplotne čr« alke,...). e brez večjih investicij je možno doseči prihranek v višini od 10 ali 20 odstot- Čka nafte na svetovnih trgih. . ro energetsko varčnih go- kov, 2 dolgoročnim razmiš-Kljub podražitvam je v Slove- spodinjskih aparatov razre- Ijanjem in načrtnim investi- pravljavd nadaljujejo z novo akdjo Izrćičunaj svoj CO2 odtis s spletnim kalkulatorjem niji električna energija še da A+ ali A-n-. Več posa- ranjem pa je možno prihra-ogljičnega odtisa. Ogljikov di- vedno najcenejši energent, ki meznih prihrankov posle- niti tudi do 50 odstotkov ali oksid predstavlja največji de- se sedaj še ceni. Podražitvam dično povečuje skupni pri- več, Se posebej pri danes lež (okoli 80 odstoûcov) erm- vseh vrst energije se v pri- hranjeni znesek. Koliko lah- sij toplogrednih plinov, Id v hodnje ne bomo mogli iz- največji meri prispevajo k ogniti, da nas to ne bi toliko podnebnim spremembam, prizadelo, pa si lahko poma- Cilj akcije je. da bi uporabni- gamo 2 upoštevanjem nasve- ki za svoj prvi cilj zastavili tov učinkovite rabe energije. zmanjšanje svojega sedanje- _ .., , . ga odtisa za osem odstotkov dovolj že man|ši vložki (več o tem na spletni strani). Za prihranek pri porabi ko prihrani posamezno gospodinjstvo, je odvisno od mnogih dejavnikov, Upoštevati je treba velikost gospodinjstva, vrsto opreme, število in starost gospodinjskih aparatov in podobno. Občutno manjšo porabo energetsko bolj potratnih gospodinjstvih. Akcija Prihrani do 50 odstotkov pri računu za električno energijo je sicer že zaključena, nasvetí, kako privarčevati, pa so še vedno aktualni in objavljeni na spletnih straneh • www.hse-energija.si ali V zadnjih letih je v Sloveniji električne energije so pogo- električne energije in s tem www.energijasi.com. Namesto luči raje sveče kakn Rozalija Jošt "Varčujem z elektriko, ker pač moram. Za razliko od drugih televizijo gledam v temi. Stanovanje imam pospravljeno» vedno je vse na mestu in tudi takoj najdem. Že iz otroštva, ko smo uporabljali petrolejke, sem navajena, da sem bolj v temi. Tudi pri aparatih varčujem. Televizor vsak dan povsem ugasnem, tudi hladilnik je doka) nov in porabi manj, čepiav ob nakupu na to nisem gledala." o a o S 4 2 à S TomaŽ Doki: "Seveda varčujem z elektriko. Zvečer izklopim računalnik, sproti ugašamo luči, mami perilo pere ponoči... Draga elektrika? Ne vem, sa) mi je še ni treba plačevati, slišal pa sem, da se bo pocenila. To je po časih, ko se )e vse le dražilo in so bile položnice vse višje, prijetna osvežitev. Upam, da bo še ceneje." Mito Trefait, nekdanji TV voditelj: "Imamo nekaj varčnih žarnic, čeprav sem celo bral, da v resnici niso tako varčne. Med Štirimi, ki sem jih kupi] lani. dve sploh nista hote]) svetiti. Luči bi rad dosledno ugašal, a sem se preveč navadil na to, da sem puščal prižgane. Zadnje čase se večkrat spomnim mame in stare mame, ki sta vedno zahtevali, da smo luči Boris Kopitar, glasbenik in TV voditelj: Pri mojem delu pogosto gori luč in bolje se počutim, če je ta energijsko varčna. Pred časom sem za kuhinjsko svetilko kupil varčni žarnici, ki ima« ta garancijo kar deset let, kar opravičuje tudi njihovo višjo ceno. V prostorih, kjer ni nikogar, ne svetijo svetilke. Nekateri aparati tudi v mirovanju trošiio elektriko, zato Barbara Ravnik Toman, rav* Ana Dolinar, igralka: ' Ne ugašali. Pri nakupu apara- bi veljalo razmisliti, da bi jih tov smo vedno pozorni, da ob daljši odsotnosti popol-imajo majhno porabo. Elek- noma ugasnili. Varčevanje, trika je draga." ki je v škodo uporabnika, se mi ne zdi primemo. Elektrika je predraga predvsem zato, ker so v ceni vračunani številni prispevki, ki jih moramo plačevati končni porabniki." nateljica Gorenjskega mu« žeja: "Uporabljam varčne žarnice in dosledno ugašam luči. Zveiei, kadai iiii ui treba delati in ne potrebujem veliko svetlobe, zelo rada prižgem sveče. Prt nakupu novih aparatov sem pozorna, da imajo ti energijski razred A. Priznam pa, da nimam navade, da bi aparate ugasnila tudi iz stanja pripravljenosti, saj bi potem nekatere morala vsakič povsem na novo nastavljati. Perilo perem ob nedeljah, pa ne zato, ker je takrat cenejši tok, ampak ker imam le takrat čas. Elektrika ni draga, draga se mi zdi parkirnina, saj me stane skoraj dvakrat toliko kot elektrika." vem, ali sem prava oseba, da bi govorila o varčevanju z elektriko. Varčnih sijalk ne uporabljam in tudi pri ugašanja luči nisem preveč skrbna. Kljub temu se mi zdi, da ne porabim veliko elektrike, saj domov hodim ie spat. Kuham ne, le zvečer imam dve uri prižgane luči. Oblačila perem ponoči, ker me sicer ni doma. Aparatov v zadnjem času nisem menjala, ko pa jih bom, se bom podrobneje seznanila tudi z energijskimi razredi. Če se mi zdi elektrika draga? Vsaka stvar nekaj nanese in ko dam vse položnice skupaj, se mi kar vrti v glavi." Ana Hartman f f é 4 P f 4 Električna energija torek, 14. aprila 2009 23 Prihodnost Elektrikáři i Poljske Vse manj mladih se odloča za izobraževanje za poklic elektrikarja, zato ta poklic podobno kot še nekateri drugi počasi izginja. Mate ta R^kt Kranj • "Problem je nacionalen, saj se mlidi na splošno ne oec rriârca sta Regionalna razvojna agendja Gorenjske (BSC Kranj) in Elektro Gorenjska v sklopu projekta AlpEner-gy na Sledu organizirala mednarodno konferenco "Trajnost-na energetska oskrba v alpskem prostoru • režitve, tehnologije, koristi in zakonodaja". Glavne ugotovitve konference so: delež rabe obriovljlvih virov energije v Sloveniji že petnajst (et ostaja enak, razlog je v zapleteni (birokratski) zakonodaji in premajhnih spodbudah; v nekaterih lokalnih skupnostih se je tehnologija obnovljivih virov energije dobro prijela, saj imajo vedno več izvorov energije, vendar nihče nima pravega nadzora nad viri In energijo, ki jo prispevajo v omrežje; današnja tehnologija (s t. i. pametnimi števci Iskraemeco) omogoča realno merjenje energentov v realnem času, prek katere je mogoče znižati porabo merjenih energentov (elektrike). B. B. Kranj Investicije v obnovljive vire energije Investicijski vložek v sončno elektrarno danes znaša okoli štiri do pet tisoč evrov na kilovat moči. Investicija v stanovanjsko.hišo s porabo okoli desetih kilovatov bi bila torej vredna od 40 do so tisoč evrov. "Zavedati se moramo, da življenje potrebuje energijo 24 ur na dan, tudi v oblačnem vremenu in ponoči- Zato bi potrebovali hranilnike električne energije, ki so jih predstavili na konferenci. Cene ne poznam, vendar so verjetno omembe vreden dodaten strošek," visoko začetno investicijo opisuje Bojan Luskovec iz Elektra Gorenjska. Kljub temu se investicija povrne> saj se je država s subvencijami zavezala, da bo let odkupovala takšno električno energijo po petkratniku običajne odkupne cene. Vložek v sončno elektrarno se povrne vsaj v desetih letih. Podoben investicijski vložek velja tudi pri gradnji malih hidroelektrarn, ki so za samooskrbo bolj sprejemljive, saj zagotavljajo delovanje ves dan. Uporaba vetrnih elektrarn na Gorenjskem ni razširjena, največji problem je stalnost proizvodnje in seveda nasprotovanje raznih "iniciativ". B. B. Cilji projekta AlpEnergy: »regionalnim (neodvisnim) proizvajalcem električne energije bo omogočen dostop do konkretnih tehnoloških rešitev informacijsko-komunfkacijske tehnologije, strojne in programske opreme in tudi organizacijskih rešitev: občine bodo pridobile konceptualne rešitve o novih vrstah partnerstev s proizvajalci električne energije in izhodišča za načrtovanje energetskih rabe urbanih zemljišč za obnovljive vire energije; »mala in srednje velika podjetja bodo pridobila podlago za razvoj inovacij, storitev, novih proizvodov in poslovnih r^itev; nacionalna raven in oblikovalci politilc bodo skozi projekt dobili smernice za zmanjšanje zakonodajnih, administrativnih, organizacijskih în tehničnih ovir pri uvajanju obnovljivih virov energije v lokalne skupnosti kot tudi smernice pri načrtovanju spodbud za razvoj in uporabo "zelene" energije in energetsko učinkovitih sistem ov. energetski sistemi Z množico povezanih enot obnovljivih virov energije v inteligentni sistem bi se manjša območja na Gorenjskem že danes lahko sama oskrbovala z električno energijo. Boštjan Bogataj zavedanje o možnostih upo- rabe obnovljivih virov ener-Kranf • Bogati viri obnovljive gije. posledično pa zmanjla- energije v alpskem prostoru, li še izpuste ogljika v okolje, kot so vodna energija, sončna in vetma energija ter "Z dcřsego ciljev projekta AlpEnergy na Gorenjskem energija na lesno in drugo bi iahko ustvarili javne in za-biomaso so priložnost tako sebne prihranke, pokrajina za Gorenjsko kot druge po- bi zaradi nepotrebnih novih krajine v alpskem svetu. Priložnost za njihov izkoristek iščejo partnerji čezmejnega projekta AlpEnergy • Virtu» dini energetski sistem kot sredstvo za pospeševanje gradenj daljnovodov ostala takšna, kot jo imamo sedaj," pravi Filipič. Povezava manjših v veliko elektrarno transnacionalna sodelova- Višji stroški za električno Bogo Filipičuoroco^Diurt,i Bojan LuskoveciF«o.wDo. nja m tnijnostne energetske oskrbe v alpskem prostoru. energijo so v svetu stalnica, v alpskem svetu (za razliko Gorenjska je ena najbolj zele- se éâ Sodeluje devet partnerjev iz od drugih pokrajin) pa so nih regij Sbvenije. V energet- petih evropskih držav, nâ zaradi razgibanega terena skem sistemu delež obnovlji- Gorenjskem sta se povezala višji tudi stroški gradnje ozi- vih virov ener^je zastopa pri- prepričan, da bi veČino dbu. Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) in Eiektro Gorenjska. "Partnerji ugotavljamo, da so možnosti izrabe obnovljivih virov energije premalo prepoznani, da se jih ne upravlja in nadzoruje celovito in učinkovito, njihov vpliv na energetski sistem je zato slabši, kot bi lahko bil. V roma vzpostavitve in vzdrže- bližno 19 odstotkov, medtem od njih s primernimi sj dami khko naredili energetsko neodvisne, saj bi se v celoti khko oskrbovale z lokal- vanja energetskega sistema, ko druge slovenske regije nimi obnovljivimi viri energi-Tudi zato je raba obnovljivih povprečno dosegajo komaj je." meni direktor Regionalne virov energije nuja in priložnost, le povezati bi morali številne ponudnike v inteligentni elektroenergetski sistem oziroma v virtualni desetodstotni delež obnovlji- razvojne agendje Gorenjske. vili virov energije. Žal pa Slo- venija v zadnjih petnajstih ie- tih ni naredila skoraj nič, dâ bi se raba obnovljivih virov sistemom bodo prek projek- Konkreten pilotni projekt Z virtualnim energetskim energetski sistem. "Virtual- enet^je povečala. "Spodbude ta AlpEnergy to sliko skušali ni energetski sistem razpr- za postavitev sončne elektrar- nekoliko popraviti s kon-šenih enot pomeni več raz- ne so pri nas precej manjše kremim primerom. "Za po- preteklosti smo elektroener- ličnih manjših proizvodnih kot v Evropski uniji. Odkup nazoritev naših ciljev bomo getski sistem poznali ie prek proizvodnje elektrike v centralah in prenosu preko daljnovodov, danes se na lokalni enot, ki so daljinsko povezani s skupnim centrom za vodenje. Na ta način manjše enote postanejo kompakten, "zelene" energije v Evropi znaša 46 centov, pri nas 40 centov na kilovatno uro, hkrati v tujini zagotavljajo odkup 20, pri nas 15 let. To ni prav, saj je investicija v tehnologijo za vse enaka," o možnosti hitrejšega razvoja pravi FilipiČ in dodaja, da bi bilo utopijo pričakovati nadomestitev 80 odstotkov klasične' energije gentov (plin. voda. olje. to- nomni zasilni sistem delne z obnovljivimi viri, kljub plotna energija)," pomen ali celovite oskrbe nekega temu pa so danes samooskrb- ravm na te iste elektroener- upoštevanja vreden in kako- getske sisteme vključuje vse vosten dejavnik v energetski več lokalnih proizvajalcev oskrbi odjemalcev. Ob pri- električne energije, same memi tehnični opremljeno- tehnološke rešitve pa omo- sti in z začrtanimi organiza- verjetno izbrali del območja v tržiški občini, kjer že sedaj najdemo sončne elektrarne, male vodne hidroelektrarne ter soproizvodnjo elektrike in toplote. Z inteligentnim omrežjem bomo povezali iz- g0ča|0 Se merjenje in upravljanje porabe ostalih ener- cijskimi oblikami so v posebnih primerih lahko avto- yore energ])e na eni ter potrošnjo na drugi strani. S prilagajanjem potrošnje bomo razvili izkušnjo, s katero lahko v prihodnosti ob- lilcujemo uravnotežen lokal- projekta AlpEnergy opiše območja, brez velikega, za* ne hiše že poznane, poznana ni energetski sistem. Me-Bogo Filipič, direktor Regio- nesîjivega sistema pa tudi v so naselja z več tisoč prebival- nim, da ima Gorenjska še nalne razvojne agendje Go- tem primeru žal ne gre," ci, ki se sam oos krbu jejo z mnogo neizkoriščenih vodnih potencialov, mnogo pri-bžností za sončne elektrar- renjske. Na Gorenjskem bi možnosti boljšega izkorist- energijo, višek pa celo proda-radi s pomočjo sodobnih ka obnovljivih virov energije jajo. tako, da pot do samoos- tehnologij povečali uporabo pojasnjuje Bojan Luskovec, krone ulice, naselja, vasi... ril ne in v tem trenutku tudi obnovljivih virov energije, svetovalcc uprave za tchnič- veČ dolga. "Glede na to, da biomase," konkretno nalogo zmanjšali porabo cnergen- ne zadeve in strategijo v imamo na Gorenjskem veli- in investicijo opiše Lusko- tov m energije ter povečali Elektru Gorenjska. ko manjših naselij in vasi, vec. Ćezmein. projekt AlpEnergy (Virtualni energetski sistemi torialno sodelovanje - Cilj 3. Projekt uvaja inteligentni merjenje in krmiljenje porabe vseh ostalih energentov na kot sredstvo za pospeševanje trans nacionalnega sodelova- elektroenergetski sistem (omrežje) za pridobivanje energi- določenem območju (lokalna skupnost regija) Pri projek- nia m tramostne energetske oskrbe v alpskem prostoru) so- je s porročjo naravnih oziroma obnovljivih, virov energije, t j sodelujejo še partnerji iz Nemčije, Švice Francije in Ita- tmancira Evropska unija v sklopu programa Evropsko teri- hkrati pa tak sistem - z enostavno nadgradnjo - omogoča lije, trajal pa bo do junija 2011 (tri leta) Gorenjska Gremo gor BSC eiektro Gorenjska Alpine m A ^ SPACE r PROJEKT SOPfNANORA SVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ O ? S 12 i Q i O { . -K i naložba v vašo prihodnost >■ » « à f r è GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2009 info@g-slas.si 25 beluš Beluš 02. špargelj, ki je zelo cenjen v spomladanski kulinariki, si je že davno tega prislužil ime kraljeva vrtnina. Malo manj kot gurmanske poznamo njegove zdravilne odlike. Bogat je z vitamini in minerali, učinkovito čisti kri in žene na vodo. Pavla Kukes Beluši ali žparglji Beluši (Asparagus) so ena Vrtnina, ki se prodaja za prvih vrst zelenjave, h spomladi požene v slovenski Istri in na Krasu. Najprej nabirajo divje šparglje, ki so bolj redki in kot taki dražji od gojenih špargljev. Poznamo zeiene beluše, Jd so na- drag denar Da je beluš (Asparagus) laalj "zelenjadij", je že pred dobrim stoletjem zapisal Janez Koprivnik v priročniku DomaČi vrtnar. V niem lah» j j. ... 1',. . , , ..... vadnodivinnsobo) grenke- ko preberemo tudi. da daje priljubljeno "zeleni a dno" ga okusa, in bele, ki so goje- čas za špargljeve jedi ni in bolj blagega okusa. Cle- ied. m da sa on nas Doznaio . . ' ^ ® » že več kot štiri stoleda Če- ^^ ^^^^^^ zmede, so, da dvigujejo spolno moč prijetnost nas ne bi smela od- Na splošno naj bi veljalo, da in libido (k takemu mišlje- vrniti od uživanja te slastne zelenim rečemo špa^ji. be- nju jih ie verjetno spodbudi- zelenjave. Zdrav človek lahko no mečko mizo, bi ga vendar naj imeli tudi po kmečkih vrtovih, ker se zelo lahko proda za drag denar. In še danes je tako. Podjetne primorske branjevke lahko s to okusno zgodn j es pomladansko zelenjavo zaslužijo mar- Afrodizične lastnosti, da sikakšen evro. Beluši so bili ••• lim pa beluši oz. obeljeni la oblika mladih poganjkov) vsak dan brez skrbi poje por- špai^ji, Nekateri menijo, da ter zdravijo ledvična oboJe- djo belušev, ne da bi to slabo je stvar povsem preprosta: nja. Že v srednjem veku so vplivalo na njegovo zdravje, gojeni so beiuši, divji pa jih uporabljali za čiščenje te- Uživanje morajo omejiti šparglji. lesa, odvajanje vode iz telesa ljudje, Id so nagnjeni k nasta- in zbijanje povišane telesne janju ledviôiih kamnov in ti- temperature. Korenino so sti, ki imajo povečano vse- kuhali tudi v vinu in jo drža* bnost sečne kisline, Pri njih že v času Egipčanov, Grkov Kot zdravilo so šparglje li v ustih pri zobobolu. in Rimljanovdra^ ko žaft^ uporabljali že v času Hipo- lahko večje količine belušev izzovejo napad protina. in so veljali za aristokratsko jed. krata» tam nekje štiristo let pred našim štetjem. Menili Beluši s trdo kuhanimi • • • jajci Ljubitelji belušev najraje Pospešijo izločanje urina Podzemna korenika belu-ša črpa iz tal precej učinkovin. Bogata je denimo s pro- vitaminom A, Id je dobrode- uživajo sveže, nabrane in jen za sluznice, dober vid, va- pripravljene istega ne. Potovanje celic, in vitamini sku- giejmo enega izmed mno- pine B, zlasti s folno kislino. gih receptov za pripravo te Beliiši naj bi pomlajevali celi- slastne zelenjave: olupljene ce, pospeševali nastajanje beluše (bele olupimo, zelene krvi, pomagali pri slabi kon- olupimo samo na spodnjem centradji in spominu, krepili • delu, divjih ne lupimo) poye- imunski sistem, preprečevali žemo v snop in previdno vnetja, lenost črevesja in za- skuhamo. Skuhane beluŠe prtje. Znano je, da povečajo narežemo na tri centimetre dejavnost ledvic in pospešu- dolge koščke. Narežemo ne-jejo izločanje urina. Za to je kaj trdo kuhanih jajc. Oboje odgovorna učinkovina v be- zmešamo in zabelimo z me-luših, poznana kot aspara- šanico kisa, olivnega olja, gin. Njeni razgradil produk- soli in popra. Postrežemo s Sparglji za gurmanske užitke in za boljše zdravje ti dajejo urinu močen in neprijeten vonj. A. ta rahla ne- toplo polento. Lahko ponudimo tudi kot solato- I KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Daníca Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja « Kosilo: kremna juha iz brokolija, svinjska pečenka, hren s kislo smetano, riž z grahom, motovileč z jajcem v solati, dunajski šarkelj; Večerja: ocvrt sir, krompirjeva solata. Ponedeljek - Kosila prežganka, pjščančevi ocvrtki, zeljna- ta solata z naribanim korenjem in vročim krompirjem, Večerja: testenine s tunino, motovileč v solati ali vložena zelenjava. Torek - Kosilo: polenta s parmezanom, vampi po tržaško, mešana solata; Večerja: pire krompir, špinača ali mlade koprive v mleku in smetani, kuhane hrenovke. Sreda • Kosilo: goveja juha, meso iz juhe, pražen krompir, jabolčni hren, regrat z lečo v solati; Večerja: síroví tortelini, mešana solata. Četrtek - Kosilo: gobova juha iz vrečke, jetrne rezine s čebulo, pire krompir, zelena solata, drobno pecivo; Večerja: koruzni žganci z ocvirki, bela kava. Petek - Kosilo: česnová juha, skušini fileti s slanino, regrat s krompirjem, ocvrte miške; Večerja: mlečni riž z vloženimi breskvami. Sobota • Kosilo: juha iz gomolja zelene, piščanec s koruznimi kosmiči, dušen krompir, rdeča pesa v solati, sadna pita; Večerja: jajčno cvrtje z zelenjavo in zelišči (drobnjak, por, mlada čebula itd.), jogurt, čebulni kruh. Piščanec s koruznimi kosmiči Potrebujemo 4 do 6 kosoi^ piščancih pn/ brez kosti, 2 dl koruznih kosmičeu, 5 žlic naribanega parmezana, 1 strok česna, 1 žliC-ko soli z zelišči (ali pa $ami dodamo suha ali sveža zelišča po okusu), poper. 10 dag masla, Maslo stopimo in vanj pomočimo oprane in osušene kose piščanca, nato pa jih povaljamo v koruznih kosmičih, ki smo jim primešali parmezart in začimbe. Meso zložimo v plitvo posodo, pokapljamo s preostalim surovim maslom in pečemo v pečici pri 180 stopinjah Celzija okoli pol ure, oziroma tako dolgo, da je meso pečeno. Skuštni fileti s slanino na žaru (ali v ponvi) 600 g 12 tankih rezin slanine, sol, sok polovice limone, česen, peteršilj, olje za pečenje. Vsako skušo razrežemo na dva fileja, posolimo, pokapljamo z limonovim sokom in natremo s strtim česnom in peterši-Ijem. Tako pripravljene fileje zavijemo v dolge rezine slanine, jih z zobotrebci pritrdimo, povaljamo v oiju in počasi pečemo na žaru ali v ponvi. Za to pripravo morajo biti skuše sveže. Ponudimo jih s solato, z dušenimi bučkami in slično. Laž ima kratke noge 91 V RAKOVIH KLEŠČAH Marifta Smolnikar Zdrav Človek ima tisoč raz- njem, devetdesetem nadaljeva- raven hmcgicbina nizka, kar je pobožna, potem laž, pa čeprav zdi v kontekstu svojeg razm^-ličnih želja, bolan eno samo: nju dnevnika V rakovih kleščah, predvidoma posledica potnanj- nenamenui in še manj načrt- Ijanja, svojih vrednot in ^^ ozdraveti. Kdo je to misel prvi Navidez ni z napisanim nična- kanja ždeza. Tako prvo kot tudi na, ne pride v poštev. Povedane iskanja zdravja vendar potreb- izrekd, ne vem, vsekakor drži. robe, v bistvu pa vse. Drži, da drugp, se pravi, upad neutrojU- dru^iče in nekoliko Jihzojsko, sem imeia za prošnji torek napo- cei^ in hemo^bina, je podedica v aktualnem prime^v razu- Petek, 10. aprila no povedati, zakaj sem meni nič tebi ni^ in s tolil^no lahko- vedan začetek četrtega krogi ke- kemoterapij. (Res pa je, da se mem laž kot preizkusni kamen tnos^o resnico prikrojila sw^ïm moterap^e. Tisto, kar seje izka- kljub tem pomanjkljivostim v svojega poštenja. Poleg tega ver- pričakovanjem. Gre za splet jamem, da je tudi moje prizna- okoliščin; za prepletanje časa in "jutri me čaka četrti dkel ke- zalo kot laž (ki ima, kot pravi svoji krvi odlično počutim.) moterapije. /.../ Laboratorijski slovendci rric, kratke no^),je tr- Če si lahko, potem si pred- nje. tako kot vsaka stvarna tem želja. Dnevnik sem pisala vpe- izvidi so tudi danes razveselju- ditev, daje laboratorijski izvid stavljajte, da sedite napručki in svetu, za nekaj dobre. Za kaj, joà in ohrabrujoči. Kljub dose- pokazal, daje moja kri odlična si z "bonm^no" vrtate luknjo pa v tem trenutku še ne vem. tek (za torkovo izdajo časopisa), na Golniku sem bila naročena danjim trem dklom kemotera- in da se zdravljenje lahko nada- v, recimo, desno koleno. Edino Tisto» kar s tem v zvezi vem, je, pa v ponedeljek, ko je bih oprav-pije je moja kri odlična ali vsaj Uuje. Uiboratorijski izvid je -na- to se mi namreč zdi primerljivo da mi je odle^. In še to želim Ijena tudi krvna preiskava. tako dobra, da mi začetka četr- sprotno od napisan^ in "post s težo pňznanja, da sem se svo- s priznanjem krivde povedati. Tisto, kar je pn tei moji iz- te terapije ni treba prekiniti ozi- fotum " - pokazal, da je število jim (cetyenim ) brakem in jav- damina poti k zdravju ni ved- kušnji vendar najpomembneje, roma odložiti za teden dni. tako imenovanih neutrojilcev, ki nosti zlagala. no z rožami postlano. Je pa res, je vnovična potrditev in opozo- Skratka, sem v odlični tidco tele* so sestavni del levkoaiov, v moji Zakaj potemtakem prizna- da mi slaba kri ne povzroča nO' riio, daje moje tuzemno življe- sni kot tudi duševni kondiciji in krvi tako nizko, daje potrebno nje? Nenazadnje hi ostala benih opaznih težav; še naj- nje v rokah nekoga drugega. zdravljenje se lahko nadaljuje. " kemoterapyo za teden dni prelo- Vam bom osvežila sporni n. žiti. Za nomeáclc (laži) je anali - moja neresnica neopažena. Odgovor je p rrprost. Če drži. da manj bolečin. Neke višje sile, kakor koli jo ze Čeprav svoje razkrite laži z imenujemo Navedeno sem zapisala v prgš* za hvi še pokazala, da je tudi sem tudi v duH, m le na jeziku, ničimer ne opravičujem, se mi (Se nadaljuje. ) .A. 26 KAŽIPOT, MALI OGLASI injb@g-gias.si GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2009 HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 K^rofilti i» o^avg «t^iemno po (efrionj M/2C142-CC, f^Lsu il* o^bno ria Slcmeiurl cnri 4, v Kijniu v. 00 DO^i • dO KBvflri o In Mntá do IlOO iif Una oq!»uv in po(iud&viuimki i;r«iru uouJna |ANE2 ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 4240 RADOVLJICA, TEL: 04/53 15 249* MADŽARSKE TOPLICE: 16.4 • 19 4. 25, 4, - 28. 4.» 29. 4. • 2. 5., 29, 6. • 4, 7.; MEDŽIGORjE: 8.• 10. 5.; TRSTJ 22. 4.; PELJEŠAC: 10. 6. • 17. 6.; GOLI OTOK: 18. 5. Obvestila o :)ocookih ob)avl)amo v rubriki glasov Kažipot bre2Plačno samo enkrat. PRIREDITVE Za otroke v knjižnicah jesenke • Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bo jutri, v sr«do, 13. aprila» ustvarjalna delavnica Oh, ta dež od 16. do 17.30, v Četrtek, i6. aprila» bo ura pravljic ob 17. uri. Pravljico bodo za otroke, stare vsaj štiri ieta, uprizorile članice iniciative za waldořfskl vrtec na Gorenjskem. Slovenski javornik • Danes, v torek, 14. aprila, bo od 16. do 16.43 v knjižnici ustvarjalna delavnica za otroke. Bled • V knjižnici se bo pravljica in delavnica za otroke z naslovom Pravljica o zajčku in luni začela v petek, 17. aprila, ob 17. uri. Primerna je za otroke, stare vsaj 4 leta. Bohinjska Bistrica - Pravljična ura.in delavnica za otroke Pravljica o zajčku in luni se bo v knjižnici začela jutri» v sredo, 15. aprila, ob 17. uri. Primerna jc za otroke, ki so stari vsaj 4 Ictâ. Slovenski nacionalni simboli Bled • Zmago jelinčič Plemeniti bo svojo knjigo Slovenski nacionalni simboli v blejski knjižnici predstavil v petek, 17. aprila, ob 20. uri. Večer z ženskami Sko^a Loka - V KaŠči na Spodnjem trgu bo jutri, v sredo, 15. aprila, Večer z ženskami, ki sanje živijo in hkrati znajo zakuriti ogenj iz polen, ki jim priletijo pod noge. Med gosti Milene Miklavčič bodo: pubiicistka Alenka Puhar, alpinrstka Milena Mrak, pesnica in slikarka Željka Avgustinčič ter novinarka Marjeta Smolnikar. Tržnica rokodelske umetnosti Kranj - Turistično društvo Kranj jutri, v sredo, 15. aprila, organizira tržnico rokodelske umetnosti rok'n 'art, ki bo v avli Planeta Tuš od i6. do 20. ure. Vzporedno pa bo potekala tudi predstavitev mokrega ali suhega polstenja iz domače volne v obliki delavnice KUD Sredina, ki je primerna za otroke in odrasle in je brezplačna. Triglavska tržnica Sled - Triglavski narodni park v soboto, 18. aprila, med 10. in 12. uro vabi pred info središčem Triglavska roža na Bledu na aprilsko Triglavsko tržnico. Med n. in 12. uro bo tudi tokrat v okviru programu Brihta organizirana delavnica, na kateri bodo otroci spoznavali mahove in praproti. izleti Na pohod na Sv. Primoža Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane na pohod na Sv. Primoža v soboto, i8. aprila, ki ga pripravlja Društvo diabetikov Kamnik. Zbirno mesto bo ob 8. uri pred Diabetičnim centrom v Kranju. Z osebnimi avtomobili se boste odpeljali v Stahovico, kjer je ob 9. uri zbor na parkirišču podjetja Cal- cit. Prijave v Društvu diabetikov Kranj jutri, v sredo, 15. aprila, od 9. do 11. ure ali po telefonu 202-83-10. Informacije lahko tudi na 031/485490 Ivan in na 041/571 512 Stane. Na Mrzlico Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi na pohod na Mrzlico (1122 m), ki bo v nedeljo» 19. aprila. Odhod bo ob 6. uri izpred penziona Špik v Gozd Martuljku. Prijave do petka, 17. aprila, oz. do zasedbe avtobusa po tel: Majda OSV336 ^35 ^^ tel. društva 031/532 963. Po Miklavževi poti in okolici Corij Gorje • Triglavski narodni park vabi na voden izlet TNP po Miklavževi poti in okolici Gorij, ki bo v soboto, 18. aprila. Spoznali boste zanimivosti gorjanskega okoliša. Zbor udeležencev je ob 7.45 pred gostilno Zadruga v Zgornjih Gorjah. obvestila Krvodajalska akcija Tržič • Rdeči knž obvešča» da bo v Gasilskem domu krvodajalska akcija potekala 16. in 17. aprila. Občni zbor Sko^a Loka • Društvo podeželskih žena Blegoš obvešča, da bo redni letni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 19. uri v menzi rudnika na Todražu. Kako organizirati mednarodni prostovoljski delovni tabor Sled - Triglavski narodni park vabi na seminar v organizaciji Zavoda Voiuntariat z naslovom Kako organizirati mednarodni prostovoljski delovni tabor, na katerem bo predstavitev, kako in zakaj organizirati tabor, kakšne aktivnosti so primerne za prostovoljce, koristi taborov in njihov prispevek v lokalni skupnosti. Predstavitev bo v četrtek, 16. aprila» ob 17. uri v Info središču Triglavska roža. Ljubljanska cesta 27, Bled. predavanja Kako reči ne brez slabe vesti Radovljica - Zakaj je sposobnosti reči "ne'* zelo pomembna za vzgojo otrok, bo v Knjižnici A. T. Linharta danes, v torek, 14. aprila, ob 19.30 razložila Suzana Diez Rupnik iz mednarodne organizacije Familylab. Osnovni parametri kompozicije fotografije Kranj • Akademski slikar prof. Darko Slavec bo v organizaci« ji Fotografskega društva Janez Puhar Kranj In Gimnazije Kranj spet predaval v Kranju. Naslov tokratnega'predavanja, ki bo v veliki konferenčni dvorani Gimnazije Kranj danes, v torek, 14. aprila, ob 19. uri, bo Osnovni parametri kompozicije fotografije. Vstop je prost. Predavanja teologa Vladimira Odorčiča Kranj • Društvo prijateljev Svetega pisma vabi v Dom krajanov Primskovo na predavanja Vladimirja Odorčiča» dipl. teologa, in sicer v petek, 17. aprila, ob 19.30 Želimo in zato lažemo, v soboto, 18. aprila, ob 19.30 Krademo in hočemo pozabiti In v nedeljo, 19. aprila, ob 19.30 Nameren začetek življenja in namerna prekinitev življenja. Vstopnine ni. koncerti Koncert rock skupin v Kranju Kranj - Dijaški odbor Kluba študentov Kranj vabi na koncert, na katerem bodo nastopale tri kranjske neuveljavljene rock skupine ter Zablujena generacija. Koncert bo v soboto» 18. aprila, ob 20. uri na zaprtem prostom med Stofiičem in Globusom. razstave Tako delajo babice in vnuki Radovljica • Društvo upokojencev Radovljica vabi na ogled povelikonočne razstave Tako delajo babice in vnuki. Odprtje bo jutri, v sredo, 15. aprila, ob 18. uri v prostorih društva upokojencev Radovljica (gostilna Kozovc). Razstava del Bineta Rogija Kranj • V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj bodo v četrtek, 16. aprila, ob 19. uri odprli razstavo del akademskega slikarja in prejemnika nagrade Prešernovega sklada Bineta Rogija. » Večstanovanjska gradnja v Ljubljani Kranj • V Galeriji Mestne občine Kranj bodo v četrtek, i6. aprila, ob 12. uri odprli spomeniškovarstveno razstavo Večstanovanjska gradnja v Ljubljani: vrednotenje, obnova, vzdrževanje. Sivjevrške razglednice 2008 Radovljica - V Galeriji ŠivČeva hiša bodo jutri» v sredo, 15. aprila, ob 19. uri odprli razstavo likovne delavnice Slovenija odprta za umetnost z naslovom Sivjevrške razglednice 2008. Več na www.gorenjskigIas.si/Oažipot Popravek v javnem natečaju za uradniško delovno mesto referent za okolje in prostor. Občine Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor, kt je bil v Gorenjskem glasu objavljen \o. april 2009, je bil pomotoma naveden 10. april 2009 kot datum, do vključno katerega naj kan« didati vložijo prijave v pisni obliki. Pravilni datum je 18. april 2009. Za napako se opravičujemo. Občina Preddvor, Dvorski tre 10» Preddvor Kranj Črna gora v Kranju , v Stražišču je bil pred nedavnim črnogorski večer. Po pozdravnem nagovoru Čeda Đukanovića, predsednika črnogorskega društva Morača iz Kranja, je sledil večer folklore, kulture in običajev. Na odru so poleg folklorne skupine Morača nastopili tudi gostje iz Budve, kulturno-umetniško društvo Ka- njoš. Tokrat ni bilo prvič, da so na stražiškem odru nastopili folkloristi iz Črne gore; pred leti so svojo kulturo tam predstavljali plesalci folklorne skupine Njegoš iz Podgorice. Na večeru Črne gore bi morala nastopiti tudi domača folklorna skupina Sava Kranj, vendar se prireditve ni mogla udeležiti, zato jo je nadomestilo društvo Bošnjakov Plava in Gusinja. Predsednik savske skupine Zvonko Gantarje povedal: "S skupino iz Budve sem preživel ves dan, z njimi sem btl tudi na Bledu." Čeprav so organizatorji pričakovali okoli dvesto ljudi, je bila dvorana na pol prazna. "Žal je čas recesije. Morda obiskovalci niso prišli zaradi tega, ker niso dobili dopusta," je pojasnil predsednik Čedo Oukanović. Obiskovalce je Čakalo tudi presenečenje • nastopil je sam organizator z recitalom in goslimi. Ob koncu večera je bilo še prijetno druženje. K. D. Folkloristi skupine Kanjoš iz Sudve sc pozKIvno presenetili občinstvo. } MAlIcZorman GG narocmne 04/201 4241 e-pošta: ndrocnine@g-glas.si www.goren]skiglâs.si Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mdlioglasi^g-glas.sl /ale ogdse sprejemdmo: za objavo v petek - v sredo do 1S.30 in za objavo v torek do petka do 14.001 LOTO Rezultati 29. kroga • 12. aprila 2009 5» 6,13, 28, 34. 35, 36 in 17 Lotko: 093937 Loto PLUS: 4, 8,12,14,24,27,36 in 35 Predvideni sklad 30. kroga za Sedmico: 590-O00 EUR Predvideni sklad 30. kroga za Lotka: 470.000 EUR Predvideni sklad 30. kroga za PLUS; 245,000 EUR cas: od ponedeljka do četrt« ka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA ODDAM S08E za samske, o 041/322-653 9002UQ HISE ODDAM PRVO NADSTROPJE zasebne hite NEPREMIČNINE REAt ESTATE SVO" RE d.o.Q. Cncta Kr^nj Nazotjeva ulica 3 4000 Kranj tel.; O4/2Î11-000 04/2026-454 Email; krani<^sv«t,sl, wwNv.svetsi KRAN): prodamo 1 SS, 4542 mz (od tega 13,23 m2 kleti), v leu 2009 pren- ovijeni večstanovanjski hiši z lepim razgledom na StoriiČ in Kamniške Alpe. Stanovanju pripada tudi delež zemljiSCaz leseno garažo, ogrevanje na elektriko, v bližini vsa potrebna In- frastruktura, mirna okolica, bližina Športnega p^rka, prevzem takoj. CENA: 59,QOC EUR. KsKERN NEPREMIČNINE }2, 4000 Tet. o^ioi 202 2S 66 CSM 051/320700, ErrMil: VIKENDI, APARTMAJI PRODAM OB SLOVENSKI obsii Diodam opremljeno CTikolico z baldahinom In ostalo pnpadaiočo opremo, tP 040/713-517 ITI POSESTI PRODAM ZAZtOUlVO parcelo, ravno, sončno Bitn)e, 9 041/640-949 I www*sveLsi I ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TfiG 7, 4000 KRAN j TEL: 04/23.3M20, 04V755.296, 040/204-661, 041 /900-009 e-po§t»: itd.nepremicnine9sicl.net www.ttd*plus.$i GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2000 MALI OGLASL ZAHVALE info si 27 J u R TAN jURTAN« nepremííníi>et à. o* o* P£ Cankarjeva ulica 03 (sUro* mestno j«dro)^ Aooo Kranj, tel: 04/2j6*92«i4i mobr 041/451457 «•pošta; infoi^iur-tan.si v/MiW.iur«tan.si POSLOVNI PROSTORI ODDAH POSLOVNE c>rostore na območju brv-èe Intex, vel. od 200 do 1300 m2, cena 2,95 EUR/m2, tř 041/426- Stritarjeva ulica 4000 Kxanj vrtw.nepremicnme.gná^si 4 zSi 04« fax: 41S6 4 2&1 }9 07 gim: +386 31556 578 j MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAH PEUÛEOT, 1. 02 tíobro 04/58-74-04€ v VfOTOti RCNAUtT Clio 1,2. 16 V. I. 04. 53.000 km vsa (^>rema. Klima. 5 vrat, tř 031 /45&-2S8, Jeke RENAULTTwingo. 1. 99, 130.000 km klima, 2. lastnik, temno modra kov. beiva, 2.200 EUR, 9 040/864^)92 900921» SUZUKI Vitara 2 0 Oiesel. I. 04, 70.000 km 5 vrdt, vsa oprema, kol nov, « 041 /227-333 VW GOLF rOl karavan. I. 97. 200.000 Km reg. 4/10, klima, ASS, servo, cena: 3.000,00 EUR. V 041/939^98 »oo?2o otéW FtMùîùt^ik 10. PE KtiM^ki c«m 4309 Hé^\t i2putni in kata ^zaiorji amor(i26r|i ir> vzmel^ hilri servis avtoopTika tsr vs9 2a podvo2]e {savore, CÍ)»iki} f pnovmalike in platišča ^ T: 04 26 76 ÛS2 \MVW.Mg4ntar.ai VW Sharan 1.9 TOi Trendiíne, 115,000 km za 7 oseb, kupljen vSLO, t. íastnlk, tr 041/61&095 9002119 KUPIM OSEBNI âvto 3 sedmimi sedeži, naj bo ohranjen, 9 041 /606-765 DRUGA VOZILA PftODAy POĆITNISkO prikolico Hobi 560 . 91, reg., bčldahin, komamiki, WC. (Oio\t, ohranjen», o 051/435-699 doořzis AVTODELI IN OPREMA PRODAM NOVE gume Sridgestone 135/65/14. letne, ugodno, 9 04/53-30-706. 031/415-482 90033» TEHNIKA PRODAM BARVNI televizor Toshiba ali mencam zasmrekdve deske, tr 041/562-892 STROJI IN ORODJA PRODAM KROŽNO ža^o. rezalnik zâ llakovoe. granrt. kefamiko, 2.2 KW, 220 V, s pomikom mize. 600 EUR, 9 040/352-095 wjsno LESTEV, tridelna, aluminijasta. 9.70 m. nova in ruitno kladivo Qœch» električno. 17 kg, ugodno, 9 041/551-592 9002131 0BN0VU£(4 meyidc za Deton, 9 MÛ?73S OPREMA PRODAM HAK€RY • 4 št (barski siol O. ^alrjanski. srebrne bar/e, novi, ugodno, IT 041 /551-592 dùosisd GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM OESKE. miiar^ke 25 mm. zračno suhe. cena 190 EUR/m3, 9 041/837-02 1 9008231 KURIVO PRODAM DRVA metrska air rašagana, možna dostava, 9 041/718019 DRVA. akcijske cene, bukev, gaber, hrasi ali meàana, možna dostava, 9 040/338-719 9001 »s DRVA bukova in hrastova, melrska ali raz28gana. možna tuoi aosrava, tr 041/639^48 ftC032is STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KOMPLET stanovanjsko coremo po simbolični ceni, ® 041/218-757 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM POMIVALNI stroj, mizo za računalnik, 9 04/23-11-833, 041/585-745 GLASBILA KUPIM RABUEN pldrilno, 9 05V682-217, Dina sootť?? TURIZEM ODDAMO apartmaje In sobe s souporabo kuhinje in kop^níoe. primerne za družine z majhnimi otroki. Hiša je na plaži, «00385-98/92-30-982 8Û07Û7Q STARINE PROOAM STARINSKE smučke z okovjem, ra- dio. radio z zvočniki, piošče, tr 040/226-654 OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKI avtosedez Romer lord 9-18 kg .zelo lepo ohranjen, cena 100 EJJR, 9 041/847-944 »02247 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIČNI pregledi za očala in kontaktne leče. Pooust zâ upokojence in študente oD nakupu očal Optika AJeK^dra, Olandia Kranj, 9 04/23- 50-123 B002031 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM PARSON ruselTerier^a. resdsti Z rodovnikom. cepljen, 9 041/869-452, 040/452-889 900222e LI GUŠTER - Kalina, lepe aadike za živo mejo, ugodno. 9 04/53-18-314, 040/295-312 90M1M PASJO uto. 85x146 cm, z dodatnimi stranskimi vratel, cena 199 EUR. 9 04/51-22-707 «022» KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM DVOOSNO traktorsko prikolico In gumi voz, ugodno, «031/278-763 9002236 IMT KOSILNICO, dvojni rez, ^r. 135 cm za manjài traktor, 9 04/25-51- 290 9002251 NAKLADALKO SIP Senator. 22 m3, na 9 nožev, 9 041/515-887 9002227 SEKULAR za žaganje dn/, s kcrrtom in mizo, 9 04/20-46-578. 051/812- 210 9003176 PRIDELKI PRODAM KROMPIR, primeren za sajenjd, sorte romano utster, 9 041/807-050 90a?2?1 KROMPIR za seme. nječ. lanski uvoz, 9 04/25-22-837 9G022S0 PRODAM SENO, 9 01/36-11-596 SEMENSKI Krompir deaire 28/35, 120 kg, ugodno. Sp Bitnje 17, 9 04/23-16-670 9002179 SENO baJIrano, 2 EUR/bala ir jagnje-la za zakol, 9 040/539-023 VINO frankinja in žganje sadjevec, okolica Bleda, 9 031/488-463 9ÛÛ?:»20 KUPIM SILAŽNE bale v okolici Krania. 9 041/711-866 9002249 VZREiJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA simentalca, starega S mesecev. Žabníca, 9 031/375-186 9002269 BIKCE. 2 ČB in 1 LS. « 04,'25-61- 600 900Í2Í4 BREJO kobilo, lii^canko In žrebico no-rik. staro dve leH, 9 041/710-970 9009234 ÙB BIKCA, 031/699-145 7 eni, 9 aûoiifiè ČB BIKCA, starega en mesec In dva meseca rn pol, 9 041/378-913 aoo^Mi KOBILO, etaro 7 let z žrebetom, starim 1 mes., z rodovnikom, pasme hafiirv ger. «04/51-41-268 KUNCE za nadaljnjo reio, 9 040/287-108 9002112 TELIČKO simentalko, staro a mesece. 9 04/87-25-283 d00Z2&9 tri BIKCE, almentale, Ilmuzir^ in ĆB, «040/887-^35 WŮ2242 ZAJCA samca, starega 9 me»., belo nav, « 040/735-497 9002224 ZAJCA, Starega 04/25-21-213 8 mesecev. « KUPIM BIKCA sImenlaJca ali mesne pasme, starega do 14 dnr. « 041/841-632 OSTALO PRODAM HLEVSKI gnoj, meáan, uležan, kvaliteten, možna dostava In presejano zem- jo - prst, « 040/84^60 9003262 MALO RABLJENE traktorske gume, dim. 14.9-28AS farmer, «041/218- 877 9002121 VEČJO količino uležanega, hlevskega gnoja in silazne bele, « 04,'25-22-569, 031/474-211 9002237 ZAPOSLITVE Cm/ž) NUDIM TELEFONSKI Studio l$če pridne za delo na telefonu, žaželjene sc izkuèe-ne Teletonistke. Bsidrijan, d o,o.. Ul. M, Vadnova 19, Kranj, « 0590/41- • i 9002 ZAPOSLIMO aviomehanikaz ízkuénjar ml, Avto Mony, d.o.o., Alpska cesta 43, Lesce iftČEM IŠČEM honorarno delo, sem mlajša upokojenka, komuniKaln/na. veseli me delo z ljudmi, « 04/57-40-087 IŠČEM DELO kot inštruktor matematike za OS in SS, « 031 /391-393 9002222 IŠČEM DELO - Domoč starejšim, gosp. dela, varstvo otrok, okdica Km-nia, « 051 /805-303 9002238 POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO lo LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS» l^R UPOKOfENCE, do so % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leasIngL Moinost odplavila na položnice, pridemo tudi m dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert Maribor, s.p., Mlinska 22, 02/252^26» 041/750-560 ASFALTIRANJE, tJako^nje dvisrtsć, d> voz. pod. c^tfWéč, pdag. itÈniKov, pialníi plosć. (zo. betor^Ti in kamnfth ^tarp, Adi9MC &Co. d.n.o.. JelOiélvxe 10, Kam- «01/83^4814.041/680-751 TESNJENJE OKEN IN VRAT uvozena tesiila. do 30 % pnhrenka pn ogrevanju, Prepina In prahu ni veô! Zmanjšan hrup, 10 tet garanciie. BE & MA< d.c.o.. Eksierjeva 6, Kamnik, « 01/83-15-057, 041/694-229 90C^ ASTERIKS SENČIU Rozman Peter, s. p., Senično 7, Križe, tet.: 59-55-170, 041/733-709; žaJuzije, rofoji, roiete. lamelne zaveee, pfise zavese, konamiki, marKize, vwMr.astenkd. net »omu BOJENJE in ctaienie notrantx orost/oj. preoisd cken in vrat, cdetraroevenje tapet, dekcfatMii omeli In oc^eski. anbçfrvicril pie-maa Pwsc K^ so., Pcdbrezje 179, Na-kb. « 031 /3g-2&09 IZOBRAŽEVANJE NUDIM PL£6NI TEČAJI so mledoporoćence, maturante, stariematufBTTtov in ostale, r^ bi ali obfčaini tečaji, Studio Tartgo, Kranj, tr 041/820485 sooisn DELAMO VQ8 dds^ dc^, nolr:^ omete in ^sade z rQž»m afi vosim materšlom, Ar-janiti, d.o.o., Žabnica 47, Žabnica. 9 041 /288473.041 /878^ ZASEBNI STIKI STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, vsa gradbena delà, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvonèce. ogreje, kamnite skarpe in dimnike, kvalitetno, hitro In poceni, SGP Beni d.o.o., Struževo 7, 9 041/581-838 eooisia ADAPTACIJE, novogradnje od lemelia do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite akarpe, urejanje In tlakovanje dvonšó. z našim ah vesim metenaiom, SGP Bytyqi d n o., Struževo 3a, Kranj, «041/22 2-741 9G0*eft4 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorfsč, dovoz. pot<. párkiríáč, polag. robnikov, pralnih plosć, izd, betonskih in kamnitih ékarp, Adrovic & Co, d.n.o.. Jelov-škova 10, Kamnik, « 01/83-94-814, GRADBENO PODJETJE KRANJ, d.o.o, Zupanova 8. Šenčur izvaja vsa gradbene dela, notranje omete, vee vrste fasad, adaptacije, novogradr>|e, tlakovanje dvorišč« kvalitetno, tiilro in p> ceni, « 051/354^39 8t»?ise IZVAJAMO V$A GRADBENA OELA od terrveljev do strehe, kvalitetno, Loa-nine 2007, Gradbeništvo, d.o.o . Glavni irg 14, Kranj,'« 041/257-328, loanina@email.si 9oosh* KITANJE, bru^nje. beljenje in grajenje sten in stropov, M & V Vrtačnik in partner d.n^o , èinkov Turn 23, Vodice, « 03V20&-724 ioomi OD TEMELJEV do strehe, notranje omete, vse vrste lasad, ^ stt éče žensko do 50 tet za skupno življenje, 9 041/568430 eow?3? RAZNO PRODAM KVALITETNA ometa za pometanje kn^snih peči, negorljiva, « 01/83-23- 107, Žnidar mozîaô , / , www.pí)i>iobnlk,coni ToUh^ sem TeZAHVALA na Tvojů doÍ^ poti, pa 51 se vedno vmú k meni. a s U zachýe poU pa vrnitve ni V 67. letu nas je zapustil naŠ dragi mož, oče in stari oče osredkar iskreno se zahvaljujemo N^em sorodjiikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cve^e in sveče. Posebna zahvala župniku gospodu Zidarju za opravljen pogrebni obred in lepe poslovilne besede in praporščakom. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, Žalujoči: žena Slavka 1er sinova Tomaž in Dejan z družinama Kranj. 2. aprila 2000 SPOROČILO O SMRTI Uii se ne hoj! Vemo prilivaj vtini luči, ki je v tvojem srcu; v njenem mimem, zvestem plamenu. v tvoji ljubezni in tvojem zaupanju bodo řiveíi vsi, ki so bili mladi, lepi in blagi! (Ivan Cankar) Sporočamo žalostno vest, da je mnogo prezgodaj po hudi bolezni umrla naša sodeiavka Vanja Primožič (1963-2009) Spominjali se je bomo po njeni prijaznosti, natančnem in vestnem delu ter razumevanju vsakega posameznika- Iskreno sožalje izrekamo njeni družini. Sodebvke in sodelavd Občinske uprave Mestne občine Kranj Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši; le srce nemo kliče - • zahvala Po hudi bolezni nas je v 65. letu zapustil naš dragi mož. ati, stan akaj tebe med nami več ni? ata, brat, stric in tast Franc Krek Iz Ojstrega Vrba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem, sodelavcem Domela, Alplesa in Odeje za nesebično po moč, izrečena ustna in pisna sožaija, podarjeno cvetje in sveče. Zah vala tudi njegovima osebnima zdravnikoma dr. Špeli Petemelj in dr Branku Kotirju, osebju OKC Ljubljana ttr pationažni sestri Minki Šmid za vso skib ob njegovi bolezni- Za lepo opravljen pc^ebni obred se želimo zahvaliti kaplanu Mim Ber^ju in župniku Tonetu Bohincu iz Trnovega, 'Megušarju' za ganljive besede slovesa, Francetu Tušku in pevcem MPZ Niko Železniki za zapete žalostinke, Tonetu Habjanu za zaigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Akris. Se enkrat hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nj^. ŽahifOČi: fmi^t Milena, sinova Mai^n. Andrej in hčerka Sonja z družino Ojstri Vrh. Sveta Baibara, april 200^ 28 mfo^g-^as.si GORENJSKI GLAS torek, 14. aprila 2009 Anketa Za oskrbovana stanovanja Suzana P. Kovačič Kranj • V nekaterih krajih po Gorenjskem gradijo ali pa so v načrtu oskrbovana stanovanja za najem ali nakup. Namenjena bodo starejšim od 65 let, ki jim zdravstveno stanje dopušča samostojno bivanje. Kaj menite o tej možnosti? t dow K a rol Kisovec: "Zdi se mi v redu. Še vedno si na svojem, v bližini pa fmaŠ zdravstveno oskrbo. Če bom imel denar in če bo zdravje v redu, bom morda tudi sam razmislil o tem." Stane V id man "To se mi zdt v redu. Če zboli$, je v redu» da je v bližini zdravstveno osebje, če na jesen življenja ostaneš sam, je tudi dobro, da imaš okrog sebe družbo." Katí Levan "Sem za. Problem pa je v tem, da so ta stanovanja predraga in niso dostopna širšemu krogu ljudi." Boris Pečrtlk: : Roman Koci: I "Ni dovolj samo stanovanj« • "Ideja se mi zdi v redu, Čas ska rešitev, v bližini morajo • pa bo pokazal, kako bodo biti tudi socialno skrbstvo, i oskrbovana stanovanja de- družina ali prijatelji, ki ti i jansko zaživela." lahko pomagajo, ko pomoč j potrebuješ." V Medvodah prvi mlekomat Pristno sveže kravje mleko s kmetije Mis iz Zavrha pod Šmarno goro odslej lahko kupite na mlekomatu. Kot prvega v Sloveniji so ga postavili v središču Medvod. Maia Bertonceli Medvode • Mlekomat je avtomat za prodajo svežega mleka. Prvega v Sloveniji so v soboto odprli pred blagovnim centrom v Medvodah. V njem je mJeko s kmetije Mis Í2 Zavrha pod Šmarno goro, kj er na dan namolze jo okrog 2500 litrov mleka. "Ste pri mlekomatu, kjer si lahko'naroiite pristno, sveže mleko s kmetij. Domače mleko s travnikov je prvovrstnega okusa, primer« no tako za pitje kot za pripravo mlečnih izdelkov," Tako vas nagovori mlekomat, ko vanj vstavile denar za nakup mleka. En liter stane en evro» naročite pa lahko tudi manjšo količino, odvisno od vsote, ki ste jo vplačali. Mleko lahko natočite v 1 Ii\ vtl I 2upan Medvod Stanislav 2agar ter Cirila in Tomaž Mis so nazdravili s svežim mlekom iz mlâlcomata. ku, kar menim, da je zelo okrog dvesto litrov mieka, "Tovrstni avtomati so za slovensko kmetijstvo velika pomembno. Sveže mleko z seveda odvisno od lokadje. V pridobitev, pa ne samo za kmetijstvo, temveč tudi za kmetije bo uporabni- tem primeru bi se nam inve- potrošnika. Menim, da se premalo zavedamo, kaj kom ^ voljo ^ ur/je ^ stidja poplač^ v sUbih sed- . , 1. . I . > v M t . . ., ,. dâJ Tomaž Mis m dodal, da mih mesecih, le poiasnil pomeni hrana, b ,0 Uhko potrošnik kupi m pndobi ^odo mieko v mlekomatu Mis. Odprtja prvega tovrst- direktno s kmetij v primerjavi z mdustnjsko predelano „lenjali vsak dan, njegova nega mJekomata v Sloveniji hrano/' je ob odprtju mlekomata povedal Janez Slevec, kakovost pa bo seveda tudi so se udeležiij tudi Simona predsednik Govedorejsk^a poslovnega združenja. nadzorovana. Prevc s kmetijskega ministr- ___ V mlekomatu je cisterna stva, Janez Slevec, predsed- za 250 litrov mleka. In koli- nik Govedorejskega poslov- s seboj prinešeno posodo zorela kar nekaj časa. dobil ko pričakujejo, da ga bodo nega združenja, in Stanislav prostornine do treh litrov, pa sem jo v Italiji. Mlekomat dnevno prodali? "Spremljal Žagar, župan Medvod, ki je plastenko pa lahko kupite sem pripeljal v Slovenijo, da sem prodajo na mlekomatih skupaj s Orilo Mis přeřezal tudi pri mlekomatu. "Ideja bomo lahko mleko s kmetij za postavitev mlekomata je ponudili direktno potrošni- v Italiji in ugotovil, da se na trak in uradno odprl mleko mlekomat dnevno proda mat v Medvodah. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes in jutri bo sončno in toplo, popoldne bo kakšna ploha. V četrtek se bo od zahoda pooblaČHo. Popoldne bo možen rahel dež. TOREK tttt 3/20°C SREDA «lerKijd RS u okolje, Ur^d rneieorotogijo ČETRTEK 4/21 /"^OCetcv« Zoçrec o 19/8 T O neka ít/10-C Kranj Višja trošarina in dražje cigarete v skladu z vladno uredbo se bo 1. maja trošarina za cigare* te iz najbolje prodajanega cenovnega razreda zvišaU s seda* njih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret, skupna davčna obveznost pa s sedanjih 1,65 na 1,77 evra za zavojček. Zvišanje trošarine bo vplivalo tudi na maloprodajno ceno. I2 Tobačne Ljubljana so sporočili, da se bo maloprodajna cena najbolje prodajanega cenovnega razreda cigaret v Sloveniji (to so cigarete znamke Boss in West) zvišala za 15 centov, z z,20 na 2,35 evra za zavojček. Druge cigarete se bodo podražile za 10 do 2$ centov. C. Z. Kranj Izbirajo naj izložbo in pročelje Turistično društvo Kranj bo tudi letos izbralo najlepše izložbe in pročelja v starem mestnem jedru Kranja, kar naj bi bila spodbuda za tamkajšnje trgovce, prebivalce in lastnike. Posebna komisija bo od aprila do vključno septembra, ko bodo na prireditvi razglasili rezultate, ocenjevala urejenost, obliko, umetniški vtis, občutek za estetiko In izvirnost izložb in pročelij. S. K. Kranj Razstava pirhov na Glasu je uspela! Vesel) nas, da ste se v tako velikem številu odzvali na naše vabilo in pri nas razstavljali svoje izdelke. Sodelovali so: Metod Pavlin iz Naklega, Stana jereb iz Žirov> Marijana Doki iz Kranja, Marija-Majda Debeljak in Helena Dulc iz Ško^e Loke, Slavka Langus» Zofi Rakinič in Margareta jeram iz Radovljice, Marja Čampa in Tone Pfajfar iz Lesc, Miha Sušnik iz Besnice, Jože Štefe s Srednje Bele in člani združenja Sent. Ker je bila razstava res paša za oči, jo bomo pripravili tudi prihodnje leto. D. K. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 50 novorojenčkov, od tega v Kranju 39, na Jesenicah pa n. V Kranju se je rodilo 19 dečkov in 20 deklic, med njimi tudi bratec in sestrica. Najlažja je bila dvojčica, ki je tehtala 1840 gramov, najtežjemu dečku je tehtnica pokazala 4480 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 7 dečkov in 4 deklice. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 3260 gramov, najtežja pa deklica, ki se ji je kazalec na tehtnici ustavil prî 4350 gramih. RADIO KRANJ d.o.o. Stritariava ul. d. KRANJ r&LF^ON (04) 2«i (04) 281 (04> 2022 (OSI) rVTHM (\dmmi mmtu FAX: 404) 28i {OA) 2S1-2229 -iiN* E poâlo. radlokran |Or*dÍo-l(ranJ.sr www.radio-kranJ.si