Murska Sobota, 24. marca 1988, Leto XL. Št. 11 Cena 600 din VREME Po poslabšanju, ki je bilo v torek in sredo, se bo vreme za krajši čas izboljšalo: deloma jasno bo in toplo, ob koncu tedna prehodno poslabšanje. Rdeči križ Murska Sobota AKCIJA ZA ZDRAVO IN ČISTO OKOLJE Jaw Občinski odbor Rdečega križa Murska Sobota organizira od 28. marca do 2. aprila 1988 akcijo higienizacije in varstva okolja. V ta namen je bil v Murski Soboti razgovor s predsedniki krajevnih organizacij Rdečega križa. Po predavanju mag. dr. Štefana Gruškovnjaka o problematiki zdravega in čistega okolja so se dogovorili za izvedbo akcije, ki bo potekala v vseh vaseh soboške občine, tudi v romskih naseljih. Udeleženci razgovora so opozorili na nekatere probleme varstva okolja in se zavzemali za to, da bi morah onesnaževalce kaznovati. Žal pa se nekateri, ki bi morali biti zainteresirani za akcijo, pogovora niso udeležili. Namen akcije Rdečega križa je, da bi k higienizaciji in varstvu okolja spodbudili širši krog ljudi, posebne pozornosti pri akciji pa bi morali biti deležni starejši občani. F. M. Zdravstvo brez dinarjev V soboški občini primanjkuje blizu tri mi-Ijarde dinarjev za funkcionalno dejavnost zdravstva, kar povzroče težave pri likvidnosti in zagotavljanju sredstev za osebne dohodke. Ker ni denarja, je soboški izvršni svet na torkovi seji sklenil, da je potrebno zagotoviti sredstva za pokritje materialnih stroškov in osebnih dohodkov, zaenkrat pa prepovedal nadaljnje zaposlovanje in nakup medicinske opreme (razen tiste, ki je že naročena). Zadolžil je PZC, OŽS in IS, da pripravijo predlog za pokritje lanskoletne, izgube v zdravstvu za razpravo o svobodni menjavi dela in sprejel pobudo, ki jo bo posredoval republiškim organom — da bi polovico republiške solidarnosti namenili za uporabo zunaj dogovorjenega programa. Gradbeni odbor in PZC morata v dveh tednih pripraviti poročilo o programu dosedanjih nabav medicinske opreme in predlog o usodi starega bolnišničnega objekta. O problematiki pomurskega zdravstva pa več na 5. strani. F. Maučec Foto: N. Juhnov rDušan Šinigoj v Lendavi in na Madžarskem Prednost gospodarskemu sodelovanju Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je bil na dvodnevnem obisku v madžarski županiji Zala. S tamkajšnjimi političnimi funkcionarji in gospodarstveniki se je pogovarjal o odnosih med županijo in Pomurjem oziroma Slovenijo, veliko besed pa je bilo tudi nasploh o možnosti tesnejših stikov med obema državama. Prvi dan obiska se je Dušan Šinigoj nekaj časa mudil v Lendavi, kjer so ga pričakali vodilni možja. občine, pa tudi Jozsef Horvath, predsednik mestnega sveta Lentija. S tem madžarskim mestom se namreč Lendava na različnih področjih srečuje že 20 let. obojestranske materialne koristi — gre predvsem za industrijo, kmetijstvo, trgovino in turizem. Za izboljšanje je pomembno predvsem delo pred štirimi leti ustanovljenih komisij, ki bi morale skrbeti za več izmenjave. Zaskrbljuje predvsem dejstvo, da so gospodarski stiki v lanskem letu upadli, za kar sta oba predsednika navedla vrsto vzrokov. Za našo regijo je pomembno predvsem to, da tako madžarska kot slovenska stran nista zadovoljni z delom pomurske medobčinske gospodarske zbornice. Dušan Šinigoj je o tem govoril dovolj kritično, saj je na pripombo Sandorja Ujvarija odgovoril, da bodo kmalu ugotovili, čemu Na mejnem prehodu v Dolgi vasi je slovensko delegacijo na čelu s predsednikom slovenske vlade Dušanom Šinigojem, priča p predsednik županijskega sveta Zale, Karoly Szabo.. zastoj in da je pomurska go- Nadaljevanje obiska je potekalo delovno, Dušan Šinigoj pa se je v Zalaegerszegu dve uri pogovarjal s Sandorjem Uj-varijem, predsednikom župa-nijskega sveta. Sogovornika sta namenila največ pozornosti problemom v zvezi s sodelovanjem, ki jih ne manjka. Stiki so sicer zadovoljivi na področju kulture in športa, veliko manj pa tam, kjer je lahko veliko I redarska zbornica na tem po-očju premalo delala. Slovenska delegacija je obiskala tudi nekaj industrijskih obratov v županiji. Po pogovorih in zavzetosti obeh strani sodeč se sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko obetajo lepši časi — ce seveda ne bo ostalo zgolj pri besedah. Bojan Peček PRISPEVKI KMETOV ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE 700 tisoč din za četrti zavarovalni razred Z vključitvijo kmetov v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja smo tudi to kategorijo občanov • na tem področju bolj ali manj izenačili z delavci v združenem delu. Žal pa tudi v Pomurju ugotavljajo, da v novi sistem zavarovanja še niso vključeni vsi kmetje, opažajo pa tudi, da se jih vedno več odloča za nižji zavarovalni razred. Na območju Kmetijske zadruge Pa-nonka je v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključenih 4.146 kmetov, le dobra polovica teh pa je zavarovana v četrtem ali višjem zavarovalnem razredu. Osnovni vzrok za to so prispevki, ki jih v sedanjih neugodnih razmerah za kmetijstvo mnoge kmetije ne zmorejo. Konec marca poteče rok, ko se kmetijski zavarovanci lahko odločijo za spremembo zavarovalnega razreda, zato naj zapišemo, kakšne prispevke bo potrebno letos plačevati za posamezne zavarovalne razrede. Letni prispevek posameznega kmečkega zavarovanca za prvi zavarovalni razred znaša 4'11.640 dinarjev, za drugega 493.969 dinarjev, za tretjega 576.295 za četrtega 699.787 za petega 823.280 za šestega 975.616 za sedmega 1.560.987 za osmega' 2.342.480 za devetega 3.121.973 in za deseti zavarovalni razred 3.902.466 dinarjev. Konec leta se bo iztekel tudi rok, v katerem se kmetje še lahko odločijo za dokup let. Dokup enega leta pokojninske dobe stane 921.564 dinarjev. l. Kovač Zakaj neodgovorno poseganje v naravo in urejeno okolje? Stran 8 Učiti se na izkušnjah Ciklusa proizvodnje v kmetijstvu ni mogoče zaokrožiti v obdobje enega leta, zato se poslovno leto za kmetijce praktično ne začenja 1. januarja in tudi ne končuje zadnjega decembra. Obračanje kapitala v kmetijstvu je počasnejše, saj traja čas pitanja, denimo ponekod v govedoreji, tudi poldrugo leto, zato kmetijstvo zahteva drugačno obravnavo kot druge panoge gospodarstva. Žal takšnega spoznanja še nismo sprejeli in kmetijci zato upravičeno negodujejo, da so v podrejenem položaju. Še več, kmetijstvo velikokrat obravnavamo zgolj kot skrbovalno dejavnost, ki mora igrati vlogo sociale, ob tem pa pozabljamo, da socialna varnost delavcev in občanov ni odvisna zgolj od kmetijskih izdelkov. Posledice takšnega odnosa pa v največji meri čutijo kmetijci sami in se kaže predvsem v njihovi socialni varnosti. Smo pred spomladansko setvijo, ki pomeni začetek novega obdobja za poljedelce, pravzaprav se za del le-teh s tem začenja tudi novo poslovno leto. Poznavalci pravijo, da smo se v Pomurju na spomladansko setev dobro pripravili. Za doseganje dobrih pridelovalnih rezultatov je potrebno predvsem znanje, saj le tako najnovejše izsledke znanosti in tehnologije lahko prenašamo tudi v prakso in tega se pomurski kmetijci še posebej zavedajo. Izobraževanje kmetijcev v zimskem času je postalo že tradicionalno, rezultati pa se vidni predvsem v večji proizvodnji. Na spomladansko setev čaka to pomlad v Pomurju več kot 20 tisoč hektarjev njivskih površin. Dolgoročna usmeritev pomurskega kmetijstva PRED SPOMLADANSKO SETVIJO v živinorejo zahteva tudi intenzifikacijo poljedelske pridelave, saj so minili časi, ko smo krmili iz vreče in moramo zato čim več krme pridelati doma. Zato ne preseneča, da pomurski kmetijci tudi to pomlad največ površin namenjajo koruzi. S setvijo le-te nikoli ni bilo in tudi letos ne bo posebnih težav, saj se kmetijci odločajo zanjo na osnovi ekonomskega interesa. Že zdavnaj je obveljalo spoznanje, da le kakovostno seme, primerno gnojenje in ustrezna zaščita zagotavljajo visoke pridelke. Ekonomski interes pa mora biti odločilen tudi pri pridelavi vseh drugih poljščin. Praksa zadnjih let kaže, da tega ne more nadomestiti sklepanje še tako čvrstih pogodb, vendar to spoznanje še ni povsem prodrlo v našo zavest. Pospeševalna služba v temeljnih zadružnih organizacijah se še vedno preveč ukvarja z raznimi administrativnimi deli, med katera štejemo tudi sklepanje pogodb, pa čeprav bi ta čas lahko veliko bolj koristno izrabila za svetovalno delo. Pospeševalce bi morali češče srečevati v hlevih in na poljih, pravijo kmetje, ne pa da se ukvarjajo s pisarniškimi opravili, ki cesto ostajajo zgolj le formalnost. Tako vsako leto sklenemo na tisoče pogodb, ki potem obležijo v predalih in ne predstavljajo tako rekoč nobene praktične vrednosti. Kot smo že zapisali, mora kmetovalce spodbujati k pridelovanju predvsem ekonomski interes, to pa pomeni, da morajo vedeti, kako kaj in pod kakšnimi pogoji bodo pridelovali. Če je pridelek dober in cena spodbudna, potem tudi tržnih presežkov ne bi smelo manjkati, če ni pridelka. ali pa so cene nespodbudne, pa tudi nobena pogodba ne zaleže Vsak dober gospodar mora ravnati tako, da bo ustvaril kar največ dohodka. zato tudi kmetom ne smemo očitati, če ravnajo tako. Pa ne moremo ravno trditi, da so tako ravnali doslej, saj sicer zdaj ne bi, denimo, kupovali otrobov po skoraj enaki ceni, kot so ob žetvi prodali pšenico. V združenem delu cene, svojih izdelkov določajo delavci sami, za kmetijske pridelke jih določajo drugi. V osnovi to sicer ni zgrešeno, vendar je treba pri določanju cen upoštevati tudi vse dejanske stroške. Kmetijstvu je treba zagotoviti takšne pogoje gospodarjenja, da bo samo sposobno skrbeti za svoj razvoj, in tega se moramo še bolj zavedati tudi zdaj, pred spomladansko setvijo. Ludvik Kovač TOZDE UKINJAJO, MAR NE? Negotova usoda turniških čevljarjev S približno 800 delavci je turniški tozd kranjske Planike največji tozd v lendavski občini. Hkrati gre temu delovnemu kolektivu pripisati nad dve tretjini občinskega izvoza in relativno uspešno poslovanje z nekoliko svojevrstnimi prijemi Jože Kuronja, predsednik lendavskega Izvršnega sveta: »Lendava ima samo 6 »svojih« 'ozdov. 11 tozdov in 6 poslovnih enot. V izvršnem svetu menimo, da je temeljna pravica delavcev, da sami odločajo o svoji organiziranosti, saj bodo posledice čutili predvsem oni. Zahtevamo pa, da o vsaki novi organiziranosti pripravijo strokovne utemeljitve. Če ta prinaša boljše poslovne rezultate kot prej, smo za, sicer pa odločno proti. Planika sodi med naše najuspešnejše organizacije. Uradno o reorganizaciji nismo slišali še nič, res pa je, da se o tem neuradno govori. Če bi prišlo do želje po ukinitvi tozda, bomo to resno in vsestransko preučili, ker je v Planiki poslovanje že zdaj dobro, zato imajo po sedaj veljavnih predpisih vse možnosti, da kot tozd uspešno delujejo vnaprej. Mislim, da bomo s skupnimi močmi našli pot, ki bo najustreznejša. O govoricah, da bi bila Planika enovita delovna organizacija, lahko rečem, da zanje ni realnih možnosti.« vodstva tozda, ki pa so doslej pomenili uspeh. Lani se je resneje zataknilo zaradi težav z osrednjim tujim partnerjem, Adidasom, ki je v tretjem svetu našel cenejše izdelovalce. K sreči pa je turniška kakovost vendarle nagnila tehtnico na našo, jugoslovansko stran. Tako se je po resnih motnjah, ko je že kazalo, da se bo Adidas preusmeril k cenejšemu kooperantu, vendarle vse skupaj dobro izteklo. Toda nihče ne jamči, da bo tako tudi vnaprej — kajti veliki zahodnonemški sistem bo gotovo iskal še naprej. Zato v Planiki resno razmišljajo o tem, zakaj je njihova proizvodna minuta toliko dražja (po zatrdilih direktorja Jožeta Kolariča, je razmerje zelo neugodno, saj so za zdaj kar dvainpol-krat dražji od tretjega sveta). Ustanovili so posebno komisijo na ravni delovne organizacije, ta pa naj bi še letos prišla do analize in nato sklepov, kako v Turnišču naprej. Bolj ali manj glasno je že slišati, da bodo tozd ukinili, čeprav vse skupaj še ni gotovo. V vodstvu tozda pa poudarjajo, da je reorganizacija drugotnega pomena, bistveneje je, da znižajo stroške izdelave in s tem povečajo zaslužek. Osrednja računica v Turnišču je torej (in prav je tako!) ekonomska. Jože Kolarič, direktor tozda v Turnišču: »Mi o reorganizaciji ne govorimo. V Jugoslaviji smo pač vajeni, da vedno, ko doživimo poraze, takoj govorimo o reorganizacijah, namesto da bi poiskali vzroke za poraz. Sami smo ga lani zunaj res doživeli, ko smo izgubili 38 odstotkov dela, ker smo bili predragi. Ob ugotovitvah, da sta draga energija in reprodukcijski material, je res tudi, da imamo preveč režije — tako v tozdu kot v celi DO. Zlasti pa je draga družbena nadgradnja, kot verjetno v nobeni državi. Za nas je nebistveno, kdaj in kako se bomo reorganizirali, ampak da dobimo nove kupce, spravimo Adidas nazaj v Turnišče, odpravimo izgubo, dvignemo osebne dohodke in produktivnost dela ter da smo zunaj konkurenčni. Komisija že aktivno dela in prepričan sem, da bomo do konca leta imeli ocene, kaj storiti.« K sreči velja podobno tudi za občinski izvršni, svet, ki nima nič proti ukinitvi tozda, seveda pod pogojem, da to pomeni izboljšanje poslovanja. Vseeno pa ima občinska politika dolžnost več: ne zanima jih zgolj gola ekonomska uspešnost, pač pa tudi, koliko denarja odteka iz občine, ker je matična organizacija v drugi. Bojan Peček aktualno doma in po svetu Pripadniki zloglasne 82. padalske divizije marširajo proti nikaragovski meji, demokrati pa demonstrirajo v ZDA: Nočemo novega Vietnama! Kaže, da ima nesmiselnost vojne svoj smisel le še v strahovanju kongresa združenih držav, kjer se vse več poslancev sprašuje, zakaj Reagan dramatizira? Gorbačov v skupščini SFRJ Sovjetsko-jugoslovansko medvojno bratstvo je bilo kronano s pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med državama-. Žal so bili dobri odnosi kmalu porušeni, pogodba pa razveljavljena. Na račun vodstva jugoslovanske KP so bile izrečene številne neutemeljene obtožbe. Ta spor je povzročil veliko škode ne le Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, marveč vsemu socializmu. Menim, da danes moram govoriti prav o tem, da ne bi bilo razloga za zaskrbljenost, sumničenje, nezaupanje in užaljenost. To je nujno tudi zato, da bi poudarili pomen naukov iz preteklosti... Kajti samo na podlagi resničnih in poštenih razlag preteklih dogodkov lahko dejansko ocenimo, kaj sta naši partiji storili za to, da bi odpravili odtujenost v odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Trg še vedno samo proklamacija Zdaj pravzaprav ni več pomembno, kakšna so sporočila za celotno družbeno dogajanje, ne kakšna so navodila za gospodarstvo, celo v določene podrobnosti ni več verjeti. Cene, ki so dejansko pod najhujšim nadzorom in kjer uprava v igralnici zastavlja svoje (zadnje) žetone, so se v času zadrževanja v februarju spet bolj dvignile, kot pa je bila rast v januarju, ko so jo nekoliko obrzdali. Da ne bo pomote, še tedaj na škodo gospodarstva in v »prid« povečevanja izgub v delovnih organizacijah. Cene na drobno so se povečale v januarju v primerjavi z decembrskimi v preteklem letu za 3,2 odstotka, februarja pa je bil mesečni skok v primerjavi z januarjem 5,9 odstotka. V Sloveniji je bila februarska rast cen nekoliko počasnejša kot v Jugoslaviji (5,6-odstotna), pa vendar so bile drobnoprodajne cene v naši republiki za 166 odstotkov višje kot lani. Tako pravi uradna statistika, ekonomski strokovnjaki s pravnega inštituta ljubljanske pravne fakultete pa dokazujejo, da je bila mesečna rast v preteklem mesecu 7,6-odstotna. Za primerjavo sicer lahko povemo, da je mesečna trendna rast v decembru precej večja kot februarska, saj je dosegla 10,9 odstotka in napovedovala 246 odstotkov letnega povečanja cen. Verjetno bi se bilo prav obrniti nekoliko nazaj — v povprečje cen leta 1986. Od tedaj do letošnjega januarja so cene zrasle za 257 odstotkov. Glede upravičenosti cenovnih zamrznitev se kajpak spričo dosedanjih izkušenj nikakor ne bi kazalo hudovati, pošteno namrdniti pa se tudi ne kaže več. Če namreč povzamemo komentiranje iz tujih časopisov, jugoslovanski vladi sploh ni do tega, da bi se voditelju sovjetske perestrojke seznanili s tistimi našimi ekonomisti, ki resnično zagovarjajo trg in ki zamrznitve cen jemljejo lahko le kot začasno rešitev, nikakor pa ne brez spremljajočih ali vsaj v doglednem času prihajajočih sprememb. Tako je trg torej ostal, kot smo vselej tudi vedeli, samo prokla- Mačka miško, miš pšenico Ljubiša Nikolin je pred nedavnim v Komunistu, v sestavku An-tiutopija, zapisal, kako se najbrž Abdičevim prijateljem kolca, ko se žalostno spominjajo tistega lepo opremljenega avtobusa z bifejem in s stevardesami, ki je izbrane goste vozil pod firmo Agroko-merca. K temu pa Nikolin omenja še vrsto zadev, ki jih sicer ne označuje kot »fikretovščina«, ampak takole, da bi bralci ob tem razmišljali. Takole pravi Nikolin: Na sto in stotisoče sedanjih in nekdanjih (upokojenih) železničarjev se vozi po svojih progah z 90 odstotki popusta v drugem razredu in s 75 odstotki popusta v vagonih prvega razreda. Dvanajst tisoč novinarjev počne to v obeh razredih in na vseh domačih progah s popustom 30 odstotkov. Oboji pa zavidajo stotinam zaposlenih v Jatu, katerih zastonjkarska in močno pocenjena potovanja segajo vse tja do Avstralije, Singapurja, obeh Amerik. Gozdarji imajo pravico do zastonj lesa in drv. Šoferji težkih in lahkih tovornjakov zaračunavajo svojo povratno vožnjo, če je vozilo prazno — sicer pa povrh tovora. Izdelovalci vseh mogočih uporabnih predmetov kupujejo tako rekoč »brez cene« najboljše izdelke, na hitro označene za škart. Podobna je cena macija, dejansko pa nam, kot v podtonih ugotavlja tuje časopisje, do tega nikakor ni. Stabilizacija se torej začne in konča pri zamrznitvah cen, ki jo včasih »obogati« še ledenitev osebnih dohodkov. Od tam naprej nismo prišli. Toliko hujše izzveni tarnanje predsednika zvezne vlade, češ sprejeli smo toliko in toliko novih ukrepov, nekatere zakone smo celo večkrat spreminjali, rezultata pa nobenega. »Trg pač zahteva svoje, to vedo tudi v vladi, ko gre za njihov trg, ta pa je bolj ali manj omejen na kupčkanje okoli proračuna. Nedavna podražitev cigaret je tipična slika, kako si ob vseh proklamiranih zamrznitvah cen pri tobaku vlada debeli svoj proračunski mošnjiček. p " STATISTIKA - -H I Cene na drobno v Sloveniji so se v februarju povečale za 15,6 odstotka in bile po teh podatkih slovenskega statističnega zavoda za 166 odstotkov višje, kot so bile februarja lani. V pri- merjavi z lanskim decembrom so bile cene v prodaji februarja letos v vsej Jugoslaviji višje za 9,3 odstotka, v Sloveniji pa ne- " koliko manj, namreč za 9 odstotkov višje. I Februarja letos so se v Sloveniji zlasti povečali stanovanj- ski obratovalni stroški, podražile so se kulturne in komunalne storitve, pohištvo, tekstilni izdelki, časopisi, kmetijska zaščitna H sredstva, električni gospodinjski stroji ipd. INa vrhu lestvice enoletnih podražitev namreč po primer- m javi lanskih in letošnjih februarskih cen, so bile kulturne stori- tve, ki so se v Sloveniji podražile za 283 odstotkov, zdravila so H se v tem času podražila za 265 odstotkov, mleko in mlečni izdelki za 220, čistila za 210, meso za 209, komunalne storitve za 1 206, sadje za 202, tekoča goriva in maziva za 196, vozila za I 187, časopisi za 186, kurjava za 182, električni tok za gospo- dinjstvo za 175, zelenjava za 174, gospodinjski električni stroji _ za 170, žitni izdelki za 163, tekstilni izdelki za 163, osebne sto- I ritve za 161, gradbeni material za 156, poštne storitve za 136, | prevodi za 135, stanovanjski obratovalni stroški za 127, maščo- be za 127, kmetijsko orodje za 119, jajca za 118, ribe za 110, L obutev za 109, kmetijska zaščitna sredstva pa so se podražila za 69 odstotkov. t * « za najem gradbenih in kmetijskih strojev za »naše« delavce in uradnike. Zastonj. Mnogi, ki so krivi za naše dolgove, dobivajo višje plače na podlagi »delovne dobejtik pred upokojitvijo«. Deset tisoč agronomov, kmetijskih tehnikov, veterinarjev in živinorejcev se na račun svojih firm preteguje po hotelih ob naši jadranski obali in po letoviščih, v času ko bi morali zasejati tri milijone hektarjev polj. Najboljši med najboljšimi potujejo na gradbišča na tujem, spijo in jedo zastonj v delavskih domovih in menzah, zaračunavajo pa polne devizne dnevnice. Taka potovanja se vlečejo tudi po več tednov. Gospodarski kapitani vodijo svoje družine po svetovno znanih letoviščih in zimskoturisti-čnih krajih, račun plača tuji partner, ki potem s svojimi pride k nam. Sto petdeset tisoč družbenih avtomobilov križari po naših cestah. V njih je prav toliko družbenih šoferjev in še več tovarišev. Poslovne partnerje gostimo, jim dajemo galantna darila ... vse to je po precej približnem računu vredno na leto prav toliko, kot znašajo mesečne plače pol milijona naših delavcev. Medtem ko si poslovni ljudje preobremenjujejo želodce in si v predplačilo jemljejo glavobol, v pozabi svojega enako birokratskega de lovnega mesta in porekla, si ne morejo kaj, da ne bi ogovarjali politikov: politiki so privilegirani, saj za visoke plače ne odgovarjajo za nič. Na drugih podobnih sestankih jim politiki vračajo: tehnokrati so neodgovorni, radi imajo motne posle in so samovoljni. Kapitalni tovariši streljajo kapitalno divjad, zlate, srebrne in bronaste kapitalne jelene, tudi po dvajset. V nekaj sto stanovanjih, ki so last federacije, stanujejo ljudje, ki v federaciji niso nikoli delali. Sin nekega funkcionarja je na Dedinju oddajal vilo za 1600 dolarjev na mesec. Podmladek visokega rodu, med katerega sodi tudi omenjeni, nima problemov s šolanjem, pa četudi na tujem, z zaposlovanjem v firmah z visokim dohodkom jih ima še manj. Nima problemov niti, če se hoče zaposliti v tujih predstavništvih, povsod, kjer se plačuje z zelenimi bankovci. Mnogim je dovolj samo diplomatski potni list, drugi imajo radi vonj provizije. Vse to gre tako lepo, kot pravi tista pesem: Mačka miško, miš pšenico, pod goro, pod to goro zeleno ... Znanost in politika Vloga znanosti pri razvoju družbe so zagnano zagovarjali od leta 1965, torej od visokoope-vane gospodarske reforme. Ko so politiki reformo izničili, so si izmislili nasprotnika, ki naj bi bil zaviralec napredka. Dobil je zveneče ime tehnokrat, torej zagovornik nadvlade tehnike in tehnične znanosti nad vsakdanjo politiko. Znanost kot znanost je bila zopet porinjena ob stran. S tem so porinili ob stran tudi osnovno bistvo protislovja, tezo, antitezo in sintezo, v jugoslovanskem primeru protezo. Teza oziroma osnovna postavka, antiteza kot nasprotna postavka, sinteza pa združitev dveh postavk se v življenjski praksi kaže v trikotniku, ki velja za ves svet — prvi krak politika in država, drugi krak trikotnika so vodje gospodarstva ali menežerji in tretji krak je znanost. Toda, v trenutku, ko je začela znanost dokazovati tako politikom kot menežerjem, da njihove odločitve niso vedno ustrezne, so znanost preprosto izrinili iz soodločanja. Trditev ni izmiš- OPEŠANI DINAR Najnovejši podatki o hranilnih vlogah zgovorno pričajo o šibkosti naše valute. Med vsemi hranilnimi vlogami je kar 78,61 odstotka deviznih, dinarskih pa je le 21,39 odstotka. To je eden izmed dokazov, da se dinarji zaradi nenehnega pešanja vrednosti množično spreminjajo v devize. Vrednost celotnih hranilnih vlog, preračunana v domačo valuto, presega 18 bilijonov dinarjev. Da se dinarji sproti spreminjajo v devize, pričata tudi naslednja dva podatka: 48 odstotkov vseh deviznih vlog pa je na deviznih knjižicah občanov, ki živijo in delajo v Jugoslaviji. Vrednost deviznih hranilnih vlog je 31. decembra lani znašala dobrih 11 milijard dolarjev. PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL 3. Razseljevanje Židov — diaspora Leta 332 pr. n. š. se je v. Jeruzalemu pojavil takratni zavojevalec Bližnjega in Srednjega vzhoda, Aleksander Makedonski. Potem ko je njegova vojska uničila perzijsko državo, je Judeja prišla pod njegovo oblast. Začelo se je obdobje helenizma — grške nadoblasti. V tistem času omenjajo viri novo večje razseljevanje Zidov — bodisi nasilno ali prostovoljno. Največ Židov se je takrat naselilo v Aleksandrijo, zlasti podjetnejši so šli kar sami, prostovoljno, ker jim je puščavski prostor postal premajhen. Viri govorijo o močnih židovskih naselbinah v Egiptu, kjer so jim bili tudi egiptovski vladarji naklonjeni. Imeli so svojo upravo in svoje sodstvo, lahko so živeli po svoji veri in smeli so vzdrževati stike z Jeruzalemom. V 1. stoletju pr.n. š. je bilo v Aleksandriji več Židov kot v Jeruzalemu, v vsem Egiptu je bilo kar milijon Židov. Leta 167 pr. n. š. pa so si Židje v uporu proti grški nadoblasti nad Judejo izborili neodvisnost, ki je trajala polnih 80 let, vse do prihoda Rimljanov. Pompej, rimski vojskovodja, je osvojil Sirijo in tam vzpostavil najvažnejšo provinco Srednjega vzhoda s sedežem v Damasku. Tam je načrtoval pohod na Jeruzalem in leta 63 pr. n. š. je Pompej že v Jeruzalemu. Palestina je postala rimski protektorat, Rimljani so deželo začeli nazivati Palestina (že Filistejci so področje okrog Jeruzalema imenovali Paleštim). Dežela je Rimljanom plačevala letni davek, sicer pa so v Palestini še nekaj časa vladali židovski pro-tektorji. Eden od protektorjev, Herod Veliki, je ponovno pozidal jeruzalemski tempelj, veličasten in lep, kot v dobi kralja Salomona, toda nad vrati templja je bil simbol Rima: zlati orel. Zaradi stalnih sporov med židovskimi političnimi strujami in večkratnimi nemiri so oblast v Judeji neposredno prevzeli rimski uradniki. Sirski cesarski namestnik je moral skrbeti tudi za var ljena in ni konstrukcija, saj drugače ne bi neprestano tarnali, kako znanost ne sodeluje pri odločanju, kako je na repu dogodkov, kako na znanstvenem področju Jugoslavija caplja na zadnjem mestu na svetu in podobno. Ce bi politiki upoštevali vsaj delček spoznanj številnih znanstvenih zborovanj o razvoju, zagatah in perspektivah socializma v Jugoslaviji in na svetu, bi bilo marsikaj bolje. Takšno posvetovanje je bilo pred dnevi v Zagrebu in tam se je razvnela polemika, ali so za trenutno krizo krivi znanstveniki, ker jih niso vključili v soodločanje, oziroma da so za polom krivi tisti znanstveniki, ki so sodelovali pri ustvarjanju sedanje politike. Zanimivo razlikovanje znanstvenikov od znanstvenikov. Prvi skupini znanstvenikov, ki jih politiki niso upoštevali, bi lahko očitali reakcionar-stvo, slepo zagovarjanje pluralizma interesov, kar nevedneži že kar imenujejo sla po večstrankar skem sistemu in odgovornost za neodgovorne trditve. Skupina znanstvenikov, ki je, na primer, svetovala zvezni vladi določene poteze, ki pa so se izkazale kot napačne, naj bi bila dokaz, kako znanost vendar ni zveličavna in da tudi znanost nima vedno prav. Čeprav je delitev na nekakšne opozicijske in provladne znanstvenike nesmiselna, je bistvo problema v tem, da politiki prisluhnejo v načelu tisti znanstveni tezi, ki že vnaprej potrjuje njihovo predhodno politično tezo. Za konec še zanimivost — politiki neprestano udrihajo po voluntarizmu, torej dogmi, da je volja pred razumom, in vendar razuma ne pritegnejo k odločitvam, ki so najčešče posledica volje posameznikov. Trenutno stanje se mi zdi podobno povojni anekdoti. Aktivistka je terjala be-sežiranje, dajanje injekcij proti jetiki, v enem in ne v treh ali več dneh. Zdravnik je aktivistko opozoril na reakcijo pri cepljenju. Aktivistka je odgovorila — za reakcijo bomo poskrbeli mi, vi pa cepite. Ali je po štiridesetih letih kaj drugače? Mirko Čepič nost Judeje, ki ji je načeloval rimski uradnik-prokurator, nekakšen guverner s sedežem v Ce-zareji, ki se je naslanjal na svoj upravni aparat in na dve rimski vojaški legiji. Iz Sirije pa so tekle pomembne karavanske poti skozi puščavo, tu je bilo središče denarnega gospodarstva Srednjega vzhoda, območje donosne obrti in trgovanja, steklarstva in zlatarstva. Tu so se izoblikovali tudi različni idejni in verski tokovi, kult rimskega bogja Mitre in pozneje tudi krščanstva. V tem času je živel tudi Jezus Kristus iz Nazareta, utemeljitelj krščanstva. Njegovo rojstvo so pozneje obeležili kot začetek novega štetja let — nove ere. Tako štejemo leta pred Kristusom oz. pred novo ero ali po Kristusu oziroma našo ero. Znani prokurator Pon-cij Pilat (26—36 naše ere) je tudi potrdil obsodbo židovskega sodišča, ki je Kristusa obsodilo na križanje. Katoliška cerkev je oživljala te prastare obsodbe v gonji proti Židom, »ubijalcem boga« ter antikristom. S tem so teološko utemeljevali pregone Židov v času križarskih vojn in njihov izgon iz večine evropskih dežel v 14. in 15. stoletju. Rimski prokuratorji so bili sredi 1. stoletja Židom zelo nenaklonjeni. Nalagali so jim velike davke, često pa so tudi žalili njihova verska čustva. Židovski radikali so oznanjali, da je le z oboroženim uporom možno ohraniti židovsko identiteto. Čeprav so Rimljani Židom še dopuščali notranjo versko avtonomijo, so se židovski rodoljubi večkrat upirali, ti upori so bili često prave male vojne. Jeruzalemski tempelj je ostal v židovski pristojnosti, tempeljska straža pa edina oborožena židovska formacija. Daljnovidni poveljnik te straže Aleazer je to stražo številčno močno okrepil in ta straža je postala zametek protirimskega upora. V letih 66 do 70 je ta upor postal tako silovit, da so ga zmogle šele številne legije, poslane na bojišče iz raznih delov velike rimske države. Jeruzalem se je globus DUNAJ — Predsednik avstrijske socialistične stranke in nekdanji kancler Fred Sinowatz je vodstvu stranke ponudil svoj odstop. Nasledil naj bi ga v vodstvu stranke sedanji kancler Franz Vranitzki. Sinowtzev odstop naj bi bil povezan s prodajo orožja Iranu. STOCKHOLM - Švedska vlada bo v kratkem parlamentu predlagala ostrejše predpise o izvozu orožja. To naj bi bila posledica suma, da nekatere švedske družbe izvažajo orožje ilegalno. TOKIO — Od prvega aprila dalje bodo Japonci imeli krajši delovni čas. Dva tedna bodo delali po šest dni, druga dva tedna po pet dni. PRAGA — Prejšnjo sredo se je končal tritedenski umik sovjetskih jedrskih raketnih enot, ki so bile nameščene pri mestu Hranice na severu ČSSR. V Pragi so potrdili, da je bilo to edino sovjetsko raketno oporišče na območju Češkoslovaške. RIO DE JANEIRO — Zaporniške oblasti v državi Sao Paolo so vznemirjene. Ugotovili so namreč, da je med 14 tisoč zaporniki v 21 kazensko-popravnih zavodih te najbogatejše brazilske države več kot 3000 (15 od- st stotkov) okuženo z aidsom. RIM — Že dvakrat v zadnjih dveh mesecih so zavrnili prošnjo za pomilostitev turškega terorista Mehmeta Alija Agce. ki je bil zaradi atentata na papeža Janeza Pavla II. septembra 1981 obsojen na dosmrtno ječo. NEW YORK — ZDA so lani izvozile 4,5 milijona hektolitrov vina in tako iztržile 60,8 milijona dolarjev (predlani 34,8 milijona dolarjev). Največ vina so prodali kalifornijski vinogradniki. Med uvozniki je na prvem mestu Jannnska. BRUSELJ — 325 milijonov prebivalcev dvanajstih držav Evropske gospodarske skupnosti daje letno samo 11 odstotkov svojih izdatkov za predmete, ki so uvoženi in držav izven EGS. MADRID — V spomin na sodelo-. vanje okoli 40 tisoč tujih prostovoljcev v vrstah španske republikanske vojske med državljansko vojno 1936—39 bodo v Barceloni proti koncu leta postavili velik spomenik, ki naj bi predstavljal svetopisemski osebi Davida in Goliata. LONDON — V pristojnih službah britanske vlade so na skrivaj pripravili bone za preskrbo z živili v primeru jedrske vojne.' BUDIMPEŠTA — Madžarska vlada je sklenila, da se drobnoprodajne cene, v kolikor so v pristojnosti vlade, do konca leta ne bodo spremenile. več mesecev upiral rimski vojski, branilce pa je vodil znani Simon Bar Gior. Leta 70 so Rimljani vdrli v Jeruzalem, ga zažgali, mesto je postalo ruševina. Zgorel je tudi jeruzalemski tempelj, mesto je ostalo skoraj brez prebivalcev. Te so v veliki meri pobili, ostale pa razselili po vsem rimskem imperiju in tudi zunaj njega. To je največja razselitev Židov ali tako imenovana diaspora, kot jo danes omenjajo. Diaspora je grški izraz in pomeni razselitev oz. razpršitev nekega naroda ali neke verske skupnosti v kraje izven njihove domovine. Za židovsko diasporo je značilno, da so razseljeni Židje povsod ohranili svojo vero, tradicijo in običaje in se po večini niso asimilirali, to je stopili z drugimi narodi. Ta židovska razselitev-diaspora je trajala skoraj 2000 let. Leta 70 je kakih 1000 Židov pobegnilo iz porušenega Jeruzalema. S prevaro so osvojili trdnjavo Masado ob Mrtvem morju, ki so jo še tri leta uspeli braniti. Rimljani so šele po treh letih obleganja uspeli osvojiti to trdnjavo, še prej pa so se branilci — Židje sami ubili do zadnjega, da ne bi prišli v roke Rimljanom. Padec Masade je pomenil dokončno izgubo židovske neodvisnosti. V resnici Židje nikoli niso povsem izginili iz krajev okrog Siona. Majhne židovske kolonije v Safedu, Tiberiji in drugod po Galileji so preživele tudi najtemnejša obdobja. Tudi trdoživa vera v Jahveja, židovskega boga, ni zamrla. Židovske občine so nastajale po vsej zemeljski obli celo na Kitajskem, Indiji, Etiopiji in še posebej po Evropi. V Kristusovem času je že v Rimu živelo okrog 30 tisoč Židov, Rimljani so jih posebej obravnavali in obdavčevali. Pokristjanjevanje Palestine je forsiral cesar Konstantin L, obenem pa stopnjeval izseljevanje Židov. Po razdelitvi rimskega cesarstva je Palestina pripadla vzhodnorimski oz. bizantinski polovici države. Bizantinci so Žide v glavnem pustili pri miru. Ivo Orešnik STRAN 2 VESTNIK, 24. MARCA' 1988 od tedna OBČINSKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE V POMURJU MURSKA SOBOTA — Program dela sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri predsedstvu OK SZDL za leto 1988 je dokaj obsežen. Med drugim naj bi obravnavali izvajanje zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vključenost kmečkih žena v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstvo predšolskih otrok in krvodajalstvo v soboški občini, kjer je zelo pomembno sodelovanje žensk. Velik poudarek pa bodo dale tudi izobraževalnim oblikam, zdravstvenemu varstvu in vključevanju v obravnavo vseh pomembnih vprašanj družbenega življenja in dela. MURSKA SOBOTA — Program prostorsko-izvedbenih aktov v letu 1988, ki jih je predložil komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, je razdeljen na tri poglavja. V prvem so navedeni tisti akti, ki jih sofinancira omenjeni komite, v drugem gre za financiranje investitorjev in se akti že izvajajo, v tretjem poglavju pa so prostorsko-izvedbeni akti, za katere še pričakujejo prijave. Vse to bo terjalo znatna finančna sredstva, zato bi za vsa dodatna naročila krajevnih skupnosti morali zagotoviti več denarja. MURSKA SOBOTA — Z letošnjo izvedbo seminarjev za delegate skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti so v soboški občini dokaj zadovoljni. Odziv in udeležba na teh seminarjih je bila namreč nad pričakovanji, kar pomeni, da so se vodstva krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij dobro povezala. Na seminarjih obravnavajo več tem, in sicer delo delegacije v družbenopolitičnem sistemu, aktualni položaj v gospodarstvu in družbenih dejavnostih soboške občine, aktualizirali pa so jih tudi z obravnavanjem sprememb in dopolnil k zvezni ustavi. GORNJA RADGONA — V petek, 18. marca 1988, so se sestali delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Gornja Radgona. Imenovali so vodjo strokovnih služb, ugodili prošnjam El-rada in Avtoradgone ter sprejeli številne druge pomembne sklepe. Eden od njih se nanaša na razveljavljeni sedmi natečaj za pridobitev posojila, drugi pa na zviševanje stanarin. V radgonski občini bodo v letu 1988 zvišali stanarine 4-krat za 24 odstotkov. GORNJA RADGONA — V torek, 15. marca 1988, so se sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona. Med pomembnejše zadeve ki so jih obravnavali, spadajo poročilo o delu Skupščine občine, njenih organov in izvršnega sveta, izvajanje referendumskega programa, izvedba reorganizacije sisa materialnih dejavnosti ter poročilo in zaključni račun sklada stavbnih zemljišč. MURSKA SOBOTA — Na prvi seji sveta za informiranje pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze so se v torek opoldne zbrali člani in ob sprejemanju programa dela izrazili mnenje, da ne želijo biti debatni klub, ampak s pogovorom za okroglo mizo, na katerega bodo poleg regijskih povabili tudi republiške predstavnike, vplivati na podružbljanje sredstev javnega informiranja ter udejanjanje zakona o javnem obveščanju v tistem delu, ki govori o zagotavljanju sredstev ustanoviteljev. MURSKA SOBOTA — V vrsti razprav o osnutku amandmajev k ustavi je bila razširjena seja predsedstva mladinske organizacije, na kateri je bil tudi Vlado Gerič z republiške konference, odgovoren za ustavne razprave. Mladinci so se zavzeli za vrsto konkretnosti pri ustavnih spremembah, med drugim podpirajo referendum o le-teh, vendar šele v fazi predloga. Zahtevajo tudi podaljšanje javne razprave vsaj do konca leta in se zavzemajo za korenitejše spremembe, kot so zapisane v osnutku. LENDAVA — Na četrtkovi seji izvršnega sveta skupščine obči- ! ne Lendava so obravnavali uresničevanje načrtov samoupravnih interesnih skupnosti v lanskem letu, pretresli pa so tudi osnutke programov za leto 1988 in nanje dali vrsto pripomb, zlasti glede prispevnih stopenj. Izvršni svet je obravnaval tudi poslovanje gospodarstva in negospodarstva v lanskem letu, pri čemer je bilo ugotovljeno, da sta obe dejavnosti v težkem položaju. MURSKA SOBOTA — Stavkovna pravila naj bodo neke vrste kodeks obnašanja delavcev, pisana kratko in jedrnato — kot deset božjih zapovedi — pripeljejo naj do uzakonitve stavk, do ustavno za-gotovljene samoupravne pravice delavcev do stavke. Zapisano je ključna misel z razprave na nedavni seji medobčinskega sindikalnega sveta za Pomurje v Murski Soboti. Govorili so o osnutku stavkovnih pravil — javna razprava o tem se bo nadaljevala do maja — sprejeli pravilnik o pravni pomoči in se seznanili z več drugimi vprašanji. IMA POTROŠNIK RES SVOJ DAN? Skoraj neopazno je minil 15. marec — svetovni dan potrošnikov. To je navsezadnje potrdila tudi zelo skromna udeležba na seji občinske konference svetov potrošnikov v Murski Soboti, ki je bila formalno nesklepčna, saj se je je od skupnega števila 57 predsednikov svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih udeležila le peščica desetih. Pa še ti si niso imeli povedati kaj spodbudnega o svojem delovanju. Če se je število potrošniških svetov resda povečalo v preteklih dveh letih, odkar tudi obstaja predsedstvo na občinski ravni, pa je od količine vsekakor pomembnejša kakovost. In prav s tem se potrošniški sveti v soboški občini ne morejo pohvaliti, saj so se le redko odzivali na pobude svojega okolja, zato je pač moral prevladovati forumski način dela. Po besedah Cirila Kambiča iz Maribora, ki je bil v minulem mandatnem obdobju predsednik republiške konference svetov potrošnikov, je največja pomanjkljivost v tem, da smo svete potrošnikov prepustili same sebi in ker smo jih imeli za nekaj, kar je zunaj krajevne samouprave. Kdo je kriv za takšno stanje? Krivcev je ogromno. To je v prvi vrsti gospodarska politika s svojim administriranjem. Kako neki naj potrošnik vpliva na izboljšanje kakovosti, na cene in preskrbo in se o tem sporazumeva z gospodarskimi organizacijami, če pa že vse vnaprej dolo ča država. Brez razvitega trga in konkurence si je namreč težko predstavljati močne in uspešne potrošniške organizacije. Tudi sistemska ureditev in povezava med samoupravno organiziranimi potrošniki ni dobra. Pobude, da bi potrošnike organizirali v okviru izvršnih svetov občin, republike in federacije, tako kot povsod v razvitem svetu, kjer so potrošniki neposredno pod okriljem vlade, postajajo vse glasnej- do tedna še. To so sicer vprašanja, ki zahtevajo dolgoročnejše in globlje spremembe, vendar to ne sme biti izgovor za vse tiste, ki so dobili čisto konkretne naloge, pa jih niso uresničili. Praksa kaže, da mnogokrat ne najdejo skupnega jezika sveti potrošnikov in zbori uporabnikov v najrazličnejših sisih, premalo pa se vključujejo tudi skupščine krajevnih skupnosti. Zato ni nič čudnega, če ni čutiti potrošniške zavesti in pripadnosti, saj večinoma niti ne poznajo vseh svojih pravic. In prav tu, v izooraževa-nju potrošnikov, bi morali — ne glede na sedanje zaostrene gospodarske razmere — storiti znatno več. Pa ne da bi samo ponavljali, da ima potrošnik pravice, ki jih ne izkoristi, in da so mnoge stvari v družbi zaradi njega, ne pa on zaradi njih. V ta okvir sodi v prvi vrsti spodbujanje množičnosti pri delu potrošniških svetov, izboljšanje sodelovanja proizvajalcev in trgovine s potrošniki, do katerih je treba izboljšati odnos, uskladiti odpiralni čas prodajaln in servisov, ter ustanovitev poskusnih nabavno-prpdajnih zadrug. Nič manjšega pomena pa niso akcije za boljšo preskrbo s posameznimi prehrambenimi izdelki, premogom in kurilnim oljem, prodaja ozimnice ter vzgojho-izobraževalni programi osnovnih šol, ki naj v večji meri prispevajo k dvigu potrošniške kulture. Milan Jerse Da je družba prišla do spoznanja, ki ni bilo tuje že starogrškim filozofom (namreč: da izbira med enim kandidatom, ni nobena izbira), je pri nas preteklo odločno preveč časa, denarja, zapisanih in izrečenih je bilo neštevilo besed. Kot kažejo letošnje pomurske izkušnje (in podobno velja za Slovenijo), se je tudi na tem področju premaknilo. Občinske kandidacijske konference, kjer so se izjas-njevali o občinskih in republiških funkcionarjih, so praviloma minile v razpravah, ki jim ne gre odrekati vsebinskosti in koristnosti. Tako je bil strah (ali pa navajenost zaradi dosedanjih izkušenj), da bodo seje zgolj formalnost, odveč. V Lendavi so potrdili mandat predsedniku skupščine občine Rudiju Leinerju, podpredsedniku Tiborju Fiileju, predsedniku zbora KS Jožetu Koconu in predsednici družbenopolitičnega zbora Mariji Zver. Na novo so glasovali o predsedniku zbora združenega dela in izbirali med več kandidati — največ glasov je dobil Štefan Horvat. Pri predsednikih skupščin interesnih skupnosti so spremembe pri dveh — s tajnim glasovanjem so se pri skupnosti otroškega varstva odločili za Bojana Babiča, pri samoupravni interesni skupnosti pa za Ignaca Graja. Dokaz demokratizacije volilnih postopkov je glasovanje o republiških funkcionarjih, saj so najprej operirali kar s 16 imeni. Mojca Drčar-Murko je dobila 58 od 70 možnih glasov za novo predsednico predsedstva, sledi pa ji Janez Stanovnik s 54 glasovi. Drčar-Murkova je dobila največ podpore (48 glasov) tudi kot možna članica predsedstva SRS. Pri preostalih »republiških« imenih ni bilo posebnosti. Delegata na republiški kandidacijski konferenci iz Lendave bosta Franc Žalik in Tibor Frančič. Kot smo v uvodu ugotovili na splošno za Pomurje in Slovenijo, so tudi v Lendavi soglašali s sklepom, da so tovrstne volitve prispevek k demokratizaciji, čeprav je ob tem nujno spremeniti še zakonodajo, Vstajenje radgonskih gromovnikov S podjetnostjo za mladino naprej! Osama pomurske krajine postaja iz dneva v dan večja fikcija in neznatnejša dejanskost. Vplivi »iz Slovenije« (le kje je ta »zunanja« Slovenija?) segajo tudi do Mure in vse močnejši so. Ugotovitev velja za vrsto ravni družbenega življenja — od gospodarstva do politike, kulture. Eno najočitnejših področij pa je delo mladinskih organizacij — po bistvenih preobratih in miselnih premikih v ljutomerskih vrstah in oživljeni Književni mladini v soboški občini od 18. decembra lani grmi in bobni tudi v Gornji Radgoni. Takrat so namreč usta ! »«' ČAKAJOČ NA PROSTORE — Srčika Groomovcev (ali Maistrovcev): Boris Jaušovec, Sandi Vogrinec in Dejan Sluga. Zrenje vsakega v svojo smer naj bi bilo vabilo, saj gromovniki sprejemajo v svoje vrste ljudi z različnimi pogledi.. .foto: Nataša Juhnov novili mestno osnovno organizacijo ZSMS. Njihov program je poln, njihove misli prodorne, njihovi cilji raznovrstni. Skupni imenovalec: razgibati radgonsko mladinsko sceno, če ta sploh obstaja. Svoj program so decembra objavili v Katedri, zajema pa politično, kulturno in športno dejavnost. Pri prvem omenjajo podporo pri borbi za pravico do štrajkov, izvajanje svobode tiska, ekološke probleme ob Muri. Drugo: predstaviti drugačne, pogojno alternativne poglede na kulturo — tako v poeziji kot glasbi, likovni in video umetnosti ter drugačni kulturi oblačenja. Še zadnji, športni del: zagotoviti mladim Radgončanom možnost rekreacije, za kar so že zagotovili telovadnico, priredili Demokratizacija! ki določa pravila volilnih postopkov. Ljutomer je na svoji kandidacijski konferenci znova spoznal — in to so bržkone čutili vsi navzoči — da je vpliv tako imenovanih »alternativcev«, ki v zadnjih mesecih pomenijo sestavni del ljutomerskega političnega življenja, dokončno navzoč ne le v mladinski organizaciji, ampak nasploh v utripu družbenopolitične skupnosti. Kot smo vsi skupaj že navajeni, tudi tokrat na seji ni manjkalo polemičnih tonov in besednih dvobojev, ki jih v nekaterih primerih ne bi mogli označiti zgolj kot prispevek k dvigu politične kulture. Sicer pa nekaj najpomembnejših številk: občina bo v kratkem dobila novega župana in kopja so se začela lomiti že ob kandidatu Miru Steržaju, ki je za zdaj še direktor Mlekoprometa. Po glasovanju se je sicer izkazalo, da je dobil podporo (68 glasov) konference, vendar je marsikoga motilo, da ga ni bilo in mu tako tudi niso mogli zastavljati vprašanj o njegovih pogledih na razvoj občine. Sicer pa je voditeljica seje njegovo odsotnost opravičila z nujno zadržanostjo v Ljubljani. Pri dru-gih občinskih funkcijah ni bistvenih novosti, zato tudi ni bilo posebne razprave. Drugače pa je bilo pri republiških, kjer je za novega predsednika dobila največ podpore znova .Mojca Drčar-Murko (38 glasov), le glas za njo pa je bil spet Janez Stanovnik. Vinko Vasle, novinar Kmečkega glasu, pa je dobil največ (34) glasov za možnega člana predsedstva — tudi to odločitev gre pripisati prizadevanju novega vetra v ljutomerskem političnem življenju. Delegata Ljutomera na republiški konferenci bosta Anton Bratina in Janko Kumer. V Gornji Radgoni je prišlo na sejo 60 od skupno 87 delegatov. Najprej spet občinska raven: nepoklicni predsednik bo še naprej Peter Fridau, podpredsednik pa pa bodo tudi turnirje v nekaterih najbolj razširjenih športnih zvrsteh. Čeprav je od ustanovitve minilo (vsaj za razmere v našem političnem vsakdanjiku) malo časa, je za njimi že nekaj akcij: opredelili so se ob stavki v Tehno-stroju, priredili so večer poezije, ko sta gostovala mlada trboveljska pesnika, sledila pa je mariborska skupina, ki je med drugim nastopala na »zloglasni« proslavi, ki jo je nasilno prekinil Rafael Razpet. Sledi še vrsta akcij: na prvem mestu je želja (tudi ideje so že spravili na papir) iz dati skupni časopis s Klubom prleških študentov v Ljubljani — osrednja ovira pri tem je pomanjkanje denarja. Načrtujejo še večere diapozitivov, tematske glasbe, večere ob kitari, rock prireditev v maju, modno revijo v začetku poletja, ekološko stojnico ob obletnici Černobila, okrogle mize in predstavitve diplomskih nalog domačih študentov. Zakaj ves čas pišemo o gromovnikih? Ker so si nadeli medijsko atraktivno ime, pravzaprav kratici. Prvič: GROOM — Gornjeradgonska osnovna organizacija mladih. In drugič: MAISTER — Mladinski alternativni izziv starim tradicijam Radgone. Gromovniki se torej že sami deklarirajo za alternativce in svojo različnost tudi zavestno poudar- Vinko Rous. Zboru združenega dela bo predsedoval Tomaž Peternelj, družbenopolitičnemu Dušan Zagorc, zboru KS pa Jože Ivačič. V sisih sta dve novi imeni, in sicer bo predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Žare Rues, podpredsednik zbora uporabnikov pa Karel Albert. Delegata na republiški seji bosta Drago Horvat in Feliks Petek. In še o republiških funkcijah: za predsednika je dobil največ (45) glasov Janez Stanovnik pred Mojco Drčar-Murko. Kandidacijska seja v Murski Soboti je trajala tri ure, s tajnim glasovanjem so za predsednika skupščine občine podprli Andreja Gerenčerja, za podpredsednika pa Boža Kuhariča. Novi predsednik zbora KS bo najverjetneje Avgust Farkaš. Spremembe bodo pri nekaterih sisih: v sisu za zdravstvo naj bi bil novi namestnik predsednika skupščine Helmut Vidic, medtem ko so Ivana Zajca izvolili za namestnika predsednika zbora izvajalcev. V sisu socialnega skrbstva sta morebitna nova predsednika zbora uporabnikov in izvajalcev Živo-rad Pavlovič in Majda Leden, v sisu za otroško varstvo pa naj bi bila nova predsednica zbora izvajalcev Danica Horvat. Za novega predsednika skupščine te-lesnokulturne skupnosti so potrdili Jožeta Horvata, za namestnico predsednika zbora uporabnikov pa Silvo Fister. Do največjih sprememb bo prišlo v stanovanjski skupnosti — predsednik skupščine bo verjetno Dane Ka-talinič, njegov namestnik Alojz Žvorc, predsednik zbora uporabnikov Bogomir Rola in njegov namestnik Stanko Farkaš. Medobčinsko zdravstveno skupnost naj bi vodil Ludvik Gumilar, sis za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti pa Ludvik Šebok. In še republiški funkcionarji: Janez Stanovnik je dobil 93 glasov, Mojca Drčar-Murko pa 66 — gre seveda za jajo. Očitkov na njihovo delo je kar nekaj, na prvem mestu je vsekakor (že kar malo zlajnano) presajanje idej iz urbanih okolij v »obrobno« Pomurje. Upravičen odgovor, ki ga navaja novo mladinsko vodstvo radgonske mladine: živimo v enotnem kulturnem prostoru. Tu je še očitek elitizma (v predsedstvu so podobno kot v Ljutomeru predvsem študentje in izobraženci), privatizacije dela v mladinski organizaciji, premalo pozornosti zabavi, ipd. Skratka, polen pod nogami ne manjka. Toda še vedno je bilo tako, ko je šlo za kakšno novost! Osrednja težava Groomovcev je prostor, v tem se ne razlikujejo od »običajnih« mladinskih organizacij. Začasno so sicer dobili kinodvorano, ki jo jim je odstopil kud Svoboda, vendar še naprej iščejo celovito in trajno rešitev. Mladinskega dela v G. Radgoni zadnja leta skoraj ni bilo čutiti. Morda je prišel čas, ko bo drugače. Elana ne manjka, tudi ne pripravljenosti za izvirno sa-moagitacijo. Če bo dosežena aktivna množična podpora članstva, bodo gromovniki grmeli še glasneje! Bojan Peček SLOVENIJALES Ll PLATANA Lendavska 29, MURSKA SOBOTA Objavlja po sklepu začasnega kolegijskega organa JAVNO PRODAJO rabljenega vozila, ki bo v ponedeljek, 28. 3. 1988 na Lendavski 29, M. Sobota TOVORNI AVTOMOBIL ZASTAVA 435 K letnik 1981 izklicna cena 1.159.800,- din — vozen, neregistriran Ogled vozila je na dan licitacije od 10. do 10.30 ure. Varščino v višini 20 % od izklicne cene bomo prejemali med 10.30. — 11. uro. Nakup vozila je po sistemu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec plača kupljeno vozilo takoj po licitaciji. Prometni davek ni vračunan v ceno. možnega predsednika predsedstva SRS. Za člana predsedstva pa sta dobila podporo Emil Milan Pintar in dr. Janko Pleterski. Delegata Murske Sobote na republiški kandidacijski konferenci, ki bo najverjetneje 29. marca, bosta Geza Farkaš in Ferdo Pi-hler. Dopisniki Vestnika Gorenje Varstroj Lendava Referendum tokrat uspel Očitno je, da so se tokrat v Gorenju Varstroj dobro pripravili na referendum o izločitvi dveh tozdov iz delovne organizacije in oblikovanju samostojne nove organizacije združenega dela, kajti ponedeljkovo glasovanje je bilo uspešno. Za novo organiziranost se je izreklo 58 odstotkov delavcev tozda Montaža-Pur-len in kar 75,7 odstotka delavcev tozda Varis. Ta tozda se bosta zdaj združila v enovito delovno organizacijo Industrija in montaža IMO Lendava, ki bo izdelovala sanitarne kabine in gradbeno galanterijo ter polagala razne vrste inštalacij in izolacij. IMO se namerava pridružiti sozdu Gorenje. Kljub izločitvi iz DO Varstroj bo imela nova organizacija še naprej nekatere skupne dejavnosti. Š. S. MODERNPAK in lain INPAK V začetku marca je bil Zagrebški velesejem okrašen z napisi MODERNPAK, kar je kratica za 13. mednarodni sejem pakiranja. Prav tako sta bila v tem času še dva sejma, in sicer PLASTEX, 14. mednarodni sejem plastike in gume, ter YU TRADE, L mednarodni sejem opreme za trgovino, gostinstvo, skladiščenje, notranji transport ter storitev za napredek izvoza. Največ razstavljalcev je sodelovalo na Plasteksu, in sicer okrog 80, na prvem tovrstnem sejmu, najboljšem in zanimivem YU TRADEU, jih je bilo čez 40, na MODERNPAKU pa okrog 25. Zaradi slednjega je bilo tudi nekaj nesoglasij med Gospodarskim razstaviščem Ljubljana in Zagrebškim velesejmom. Po dogovoru je vsako neparno leto sejem pakiranja v Zagrebu in vsako parno sejem embalaže in pakiranja Inpak v Gornji Radgoni. Letos so Zagrebčani ta dogovor prekršili, da pa bo mera polna, so izbrali tudi enak moto (embalaža za izvoz) in strokovni program. Seveda je zagrebški sejem pakiranja veliko skromnejši od radgonskega, zato so se tudi odločili, da ga organizirajo skupaj z dvema drugima. Žal se je to zgodilo marca, torej pred junijskim sejmom INPAK. Kakor so dejali delavci poslovne enote GR Ljubljana — Pomurski sejem, pa MODERNPAK ne bo preveč oškodoval njihovega sejma, niti glede števila razstavljalcev niti glede kakovosti strokovnega programa. Leta 1986 je bilo okrog 180 domačih in 15 razstavljalcev iz tujih držav — letos jih bo vsaj toliko ali pa še več. Že sedaj se je prijavilo veliko novih organizacij združenega dela s področja embaliranja in pakiranja. Bernarda Peček DO PLATANA MURSKA SOBOTA lesna industrija, n. so! o. VESTNIK, 24. MANCA 1988 STRAN 3 medija • .. inovociie »Gre ne le za oddajanje prostora, ampak bolj za privabljanje visokih marketinških strokovnjakov; za trg prodajalcev, kjer ne ponujajo samo izdelkov, ampak rešitve problemov, predloge za postopke in vse do storitev; za kraj, kjer je na enem mestu možen prerez nad vsem pomembnim, kar se tisti hip dogaja v stroki; za srečanje ljudi iz številnih držav, ko moremo govoriti o svetovnem trgu; za nov medij in hkrati vse zahtevnejši, hitro se razvijajoč, prodoren del svetovnega tržišča«. Tako se nam je zapisalo ob lanski mednarodni (srebrni) sejemski prireditvi v obmejni Gornji Radgoni. Tokrat nam gre za to, da k četrtstoletnemu profiliranju sejemskega obraza dodamo izkušnje tujine. Zgodba o ZR Nemčiji kot največjem sejmišču Naj gre za čipe na Cebitu v Hannovru ali za šampanjec na Zelenem tednu v Berlinu, ZR Nemčija velja za najboljšega in največjega prireditelja sejmov v svetu. Kar 90 odstotkov pomembnejših mednarodnih sejmov domuje prav tu. Zmogljivost razstavnih dvoran že presega 1,76 milijona kvadratnih metrov, veliko je tudi odprtega razstavnega prostora, razsta-vljalcev pa je bilo lani več kot 94 tisoč, od tega jih je prišlo kar 40 odstotkov iz tujine. Nemški sejmi veljajo kot tisti, ki dajejo največ in najboljše Doma in po svetu bo letos krepko čez tisoč sejmov vseh vrst, vsebin in oblik. Med strokovnimi so tudi posebej za elektroniko, za energetsko gospodarstvo, za okolje, varstvo pred katastrofami in tako naprej. Samo na jugoslovanskih tleh bo, kot računamo, letos okrog 200 sejemskih prireditev. informacije in poskrbijo, da se o tistih, ki na teh sejmih razstavljajo, tudi kaj izve po svetu. In vendar postaja tuja konkurenca vse bolj nasilna, čeprav za zdaj še ni bojazni, da bi Zahodne Nemce kdo izrinil s prvega mesta. Vseeno jih je veliko, ki bi bili radi po sejemski dejavnosti tako uspešni kot so Frankfurt, Hannover, Dusseldorf, Munchen ali Koln. Med tistimi, ki se jim skušajo najbolj približati, sta predvsem Milano in Pariz. Tudi velike industrijske sile, kot sta ZDA in Japonska, ne nameravajo ostati le gledalci v sejemskem cirkusu. Najbolj uspešno se bodo lahko uprli tuji konkurenci, če se bo najprej velikih pet zahod-nonemških bolj povezalo med seboj in si nekoliko manj skakalo v zelje. Seveda se bo treba navzven boriti predvsem s kakovostjo. Prav na tem področju, pravijo pri Aumi (to je odbor nemškega gospodarstva za razstave in sejme), pa so se razdalje v zadnjih letih močno skrajšale. Tudi tuji sejmi so naredili velik korak tako v konceptu, izvedbi, marketingu in servisu, še posebej pri strokovnih sejmih. Zlasti nezaupljivo se zahodni Nemci ozirajo v Milano. Tam nameravajo do leta 1993 vložiti 350 milijonov mark in svoje sejme čim bolj internacionalizirati. Samo lani so v Milanu na 400 tisoč kvadratnih metrih priredili 80 strokovnih sejmov. Milanskim prizadevanjem se spretno pridružuje tudi Pariz. Ta je Miinchnu in Dus- seldorfu najbolj nevaren zaradi svojih modnih sejmov. Sploh pa se Pariz že dalj časa ponaša z največjim letnim številom kongresov, sejmov in strokovnih razstav. Na severu glavnega mesta Francije je zraslo mednarodno razstavišče Pariz—Nord Villepinte s 117 tisoč kvadratnimi metri pokritega razstavnega prostora. Največje sejmišče pa je še vedno pri Versajskih vratih, Pare des Exposition, z 221 tisoč kvadratnimi metri. Seveda zahodni Nemci tega ne gledajo s posebnim zadovoljstvom, čeprav so še vedno prepričani, da so tako na strani ponudbe kot povpraševanja toliko utrdili interna-cionalnost, da se jim za zdaj še ni treba tresti pred konkurenco. Med razvitimi menijo, da bodo lahko obdržali vodilno mesto, po svoje se bolj bojijo konkurence iz novoindustriali-ziranih držav in držav v razvoju. Brezskrbni tudi niso glede ZDA. Po tradiciji ameriški sejmi niso bili kaj posebnega, v zadnjem času pa menda tam že prirejajo sejme, ki nikakor več ne zaostajajo za evropskimi. To bi bilo nevarno spregledati in se uspavati na lovorikah. Ne gre denimo prezreti, da je Chicago svoje sejmišče v zadnjih letih več kot podvojil. Še en ameriški izziv je sejem Print, ki je že drugi največji mednarodni sejem za tiskarsko in papirniško tehniko. Za diisseldorf-sko Drupo pa je to kaj malo simpatičen konkurent. In še to ni ravno prijetno, da je med razstavljale! vedno več tujih. Sploh pa sejemski ljudje v ZR Nemčiji menijo, da nekaj konkurence ne škoduje in daje to tudi spodbuda za bolj zavzeto delo. Tudi dogajanja zadnjih let pričajo, da zanimivost ZR Nemčije kot sejemskega prizorišča ne popušča. Udeležba tujih razstavljalcev na za-hodnonemških sejmih se je v zadnjih štirih letih povečala kar za 20 odstotkov, od 29 tisoč na okrog 35 tisoč. O tem, da se zahodnonemški sejemski delavci ne uspavajo ob teh uspehih, pričajo tudi velikanski reklamni stroški. Okoli 20 odstotkov dohodkov v višini 1,5 milijarde mark gre v marketinške proračune. Poleg tega sejemske družbe ustanavljajo iz leta v leto več tujih zastopstev. Samo za kolnski sejem zbira po vsem svetu razstavljalce kar 70 agentur. Sicer pa menijo tukajšnji sejemski predstavniki, da se zahodnonemški sejmi lahko ogrozijo predvsem sami. To pa zlasti z nadaljnjim cepljenjem moči, in to v imenu kakšnih zelo sodobnih zamisli. Prave sloge med njimi res ni. Tekmovanje včasih dosega že takne meje, da mu menežerji težko sledijo. To se dogaja na račun različnih konceptov. Medtem ko nekateri vztrajajo pri klasičnih sejmih, spet drugi zagovarjajo specializacijo kot edino zagotovilo visoke ravni prireditev. Pravega konsenza doslej še ni bilo mogoče doseči. Pri Aumi to zelo obžalujejo in pozivajo k večji solidarnosti. Predvsem se bojijo, da bi razdrobljenost in neenoten nastop na trgu škodila imenu zahodnonemških sejmov. To pa se ne bi smelo zgoditi, menijo v Aumi. Vsak kdor bo to počel, bo za kratotrajno korist plačal tudi sam prej ali slej visoko ceno, beremo v eni od januarskih številk Gospodarskega vestnika. Nedvomno so navedene tuje izkušnje tako ali drugače v pomoč tudi radgonskim sejemskim organizatorjem. Branko Žunec Zaključni račun DO Marles - farsa? Celoletni obračun gospodarjenja je bil za kolektiv Marlesovega tozda Masivno pohištvo v Ljutomeru pravi šok. »V našem tozdu smo imeli zbore delavcev in obravnavali zaključni račun. Takšnega, kot smo obravnavali, še zdaleč nismo pričakovali. Celo leto smo živeli v prepričanju, da poslujemo dobro in da so tudi rezultati poslovanja pozitivni. Da ta naša pričakovanja niso bila iz trte zvita, so kazali pozitivni rezultati dela in gospodarjenja med letom. Še ob koncu novembra smo imeli okoli 390 milijonov nerazporejenega ostanka čistega dohodka. V pričakovanju solidnega rezultata so potekali tudi pogovori našega kolegija, vključno z glavnim direktorjem. Tik pred izdelavo zaključnega računa smo imeli ponovno kolegij, na katerem smo presenečeno ugotovili, da ima naš tozd več kot 200 milijonov izgube. Poslovni rezultat ni presenetil samo nas, ampak vse tozde v delovni organizaciji. Delno bi lahko za tak rezultat krivili nov obračunski sistem, ki prinaša precej novosti. Mi poslujemo s sorazmerno velikimi zalogami in na podlagi teh pride do velike revalorizacije, ki nam je povišala stroške poslovanja za 600 milijonov. Tako smo obstali pri 200 milijonih izgube. V tem rezultatu je sicer še del sredstev, ko se je računovodstvo DO zateklo k prerazporeditvi skupnega prihodka za tozd Storitve, tako da se nam je celoten prihodek znižal za 110 milijonov — če tega ne bi bilo, bi bil naš končni rezultat negativen za približno 90 milijonov. Tudi ta rezultat bi nas seveda presenetil glede na podatke, ki smo jih dobivali do novembra,« je na izredni seji ocenil razmere direktor tozda Mirko Škalič. Celoten položaj je zelo zamotan. Če bi realno stanje prikazovali vse leto, bi se v tozdu gotovo obnašali drugače, saj jih je solidno poslovanje nekako uspavalo. Ob neresničnih podatkih v tozdu niso imeli tudi pravih parametrov za izdelavo kalkulacij za naprej, saj je proizvodni program relativno prilagodljiv. Seveda pa je tako ---INA NAFTA LENDAVA-------------------------------- »PERESTROJKA« PO CELI ČRTI Število članstva ZK v lendavski INI stagnira, saj so lani spre-jelr novega člana le v osnovni organizaciji v tozdu Petrokemija, poleg tega pa je kar 80 odstotkov članov, ki so zaposleni v administrativnih službah. Moralni lik komunistov še zdaleč ni primeren, kar je tudi eden od vzrokov, da v partijske vrste nočejo stopiti mladi, jtovzemamo iz ocene Franca Žalika, predsednika konference ZK v največjem lendavskem kolektivu. O prihodnosti Ine Nafte je bilo na delovnem skupu komunistov rečeno, da je končno treba več in bolje delati, kajti delovna disciplina ni na zavidljivi višini. Tudi jamranje o rafineriji prav nič ne koristi. Kar sedem let so bolj ali manj stopicali na mestu, delno po tuji, a precej tudi po lastni krivdi. Naftarji si priznavajo, da so strokovnjaki na tehničnem in tehnološkem področju, kar pa je za več kot 1200-članski kolektiv premalo. Predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Jože Hajdinjak je zato napovedal večje angažiranje pri vodenju, prodaji, izobraževanju, informativnem sistemu... V krajšem času bodo dali ljudi na prava mesta, saj zdaj ugotavljajo, da umski potencial ni izkoriščen. Tako so posamezniki razporejeni k delovnim nalogam, ki jim z izobrazbo niso kos, so pa tudi primeri, da visoko izobraženi kadri opravljajo manj zahtevna, če-sto celo nepomembna dela. Lendavska Ina Nafta bo s 1. aprilom uradno postala enovita delovna organizacija. Nova organiziranost je sicer udarec samoupravljanju, vendar so v kolektivu ocenili, da so spremembe nujne, kajti tozdovska organiziranost je bila cokla v razvojnih prizadevanjih in poslovnih odločitvah. Z razvojnim programom od letošnjega leta do leta 1992 so si zastavili več sprememb v proizvodni dejavnosti, oziroma prestrukturiranje obstoječe proizvodnje v višjo stopnjo končnih izdelkov ter povečanje števila in vrst proizvodov na temelju razpoložljivih surovin nafte, metanola in formalina. Nadaljevali bodo z odkrivanjem novih nahajališč nafte in plina, poglobili pa bodo tudi več dosedanjih vrtin, saj izkušnje s Petišovskega polja kažejo, da zemeljsko bogastvo na tem območju še zdaleč ni izčr- slab rezultat sprožil še nekatera vprašanja delavcev tozda, ki kažejo na odnose med delovno organizacijo in tozdom. Ta vprašanja je konkretno in jasno povedal Milan Rožman, vodja proizvodnje v tozdu Masivno pohištvo: Kaj smo naredili pri Marlesu? Se bodo kakovostni in trdni Marlesovi stolčki začeli majati? Živimo v prepričanju, da smo napravili fantastične korake. Vse to smo lahko brali v časopisih, gledali po televiziji in poslušali po radiu. Danes pa smo streznjeni. Sprašujem se, kje bo konec in kdaj bo delavcem prekipelo. Imam občutek, da lahko dela bilanco vsak tako, kot mu ustreza. To pa utemeljujem s tem, ker sem videl odločbo, ki jo je dal generalni direktor in v kateri zahteva preveritev našega poslovanja. Bojim se, da je to preverjanje mnogo prepozno. Vsi vemo, da je od takšnih podatkov odvisnih veliko delavcev, in če je človek, ki jih izračuna, naredil to, kar je, se sprašujem, če je sploh lahko v naši delovni organizaciji. Vedno pogosteje se pri izračunih osebnih dohodkov pojavljajo grobe napake, ki jih odkrivajo delavci sami! Tudi ocene posameznih temeljnih organizacij so, milo rečeno, čudne. Eden od tozdov, ki je imel že med letom katastrofalne izgube, je do- pano. Razmišljajo celo o nakupu (ali izdelavi) lastne vrtalne garniture, seveda, če bo za to prevladal ekonomski interes. Za zdaj si pomagajo z najemanjem vrtalcev iz Inine delovne organizacije. Opustiti ne nameravajo tudi dejavnosti v (dosedanjem) tozdu Strojne delavnice. Direktor Miloš Ošlaj je na -konferenci povedal, da bodo sicer še naprej opravljali vzdrževalna dela na strojih tujih organizacij združenega dela, vendar je temeljna dejavnost še naprej izdelava strojne opreme za naftno in drugo industrijo, zlasti pa izdelkov, s katerimi bodo lahko nadomestili uvoz. Najbrž je zanimiv tudi proizvodni program izdelave vrtalnih garnitur. Tako so že naredili prototip garniture za vrtanje v globino čistokrvno< Madžarko, saj je bila vse do pred tremi leti doma v kraju Celldomblk v Ljudski republiki Madžarski, in kot nam je dejala, si ni nikoli mislila, da bo kdaj živela v Sloveniji. Toda življenje prinaša marsikaj nepričakovanega. Barbara, pravzaprav je njeno pravo ime Borbala, je nekega dne v Szombathelyu po naključju srečala Slavka s Tišine, ki jo je kasneje zasnubil in odpeljal na svoj dom. Znala ni niti besedice slovensko, on pa ne madžarsko. Toda to ni bila ovira za skupno življenje. Zdaj Borbala že precej dobro razume naš jezik in skoraj tekoče govori prekmursko narečje. Seveda pa tudi na materinščino ne pozablja. Sedaj, ko je postala napovedovalka madžarskega sporeda na Radiu Murska Sobota, pa svoj nežni glas razdaja tudi številnim poslušalcem v Sloveniji in na Madžarskem. Zaupala nam je, da jo skoraj vedno poslušajo njeni domači v Celldomolku, da so še kar zadovoljni in ponosni nanjo. Mama pa ji je tudi naročila, naj se trudi, kolikor se le da, da bo lepo in pravilno govorila. Ker je končala gimnazijo, ima zares tudi precej jezikovnega znanja. Preden pa se je omožila na Tišino, je okrog pet let delala v tovarni dezodorantov v Szombathelyu. In kako se pravzaprav počuti pri nas? Kaj se ji zdi drugače, kot je na Madžarskem ? »Živim pri moževih starših. Prvo leto, ko sem še bolj malo razumela slovensko, sem imela domotožje, zdaj pa sem se že navadila in se počutim skoraj tako kot doma. Moji domači me večkrat obiščejo ali pa gremo mi tja. Mislim, da ni velike razlike v načinu življenja na Madžarskem in tu, sicer se najbrž ne bi tako hitro >udomačila<. Navade ljudi so podobne. Nekatere razlike pa vseeno opažam; na primer to, da se pri vas ljudje vozijo oziroma kam potujejo večinoma z avtobusi, pri nas pa z vlaki. Tudi blago pri nas večinoma prevažajo po železnici, v Jugoslaviji pa vidim, da je na cestah veliko tovornjakov. Zdi se mi tudi, da je tu več gostiln in več je novih, lepih hiš kot na Madžarskem. Tu so tudi bolj pogosta naselja. Imam tudi občutek, da so razni prazniki v Jugoslaviji bolj praznični, veseli kot pri nas.« Borbala je seveda kmalu ugotovila, da živijo v Prekmurju tudi pripadniki madžarske narodnosti in tako lahko še kar pogosto sliši madžarsko govorico; zdaj, ko >hodi< na radio, pa je to samoumevno. Opazila je, da tukajšnji Madžari uporabljajo v pogovoru več narečnih besed, ki jih sprva ni razumela. Znano pa ji je, da pri nas že vrsto let delujejo dvojezične šole in da imajo pripadniki narodnosti zagotovljene vse pravice. Tudi ona uči svojo hčerko oba jezika, kajti »to bi bilo najbrž malo čudno, če se ne bi znala pogovarjati z mojo mamo, brati in sestrami, kadar pridemo skupaj; saj pravijo, da človek toliko velja, kolikor jezikov zna, ali ne?« Seveda ji kaže pritrditi. Jože Graj V Murskih Črncih, obmur-skem kraju, že vrsto let vlagajo delo in sredstva za lepšo podobo kraja. Največ skrbi namenjajo občani skrbi za čisto in zdravo okolje, razno okrasno drevje pa daje kraju tudi lepši videz. Zato človek, ki pride k njim, dobi občutek, da so tu pridni ljudje, ki imajo kulturen odnos do narave in njenih lepot. Morda je to celo eden redkih krajev, kjer so že pred 30 leti sprejeli dolgoročni urejevalni načrt, zlasti pa so ves čas posebno skrb namenjali zemljiščem t. i. splošnega ljudskega premoženja (SLP), ki so bila prej poraščena z raznim grmičevjem, ali pa zapuščene mlake ali jame. Danes je to povsem drugače, na kar so krajani Murskih Črnec tudi ponosni. Zal pa pri tej pridnosti dobivajo hude udarce. Takega jim je zadal sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota, ki je posegel v urejeno zelenico v središču kraja, ko je na parceli št. 454 sklenil s sosedom pogodbo o odstopu zemljišča z okrasnim drevjem vred v izmeri 113 kvadratnih metrov. O dogovorih, izmerah in sklepanju pogodbe ni bil nihče obveščen — niti vaški odbor Murski Črnci, niti Krajevna skupnost Ti- Primer zaokrožitve parcele v Murskih Črncih leta 1984 pa bi porušil tako strogo varovano okolje. Od upravnega organa občine je bila namreč zavrnjena prošnja za gradnjo hiše, ker bi morali 2 do 3 metre prekoračiti črto. Tako je delavec brez strehe nad glavo moral odkloniti zastonj podarjeno zemljišče. Še danes tava okrog in išče možnosti za gradnjo. Opeka pa čaka. Gre za dva povsem nasprotujoča si primera. Sicer pa presodite sami! Zakaj neodgovorno poseganje v naravo in urejeno okolje? šina. O zadevi sta bila seznanjena vaški odbor in krajevna skupnost šele 8. februarja 1988. Do tega datuma pa je že bila sklenjena pogodba, opravljena meritev, postavljeni mejniki in posekane krošnje dreves do višine dveh metrov. Iz priložene fotografije se vidi, da tu rastejo: ameriški klek, picea abies, zeleni in rdeči bor, vse staro 30 let. V pogodbi sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota navaja, da gre za zaokrožitev parcele na osnovi lokacijske dokumentacije. Postavlja se vprašanje, komu in zakaj je potrebna taka zaokrožitev, če je V PREMISLEK lastnikovo, pred desetletji pridobljeno zemljišče SLP veliko 600 kvadratnih metrov. Na tem prostoru je vsekakor možna graditev nove hiše in nič ne narekuje potrebe po širitvi, najmanj pa v okolje, ki za občane Murskih Črnec nekaj pomeni. Občani Murskih Črnec se sprašujejo, za kakšno ozadje v tem primeru gre, da se vse to lahko naredi brez njiho- Sporna parcela z drevjem, predvidenim za posek. ve vednosti ter brez vednosti vaškega odbora in krajevne skupnosti. Prav pri občinski skupščini bi morali vedeti, kaj so temeljna načela o pravicah občanov in delovnih ljudi v krajevni skupnosti, ki so zajamčena z Ustavo, zakoni in statuti! Naj jih bežno omenimo: »Občani v krajevni skupnosti imajo pravico zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, odločajo pa tudi o svojih skupnih interesih pri urejanju naselij.« »Če pa je kršitev teh temeljnih določil s strani občine in njenih organov možna, potem menimo, da smo občani samo še orodje za opravljanje dela v rokah nenadkriljive birokracije in je sklicevanje na vsak pravni red brezpredmetno.« Tako pravijo krajani. Dokaj čudno obnašanje upravnega organa občine in Zavoda za ekonomiko in urbanizem je tudi v tem, da sta obšla sprejete usmeritve pri urejanju prostora, ki jih je tudi soboški izvršni svet dne 5. 6. 1986 sprejel in pisno posredoval krajevnim skupnostim (Št. 30-10-86/3). V teh usmeritvah so določena varovanja okolja in posebej prepovedani posegi, kjer je kaj urejenega in služi kot javno dobro vsem občanom. Že sam ogled bi moral strokovnjaka Zavoda za ekonomiko in urbanizem na samem mestu odvrniti od vsakega posega, ko je med okrasnim drevjem zakoličeval, ali vsaj navesti na misel, da bi moral nekoga vprašati o takšnem posegu. Zato Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti postavljajo vprašanje, če bi tudi v soboškem parku ali dru gem tako urejenem prostoru enako ravnal? Očitno jih to ni motilo in so v lokacijski dokumentaciji zapisali: »Na podlagi sprejetega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 je ugotovljeno, da leži predmetno zemljišče v ureditvenem območju naselja Murski Črnci, ki se ureja po določbah urbanističnega reda, ki je usklajen s srednjeročnim družbenim planom občine Murska Sobota.« Ob sprejemanju urbanističnega reda in družbenega plana ni nihče na samem mestu ugotavljal, kaj v naravi to zemljišče pomeni in čemu služi, v Murskih Črncih je tako urejenih zemljišč ob stiku z zasebnikom več. Mar bodo tudi druga zemljišča na osnovi splošne deklaracije deležna enake usode? Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota, ki je sklenil pogodbo, se sklicuje samo na zakonska določila in lastninsko pravico ter na lokacijsko dokumentacijo, ki jo je izdal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. Vsa povojna leta je bila praksa, da so delavci v sedanji upravi celo pisno zahtevali mnenje krajevne skupnosti, ta pa mnenje vaškega odbora — in v nekaterih primerih izravnave celo zavrnili zaradi neprimerne cene. V tem primeru so ubrali drugačno pot z izgovorom: »Krajevne skupnosti se to nič ne tiče! Delali smo prav in v skladu z zakonom.« Celo več! Predstavnike krajevne skupnosti in vaškega odbora so napotili na sodišče, da izpodbijajo sklenjeno pogodbo. V kraju Murski Črnci so občani ogorčeni nad takim početjem in bodo ob takem razpletu dogodkov morali -uporabiti vsa možna sredstva, da bi zaščitili družbeno lastnino, ki so jo doslej upravljali, urejali in ki krasi njihov vsakdanjik. Feri Maučec STRAN 8 VESTNIK, 24. MARCA 1988 kulturna obzorja PREJELI SMO Krik iz rezervata Kmalu bo minilo leto dni od obiska Tarasa Kermaunerja v Pomurju. Ni bilo naključje, daje prišel v ta konec Slovenije eden vidnejših predstavnikov in nosilcev slovenske kulturne misli. Še v zimskem času se je želel naučiti pomladi, ki je takrat, kot redkokje v Sloveniji, pri nas že vzcvetela. Spomnimo se samo tedaj vročih polemik okrog prispevkov za slovenski narodni program, v našem prostoru pa dogodkov v zvezi s Književno mladino! Žal je lanskoletna zgodnja pomlad prehitro odnehala v borbi s »časom«. Še preden se je utegnila razviti v dolgo, vroče poletje, se je že zaprla vase. V kolikor smo se iz teh izkušenj kaj naučili, letos ne smemo dovoliti, da pomlad ponovno ponikne. Zopet je moč še v zimskem času uživati kulturno-politično razcvetanje Pomurske pomladi. V kulturnem, komajda še slišnem utripu bi vnovično prenehanje pomladno-poletne kontinuitete in nadgradnje dobilo katastrofalne posledice. V zgodovini namreč konstruktivne ideje ne dežujejo ravno z neba, pa tudi entuziastov v tako majhnem prostoru ni na pretek. Zato bi morali v pomurski, ne ravno kulturno bogati ponudbi posebej pozorno ujeti vsako bilko, ki nam lahko pomaga, da se (ponovno?) razcvetimo v svetovljane. Niso prepotentna razmišljanja, po katerih smo sredi kulturno izredno produktivnega četverokotnika Dunaj —Budimpešta—Zagreb—Ljubljana. Vse, kar moramo storiti, je to, da se odpremo vanj in mu prisluhnemo. Prav ta čas imamo za to izvrstno priložnost. Če jo izkoristimo, se lahko nadejamo, da nas bo zgodovina tudi še po prelomu tisočletja štela k Srednji Evropi. Če ne, smo za zgodovino izgubljeni. Kulturno mrtvo okolje je lahko ob še tako bogati materialni produkciji (tudi o tej ni v Pomurju ne duha ne sluha) kvečjemu rezervat. Pa še za ta status je potrebna velika kulturna tradicija, ki jo je vredno zaščititi in ohraniti, dasiravno samo v ograji. Ljudje delajo narod, in sicer ljudje s posluhom za življenje in kulturo, ne pa novodobni aparatčiki. Tako indijanski kot pomursko-slovenski rezervat se žal vse bolj polnita prav s slednjimi. Najkoristnejše med njimi prištevamo k vrsti »homo consumens«, ki se je razvila iz »homo economicusa«. Ob tem velja poudariti, da so lahko ljudje te vrste v ekonomski in obči družbeni krizi tudi zelo nevarni. Njihova substanca namreč ni tista, okrog katere se s kulturo vedno znova poraja narodovo življenje. Njihova substanca je denar in iz njega izhajajoč standard, ustrezen le njihovim preferencam pri zadovoljevanju potreb. Trdijo, da je rešitev Pomurja v ekonomski učinkovitosti, iz katere je moč izpeljati boljši osebni in družbeni standard. To bi nas sicer zares izkopalo iz tehnološke in družbeno ekonomske zaostalosti, vendar, kaj pomeni to v primerjavi z visoko razvito kulturno in narodno zavestjo? Kaj nam pomaga limuzina v garaži in pisani zidovi okrog nas (s čimer smo pridobili nevoščljivost pri bližnjih in ugled pri daljnih sosedih), ko pa ne vemo, kdo smo, zakaj smo in po čem smo? Niti ne vemo, ali nas morda kdo ne vodi za nos, ko nam obljublja napredek v kunzumiranju (kot življenjskem smislu), in molči o razkroju naše človečnosti. Tako postajamo vse bolj razdvojeni med vodenim in (samo)zavedajočim se bitjem, med potrošnikom (producentom) materije in potrošnikom (producentom) idej (tudi kulture). V tej dualnosti človeka se čedalje hitreje približuje trenutek končne odločitve o tem, ali jo bomo ubrali v civilno ali v barbarsko družbo. Si predstavljate barbarstvo v pobijanju, umazaniji in vsesplošni anarhiji? Jaz si ga ne. Zame je barbarstvo hitenje za denarjem, mimo človeka in mimo kulture. Sodobni barbar najde izven službe (često hlapčevanja) čas le še za hrano, morda plehko zabavo, predvsem pa za televizijo (s čimer potrjuje hipotezo, da je ta medij najučinkovitejši način zasužnjevanja v zgodovini človeštva). Krasni novi svet! o prevajanju Samo korak nas še loči od popolne duhovne revščine in zloma zavesti, s čimer nastopa zadnji stadij modernega barbarstva. Iz njega nam niti bog več ne pomore. Še onesnaženo naravo je lažje očistiti kot zasvojeno ljudstvo. Z malo duhovnega napora in malo posluha za življenje ter s kančkom primesi zdravega razuma se kljub vsemu še lahko zavarujemo pred katastrofo. Prevod je tako kot ženska, če je lep, ni zvest, če pa je zvest, ni lep, je med drugim na predavanju o jezikovnih problemih prevajanja dejal urednik Mladinske knjige in znani slovenski prevajalec ter gledališki kritik Aleš Berger. Odzval se je vabilu sveta bralcev pri Dobri knjigi, ki ga vodi Vera Gorički, in po njenem uvodu v dvorani skupščine občine Murska Sobota razmejil položaj in razumevanje prevodne književnosti pri nas ter svojo osebno izkušenjsko zaznavanje. Še prej kot slavistom je svoje znanje in izkušnje prenesel učencem srednje družboslovne in ekonomske šole, največ pozornosti pa izzval v tistem delu srečanja, ko je odgovarjal na vprašanje o odnosu knjižni jezik, sleng, narečja in krajevna raba imen. Za razmerje med prevodno in izvirno književnostjo pa je menil, da je prevodna enakovreden soustvarjalec domače literature. Aleš Berger, ki je bil svoj-čas tudi novinar kulturne redakcije radia Ljubljana, prevaja predvsem iz francoščine, za Cico v metroju je pred leti dobil nagrado Prešernovega sklada, obenem pa izzval tudi številne polemike zaradi vnašanja pogovornega jezika v književnost. Zdaj ureja zbirko Kondor pri Mladinski knjigi in iz klasične mladinske skuša po 35-letni tradiciji narediti elitno zbirko, po kateri bo posegel vsak, ne le učenci, ki jo prebirajo zaradi obveznega branja. Na srečanju je prisluhnil tudi pobudam o tem, kako naj bi založniki zapolnili praznino, ki je med literaturo za najmlajše in nekoliko zahtevnejše bralce med odraščanjem. bb Nedolgo tega je pripravil iniciativni odboj (zanj Feri Lainšček in Franci Just) zasnovo in konceptualne vidike POMURSKE KULTUROLOŠKE REVIJE, kot prvo resnejšo pobudo za opredmetenje duhovnega samopremisleka in interdisciplinarne znanstvene obdelave našega prostora. Poziv kliče h kakovostni spremembi kulturne politike v pokrajini in ustvarjalnemu vključevanju razumniškega potenciala v družbeno dogajanje. Posebna utemeljitev, kako potrebna je ta trenutek Pomurska kulturološka revija, je odvečna, sicer pa bi argumente zanjo lahko naštevali v nedogled. Le dva »argumenta« pa moreta izpodbijati prepotrebnost revije. Z njima obračunavam hic et nune: 1. Prvi je nevarnost (kot posledica strahu), da utegne tovrstna revija postati podobna nadloga Pomurju, kot je Nova revija Sloveniji. Center, okoli katerega bi zrasla močna, kulturno-intelektualna ekipa in bi že s svojo prisotnostjo, kaj šele s pisanjem, krepila narodno zavednost in vzpostavila ustvarjalno kritičen odnos do stvarnosti, ne more ogrožati civilnega prebivalstva. Ogroža lahko le tistega, ki mu je civil disobedience (državljanska neposlušnost, kakršno je pred več kot sto leti opisal Henry Thoreau) trn v peti, ki postane sam ogrožen, ko se pričnejo ljudje zavedati samih sebe, svoje kulturne in družbene biti. . ... 2. Drugi »protiargument« je denar, oziroma natančneje, pomanjkanje denarja. V nobeni konvertibilni valuti, niti v zlatu, ne moremo ocenjevati kulturno intelektualnega jedra, ki .bi nastajalo ob reviji, kaj šele oživljajoče narodove zavednosti”. Oboje je potrebno v pomurskem prostoru kakor zrak, ki ga prav tako ne moremo kupiti. Preprosto, imeti ga moramo, če hočemo preživeti. Zato je potrebno, da se zaveda vsak ki se bo v prihodnjih mesecih na različnih forumih v pomurskih občinah odločal ZA revijo ali PROTI reviji, da se v resnici odloča o tem ali bo Pomurje v bodočnosti IMELO »ZADOVOLJNE PREBIVALCE« (otopele indoktrinirane in nasitene robote, ki vzdržujejo sistem, kakršen koli’že je), ali pa bo BIVALO v sicer težkih razmerah, vendar PRI POLNI ZAVESTI. Imeti ali biti - to je zdaj vprašanje. Howk, napisal sem! Goran Šoster Zakladi Slovenije Zakladi Slovenije je skupni naslov projekta - serije sedmih filmov J . “ ” .. J „r„,bu-pnt ie studio Umkal, naročnik pa o naši deželi za tujino, katerih producent je siu r Kulturna skupnost Slovenije. direktorja fotografije Po pripovedi režiserja Andreja ivnaKarja ».-..'..s,. Slava Vajta, ki sta se z ekipo pred kratkim mudi a v ... ’ da bi odkrila kar največ etnografskih zn’C'Inos L . . razum|jjvj tu(ji tni nosneti v slovenski in angleški verziji, tako da bodo razumljivi tudi P? e siovensni "' ""K ' nroiekt pa e zainteresirana mlajšim generacijam naših '«eljencev za p J J tudi Slovenska izseljenska matica. Prvi štirje y ; in šesti sov v posameznih slovenskih pokrajinah, pet, je Slovemja des.gn m sesti film o počitnicah po Andričevi črtici. bjtj avtentična in Glasba, ki naj dopolnjuje PrlP"ritrXranja, predvsem pa Miško-^cTbX«^ kiH naj sTmboliziraL našo tradicijo pa le "na“od njenih demonstracij. Reportažo s snemanja bomo pnprav.h, ko Srečanje mladih gledališčnikov in recitatorjev V domu kulture v Ljutomeru je prejšnji četrtek dopoldne potekalo občinsko srečanje gledaliških in recitacijskih skupin Naša beseda 88. V recitalu so zjutraj sodelovala šolsko kulturnoume-tniško društvo z osnovne šole Branko Bernot-Aljaž Križevci, Franc Belšak-Maks Bučkovci in Cvetko Golar Ljutomer. Ljutomerski učenci so predstavili Živo hišo učenosti pod vodstvom mentorice Jožice Pozderec, bučkovski recitatorji Zapise o zemlji pod vodstvom mentorice Tončke Lovrenčec in učenci iz Križevec pod vodstvom mentorice Erike Likar recital o domovini. Recitalu je sledila predstavitev gledaliških del. Mali strah bav-bav so uprizorili učenci iz Stročje vasi v režiji Lidije Novina, Butalskega policaja in Cefizlja so v režiji Vere Bencek postavili na oder člani gledališke skupine z osnovne šole Janko Ribič iz Ce-zanjevec, Pika Nogavička v režiji Julke Bezjak je nastala na osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomeru, Pepelka v režiji Brede Marinič na osnovni šoli v Bučkovcih, mladi ljubitelji gledališča iz Križevec pa so v režiji Manje Miki predstavili delo Janezek gre v mlin. Srečanje gledaliških skupin v ljutomerski občini je pripravil odbor za šolsko kulturnoumetni-ško dejavnost in lutkarstvo pri občinski Zvezi kulturnih organizacij Ljutomer, bb bo ekipa na delu. B. Bavčar LIKOS RAZSTAVLJA Prevajalec in urednik Ob 19.00 gostovanje MURSKA SOBOTA — bo v dvorani kina Park Mladinskega gledališča. kulturni koledar CETRTEK, 25. MARCA MURSKA SOBOTA - Ob 19.30 bo v soboški galeriji koncert ansambla Pro Musiča Tibicinia iz Maribora, ki gostuje s sporedom renesančne in baročne glasbe. Koncert organizira Glasbena mladina Murska Sobota. PONEDELJEK, 28. MARCA Gornji posnetek Nataše Juhnov je nastal v likovnem razstavišču Ljubljanske — Temeljne pomurske banke v Murski Soboti, kjer so na ogled slike sedmih članov LIKOSA kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač. S svojimi deli se predstavljajo Peter Jančar, Franci Jaušovec, Vilko Gerlec, Adolf Pen, Alojz Rous, Pero Stojanovič in Lojze Veberič. »Organizirana ljubiteljska likovna ustvarjalnost je v zadnjih nekaj letih v slovenskem prostoru prevrednotila svoja izhodišča in s tem tudi preusmerila svoja hotenja in cilje. Iz marsikdaj stihijske in v zgolj nekakšen ekonomsko-prodajni odnos usmerjene popoldanske obrti, ki je izgubila, oziroma si sploh ni prisvojila (in prav zato jo lahko tako imenujemo) relevantnih vrednostnih norm, kar je seveda prilikovalo kakšnemu še bolj pomembnemu, kar usodnemu voluntarizmu, je postala predvsem takšna, da se zaveda svojih meja ter jih poskuša s strokovnim izobraževanjem, ki lahko obsega vsa področja likovne umetnosti in teorije in s tem iz novih temeljev razpira nova, polnejša ter bistveno bolj konsekventna vrednostna obzorja. Kakor je seveda res, da izobrazba še ni potrdilo umetnosti, pa je po drugi strani neizpodbitno, da brez nje, pa naj si bo ie-ta osvojitev tradicionalnih ljudskih vrednosti, oblikotvornosti in vrednot ali pa »akademsko« večno razpiranje novih ustvarjalnih vprašanj, ki slonijo v časovno-zgodovinski sprejemljivosti razlogov, pogojev in vsebin ter s tem, da ponujajo več individualne ustvarjalne svobode, obvezujejo na neki drugi eksistencialni ravni, splošno doseganje zadovoljive likovno doživljajske in ustvarjalne kultiviranosti ni možno. Toda zagledanost v dostikrat brezosebne oblikovne formule, nereflektiran voluntarizem in samozadovoljstvo so torej tisto, kar nova organiziranost z novim načinom dela ljubiteljske likovne ustvarjalnosti dokaj uspešno poskuša odpraviti«, meni akademski slikar Ignac Meden, ki je nekak mentor na novo organizirane skupine likovnikov. Med njimi je organizacijsko najdejavnejši Adolf Pen, ki nam je posredoval program likovne šole, iz katerega je razvidno, da je v seriji desetih v ponedeljek, 28. marca, na vrsti še zadnje predavanje oziroma izmenjava izkušenj s praktičnimi napotki o slikanju v naravi. Kronološko zadnje je bilo v dislocirani učilnici 31 srednje ekonomske in družboslovne šole ta ponedeljek predavanje o srednjeveškem slikarstvu, ki ga je avtor Vlado Sagadin podkrepil z diapozitivi. V prvi polovici tega meseca pa je bilo v ospredju oljno slikarstvo. O njegovih tehnoloških in tehničnih osnovah je predaval Ignac Meden, ki je nazorno obdelal tudi priprave nanj (slepi okvir, platno in drugi temeljni-ki) ter pripravil izbor del za razstavo v likovnem razstavišču — Ljubljanske — Temeljne pomurske banke, bb Dvorano bo treba povečati UGO BETTI (1892-1953) Moderna gledališka kritika ga priznava za eno najmočnejših osebnosti italijanske dramatike po Pirandellu. V njegovih delih gre za vprašanje etike, za strastno in naravnost usodno iskanje etičnega imperativa, brez katerega je človek obsojen na neskončno životarjenje, omrtvičeno vegetiranje, z eno besedo: BOLJE JE BITI DO KONCA NESREČEN, BOLJE JE STRAŠNO TRPETI, KAKOR PA SE ODPOVEDATI ETOSU, KOT TISTI RAZSEŽNOSTI, KI ČLOVEKU SPLOH PODELI STATUS ČLOVEKA. ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU (1948) Tragedija, ki jo je žirija nacionalnega natečaja izbrala za uprizoritev, je Bettiju 1953. ob uprizoritvi v Parizu prinesla evropsko potrditev. AGATA (MILENA ZUPANČIČ) IZ ZLOČINA NA KOZJEM OTOKU: »Obstaja točka v življenju, ko si izberemo to, kar smo. In tu se vse začne. In vendar je tudi v tem tak spokojen mir, v tem, da smo to, kar smo, da smo to scela, do konca: to je sreča, ki jo občuti obsojenec. Vse to sprejmem.« SILVIA (VERONIKA DROLC) IN ANGELO (ŽELJKO HRS) Prizor z vaje: PAOLO MAGELLI (1947), režiser, ki gostuje v evropskih gledališčih, tudi v Ljubljani. V zadnjih letih se je v Dolgi vasi dodobra razmahnilo kulturno delovanje, v katerem prevladujejo mladi in vaške žene. Na občnem zboru Kulturnega društva Feher Jani, ki je vselej nekakšen praznik za vse ljubitelje kulture, so dolgo tehtali uspehe in težave lanskega leta in ugotovili, da so v svojem delu vendarle napravili korak naprej. Društvo je bilo v gosteh na Gradiščanskem v Avstriji, na Madžarskem, pripravlja pa se, da bo nastopilo v Cankarjevem domu v Ljubljani in se udeležilo kulturnih dnevov v Vojvodini. V društvu uspešno deluje pevski zbor, folklorna skupina vadi ob pomoči koreo- grafa iz Madžarske. Uspešna je recitacijska skupina, vsem skupinam pa dajejo ton dela mladi, ki so sicer zaposleni v lendavskih delovnih organizacijah, a vedno najdejo čas, da delajo v društvu. Delovanje društva je prišlo v tako etapo, da za večjo aktivnost nimajo prostorov. Sedanja dvorana postaja pretesna, obnoviti bi bilo potrebno garderobe, da bodo v prihodnje lahko sprejeli v goste tudi druga društva. V krajevni skupnosti bodo morali o tem kar najhitreje odločiti, če želijo, da bo kulturno delo v tej vasi še naprej uspešno. V Dolgi vasi menijo, da bodo kos tudi tej nalogi. Jani D. kV Uspešno kulturno delovanje V kulturnem društvu v Gaberju so v zadnjih dveh letih rešili vse prostorske probleme v novem vaškem domu. To je omogočilo tudi boljšo dejavnost kulturnega društva, ki ga sestavljajo predvsem mladi. V društvu imajo dramsko in foto sekcijo, pevski zbor, ritmično skupino. V vaškem domu deluje tudi knjižnica, v kateri imajo blizu 2000 knjig. Gaberčani radi prebirajo knjige, zlasti v teh zimskih dneh. Doslej 'so poželi najboljše uspehe v ritmični skupini, ki je gostovala tudi na Madžarskem. V društvo je vključenih preko 100 članov, pomaga pa mu tudi krajevna skupnost. V letošnjem letu bodo navezali stike s kulturnimi društvi onstran meje, želijo pa si tudi več sodelovanja z občinsko Zvezo kulturnih organizacij. V kulturnem društvu bodo ustanovili nekaj novih sekcij, zlasti slikarsko, saj je veliko mladih amaterjev, ki se ukvarjajo š slikanjem. Jani D. Glasbeno izobraževanje Glasbena šola v Gornji Radgoni v tem šolskem letu izobražuje 182 učencev, trideset pa je zunanjih, ker jih zaradi prostorske utesnjenosti in kadrovskih problemov niso mogli sprejeti, čeprav imajo glasbene oddelke po vseh šolah v občini, bb PRIHRANJENI DOLAR V nedeljo popoldne je gledališka skupina iz Šmartnega ob Paki gostovala v kulturni dvorani v Kobilju. Uprizorila je komedijo Prihranjeni dolar. Za režijo in nastop sta poskrbela Jože Robida in Jože Krajnc. Številno občinstvo je gostujočo skupino sprejelo z navdu- šenjem. k§— Knjige Varstvo in urejanje O varstvu, urejanju in vzdrževanju grobov borcev in spominskih pomnikov v lendavski občini vsako leto sprejmejo program, ki ga potrdi tudi občinska skupščina. Grobove in spominske pomnike vzdržujejo predvsem šole in mladinske organizacije. Naloge za lansko leto so v celoti realizirane, so pred nedavnim ugotovili borci ter sklenili, da se na seznam grobov borcev NOV, spomenikov in spominskih pomnikov iz revolucionarnega delavskega gibanja vnese tudi spominska plošča zbora aktivistov OF v Trnju, pokroviteljstvo pa naj prevzame delovna organizacija Toko. Kot že rečeno, za varsto in urejanje grobov in pomnikov skrbijo šole; v ta namen bodo letos zagotovili 50 tisoč dinarjev. V program pa bodo uvrstili tudi preselitev in obnovo spomenika Štefana Kovača pri osnovni šoli v Turniš- ču. Jani D. MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled 15. razstava mednarodne likovne kolonije, ki jo posreduje Galerija Lendava. Razstavljena so dela Sandija Červeka, Magdolne in Ferenca Kalmarja, Istvana Kotnyeka, Ericha Novozsela in Alenke Sottlar. V prostorih stalne likovne zbirke pomurskih umetnikov je na ogled razstava Maske, ki jo posreduje Pokrajinski muzej Ptuj. »Splošno mnenje je, da so maske pustni rekviziti in nič več. Zmota! Maske so kulturnozgodovinsko najzanimivejši predmeti. Poznajo jih vsa ljudstva in gledajo na častitljivo izročilo, staro najmanj 30 tisoč let,« smo prebrali v uvodu kataloga, ki je izšel ob otvoritvi razstave, ki je v soboškem gradu. LENDAVA — V Galeriji Lendava so razstavljena najnovejša dela akademskega slikarja Vlada Potočnika iz Ljutomera. LJUTOMER — Štajerska v krajinskih motivih je naslov razstave, ki jo posreduje Umetnostna galerija Maribor, iz njenega fundusa pa so izbrana dela Remigija Bratuža, Franja Goloba, Elze Kazimir-Oeltjen, Ivana Kosa, Janeza Mežana, Jana Oeltjena, Jožeta Polanjka, Marjana Remca, Janeza Šibile, Anteja Trstenjaka in Otta Trubla. Na ogled bodo do 9. aprila. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli predstavlja slikar in uporabni grafik Leopold Strnad. VESTNIK, 24. MARCA 1988 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Pred nami je navadna mesinka (lat. Vtricularia vulgaris), še ena iz vrste ogroženih rastlinskih vrst v Pomurju. Koliko jih je še v naši pokrajini in koliko je ta naš pomurski svet najboljši od vseh možnih svetov? Enoznačen odgovor pač ni mogoč. Je sploh mogoč oprijemljiv odgovor? Ali smo ljudje res brez ekološke vesti? K sliki še tale podpis: navadna mešinka je mesojeda rastlina. Drobne vodne živali lovi z mešički na potopljenih listih. Kaj ji je usojeno? Kitajec Ksue Dibo je iznenada postal žrtev temeljitih zdravniških preiskav. Kaj se je zgodilo? Nič posebnega. Ko je nekega dne prišel domov in pobožal ženo po laseh, se je zdrznila in zgrozila, saj jo je močno streslo. Zdaj hočejo dognati odkod ima človek toliko električne energije... Štefan Mertik iz Velike Polane si je v desetletjih nabral toliko urnosti, da mimogrede izoblikuje lično košaro iz vrbovega šibja. Med mladimi je precej takih, ki občudujejo njegove spretnosti, moti pa ga to, da se le zelo, zelo redki odločajo za to, da bi se dela lotili tudi sami. Ne bi bilo slabo, če bi jih k temu spodbujali že v šoli, da »zimska obrt« ne bi izumrla. Foto: Jože Žerdin NAGELJNI — NE POSILSTVA Kako je mogoče govoriti o emancipaciji, o napredku odnosov med moškim in žensko, če še danes, pred vrati 21. stoletja polovica žensk z juga Italije ne zapusti svojih domov, ker se bojijo, da bi jih posilili, pretepli ali okradli? In še tiste, ki si v večernih urah upajo na ulico, hodijo mimo temačnih vogalov v strahu, s tesnobo v srcu. Tudi na severu Italije so le redke ženske, ki si ponoči upajo na ulice in v lokale brez moške družbe. Prav posilstva in nasilja nad žensko so bila glavna tema letošnjega 8. mar- Zdaj je mouda za evidentejranje, te pa prijde kandidejranje. Gvilejšov gyezere mo meti, lejko mo gučali ka mo ščeli. Glavna je baza, naj povej svoje, kandidatov več, dvouje-trouje. Na konci perse ostane eden, pravijo ka tisti je najbole čeden. Ništerni že naprej so znali koga bodo imenovali. Steri so pa hodili na konference, so poslanske — delegatske sence. Nika nika, moj dragi pajdaš. Nemo ti pravo, vej san dobro znaš. Na stouci što de, nede razlike, približno vsi so enake slike. Finci bodo najboljšega smučarskega skakalca ovekovečili na poštnih znamkah. Na njih bodo natisnili drugi Ny-kanenov skok na 70-metrski skakalnici v Calgary ju, olimpijske kroge in medalje, ki jih je dosegel... rHM MH MMMI Pretrgani kanali I | za mamila | Prištinski javni tožilci so zahtevali preiskavo za 14 oseb, ki Ijih utemeljeno sumijo, da so od leta 1975 do začetka letošnjega — leta v Turčiji kupovale velike količine mamil in jih tihotapile v I Prištino. Med osumljenimi so trgovski potnik, lastnik lokala, I sekretar sisa za stanovanja, dva učitelja, učiteljica in gospodi- " nja. Skupina je pretihotapljene narkotike v Prištini prepakira- Ila in jih pošiljala na tržišče Zahodne Nemčije, Italije, Švice, K Španije in v druge zahodnoevropske države. Tožilci so ob tem zahtevali novo preiskavo še proti trem N Prištincem, ki naj bi bili v Turčiji kupovali heroin, ga podobno E prejšnja skupina tihotapili v Prištino in od tod pošiljali v odnoevropske države. aBB MM« MBS BSB ca, dneva žensk v Italiji. Predvsem levičarske ženske organizacije so na ta dan priredile vrsto javnih manifestacij, srečanj v največjih italijanskih mestih Milanu, Rimu, Neaplju, Palermu, Torinu, Padovi, Firencah ... Komunistke so političnim inštitucijam izročale peticije in zahteve. Katere so njihove osnovne zahteve? Zahteva, da se pred zakonom enako upošteva (in- kaznuje) posilstvo v okviru družine (koliko je bilo in je še institucionaliziranih »družinskih« Iščejo merila za pamet Kako izmeriti pamet v glavi posameznika, to je vprašanje, na katerega znanost nima povsem jasnih odgovorov, saj nobeden, od dosedanjih načinov ni povsem zanesljiv. Znani testi inteligenčnega kvocienta so doživeli hude kritike, češ da v njih testirajo pridobljeno znanje, ne pa naravne inteligenčne sposobnosti ljudi. Razumljivo je, da strokovnjaki iščejo nove načine ugotavljanja inteligentnosti posameznika in da pri tem posegajo po najsodobnejših napravah. Pred kratkim so raziskovalci možganov naredili dve študiji, s katerima so nekoliko odprli okno v skrivnosti, človekovega razuma. Prva študija se je spopadla s starim mnenjem, da so možgani manj pametnih ljudi v bistvu leni možgani. Psihiater Richard Haier s kalifornijske univerze je opravil merjenja možganskih aktivnosti prostovoljcev pri reševanju abstraktnih testov. Pri meritvah si je pomagal z najsodobnejšo elektronsko napravo za tomografijo pozitronskega sevanja. Rezultati so bili nekoliko presenetljivi. Izkazalo se je namreč, da je bila možganska aktivnost v testih uspešnih posameznikov manjša od tistih, ki so se na testih slabo izkazali. »Morda imajo pametnejši ljudje bolj utečene možganske povezave. Pri manj inteligentnih je bilo videti, da se močno trudijo rešiti problem, vendar po najrazličnejših povezavah in delih možganov,« pravi Haier. Torej naj bi bila organizacija in gospodarnost manjša, če to ponazorimo z delovanjem delovne organizacije. V drugi študiji pa se je skupina znanstvenikov pod vodstvom dr. Marcusa Raichleja z washingtonske univerze z tomografijo pozitronskega sevanja možganov lotila meritev aktivnosti možganov pri obdelavi besed. Meritve so pokazale, da ne drži uveljavljeno mnenje, da možgani najprej »preberejo« besedo in ji šele potem dodajo pomen. Proces poteka vzporedno in hkrati. Toda pri slabih bralcih in manj pametnih posameznikih so ugotovili, da je te vzporednosti manj oziroma da je proces branja besed pri njih tak, da najprej tiho »izgovorijo« besedo in ji nato dodajo pomen. Gorička trdoživost ali — drevesa umirajo stoje ... Foto: Janko Stolnik Parcelo v tokijskem središču so ocenili tako visoko, da se je še največjim petičnežem začelo temniti pred očmi. Kvadratni meter stane 21,3 milijona jenov ali 168.000 dolarjev... Tale pa je domača: v lanskem letuje bilo v Jugoslaviji 1685 prekinitev dela, v njih pa je sodelovalo 288 tisoč delavcev. To je 4,3 odstotka vseh zaposlenih v družbenem sektorju ... Popularna pevka Lepa Brena je v enem od številnih intervjujev povedala tudi tole: »Nikdar v življenju nisem delala za slavo, niti za denar .,. Borim se samo za to, da bi mi bilo lepo.« posilstev nad ženami in hčerami!); zahteva po boljši javni razsvetljavi na cestah in postajališčih; ustanovitev centrov za pomoč, solidarnost in podporo posiljenim ženskam; zahteva po spremembi umikov na avtobusnih progah, posebno v predmestjih (vožnje tudi po celo noč in tudi v najbolj oddaljene kraje); uvedba znižane nočne tarife taksijev za mladoletnice in mlajše ženske; uvedba spolne (in širše medčloveške) vzgoje v šolah. Tako je v sosednji Italiji. S plastiko bo »obračunavalo« sonce Plastika je doslej izpodrinila mnoge druge materiale, škoda je le, da se težko razkraja in dela čedalje več preglavic ljubiteljem čistega okolja. Ker so gospodinjske in druge odpadke v mnogih državah začeli zbirati v plastičnih vrečkah, je to pomenilo, da se je povečala trajnost sicer raz-krojljivih odpadkov, ker jih varuje plastika. Kaj storiti? Papirnate vrečke so eleganten odgovor, vendar pa zaradi njih padajo 'gozdovi, kar je morda še hujša ekološka nevarnost od odpadkov samih. Strokovnjaki za te reči so že našli boljšo rešitev — plastiko, ki se pod vplivom svetlobe razkraja. Do uporabe izdelkov iz te plastike ni prišlo, ker so bili slabe kakovosti. Zdaj je odpadla še ta ovira. Ameriško podjetje Webster Industries je začelo izdelovati plastične vreče za zbiranje odpadkov, ki so trpežne in dovolj močne, vendar se po nekaj mesecih izpostavljenosti sončni svetlobi spremene v fin prah. Tesne kavbojke so nevarne Zdravstveni strokovnjaki so po skrbnih raziskavah odkrili tudi sindrom jeansa — obolenje, ki ga povzroča nošenje tesnih kavbojk. Razširilo seje že po vsem svetu. Bolezen se kaže v specifičnih bolečinah in poškodbah kože. Zdravljenje je težko in počasno — trdijo švicarski zdravniki. Močne bolečine nastanejo zaradi vkleščenja ali celo uničenja živca, ki povezuje telo z nogami. V skrajnem primeru lahko pride do motenj v hoji. Pri tistih, ki nosijo ozke kavbojke, pogosto brez spodnjega perila, se pojavljajo tudi ekcemi in glivična kožna obolenja. Zdravljenje je težko in dolgotrajno. Znano je tudi, da se sindrom jeansa v nekaterih primerih kaže celo v zmanjšani potenci in sterilnosti moških (zaradi pritiska na moda). Medtem ko je sindrom jeansa novo obolenje, je kolera bolezen, ki je v prejšnjih časih krepko kosila med ljudmi. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi število obolelih za kolero v svetu spet narašča. Leta 1985 je bilo registriranih 40.500 obolelih za kolero, leta 1986 pa že 46.470. Direktor alpskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec je dokazal, da je mož beseda. Obljubil je namreč, da se bo pustil vrteti v bobnu akcije Podarim—dobim, če bodo naši smučarji osvojili olimpijsko medaljo. Rifle je bil pri tem seveda zraven. Tudi policija se pripravlja na mašo Finke, ki so ši med prvimi na svetu pridobile volilno pravico, so med zadnjimi v evangeličansko-luteranskem svetu dobile pravico, da stopijo na prižnico. O vprašanju žensk duhovnic so na Finskem razpravljali že leta 1948; bilo je veliko glasov za in proti, a se na sinodi cerkveni dostojanstveniki niso mogli sprijazniti s tem, da bi božjo službo opravljale tudi ženske. Ko so ženske pred kratkim končno dobile blagoslov, so nekateri duhovniki demonstrativno zapustili cerkev, neki duhovnik pa ni maral opraviti obreda za sprejem žensk v duhovniški stan. Ženske so to opravile v drugi župniji, čeprav bi lahko vztrajale, da je to dolžnost njihovega duhovnika. Izjavile so, da ne marajo vstopiti v zgodovino cerkve s »temnimi oblaki«. Finke so si pridobile pravico do duhovniškega stanu z velikim potrpljenjem in zaupanjem, da čas dela zanje. S svojimi zahtevami nikoli niso bile napadalne, ampak so raje trmasto študirale teologijo, kar je na Finskem dovoljeno, čeprav so vedele, da v praksi ne bodo mogle opravljati poklica, za katerega so se izšolale. Okoli 90 odstotkov Finčev je evan-geličansko-luteranske vere in večina se jih strinja, da so duhovniki tudi ženske. S tem, ko so dobile dovoljenje, pa med cerkvenimi zidovi še ni konec moškega šovinizma. Številni duhovniki še naprej pridigajo, da so pred bogom vsi enaki, pri tem pa so prepričani, da pred ljudmi niso. Nič čudnega torej, če se na prvo mašo, ki jo bo imela ženska, pripravljajo ne samo verniki, ampak tudi policija ... KAKO JE GOSPODARIL VATIKAN Na zahtevo papeža Janeza Pavla II. je Vatikan posredoval javnosti svoje finančne podatke, vendar ne za lansko, ampak za predlansko leto. Predlani je imel Vatikan 114 milijonov dolarjev izdatkov in 57,3 milijona dohodkov. Primanjkljaj 56,7 milijona dolarjev so pokrili s prostovoljnimi prispevki vernikov za papeža (32 milijonov dolarjev) in s presežki iz teh prispevkov za leto 1985 (24,7 milijona dolarjev). Prvič so bile razgrnjene tudi podrobnosti o vatikanskih financah: nepremičnine so prinesle 29 milijonov dolarjev dohodka, vendar so stroški dobiček zmanjšali za skoraj štirideset odstotkov. Iz bančnih terjatev je v blagajno priteklo 9,7 milijona dolarjev, vrednostni papirji so prinesli 6,5 milijona dolarjev obresti in dividendov. Največje stroškovno mesto v vatikanskem proračunu so plače in pokojnine, ki so leta 1986 znašale 57,9 milijona dolarjev. FILMI NA PLOŠČAH V razvitem svetu se silovito hitro uveljavlja laserski domači kino. Razlika med filmom, ki ga doma gledate s pomočjo videorekorderja ali z laserske plošče, je velikanska. Tako slika kot zvok sta izredno dobra, poleg tega pa je znano, da so laserske plošče praktično neuničljive in zelo trajne, medtem ko so videokasete občutljive in začno po nekaj letih izgubljati kakovost zapisa. Edina pomanjkljivost laserskih videoplošč je v tem, da nanje ni mogoče po želji snemati. Uporabne so samo za reprodukcijo. Vendar pa je ponudba filmov na laserskih ploščah že velika — tačas je naprodaj preko 2000 različnih filmov — sprejemljivejša pa je tudi cena, saj so filmi na laserskih ploščah kljub izraziti kakovostni premoči polovico cenejši kot na videodisketah. Na trgu so seveda že tudi laserski predvajalniki, ki berejo zapis s plošče in ga pretvarjajo v sliko. Njihova cena je nizka, saj se jih dobi že za 400 (542.000 din) dolarjev. Prodajajo pa že tudi naprave, ki združujejo laserski gramofon in kino. Trgovci in poslovneži, ki imajo nos za dobičke, pravijo, da je to izdelek, ki bo obračal težke milijarde. Zdaj pa je zares tu — pomlad! Kako bo spet vse brstelo ... STRAN 10 VESTNIK, 24. MARCA 1988 za vsakogar nekaj Preprečimo nevarne padce SADIKE ZA MAJHNE VRTOVE IN BALKONE Veselimo se otrokovega razvoja, toda bolj ko postaja samostojen in hlača po stanovanju, več nevarnosti preži nanj. Ko začne plezati, skakati in tekati, ga skoraj ne moremo obvarovati pred buškami. Toda veliko nevarnih Z NOVO MODO V KORAK Ruta kot modni dodatek padcev mu starši lahko prihranijo, če poskrbijo za varnostne ukrepe. Zelo nevarne so stopnice. Na vrhu moramo postaviti pregrajo iz lesa ali plastičnega materiala. Prav tako moramo otroku onemogočiti dostop do okna. Malček se velikokrat z glavo zadene ob ostre robove, na primer peči, vrat ali sten. Udarec je zelo boleč. Vseh nevarnih delov seveda ne moremo obložiti, marsikaterega pa lahko. Če je le mogoče, naj v stanovanju z majhnim otrokom ne bo steklenih vrat. Pritlična breskev Včasih moramo otroku tudi kaj prepovedati. Ne smemo mu dovoliti, da bi plezal PAZIMO NA OTROKE 1 na visoke kose pohištva, še manj pa, da bi poskusil skakati z njih na tla. Tudi tla so nevarna, če so preveč zloščena ali mokra. Pazimo posebno na tla v kopalnici, stranišču, preddverju in na stopnicah. Če se talna obloga ne bo svetila kot ogledalo, bodo varnejši otrok in starši. Pozor tudi pri preprogah, obnje se lahko mimogrede spotaknemo odrasli, otrok pa še toliko prej. Ruta je nepogrešljiv modni dodatek že od 15. stoletja dalje, da o njenih praktičnih plateh niti ne govorimo. Če je velika, nam poveže lase, ogreje ramena in poživi enolično obleko. Če je majhna, jo nosimo kot drobno, živobarvno piko na i k športnim in mladostnim oblačilom. Kako in kam vežemo rute po letošnji modi? Velika ruta naj meri 85 x 85 centimetrov, najlepše in najlaže jo zavezujemo, če je svilena. Barve izbiramo tako, da se ujamejo s preostalo garderobo. 11 Stebelce, ki 80 centimetrov, listjem daje do zraste do višine z dekorativnim dva kilograma okusnih plodov že v prvem letu po zasaditvi. To je pritlikava breskev, ki je vse bolj priljubljena zlasti v mestih, kjer ni veliko prostora za sadjarjenje. Pritlikave breskve se lahko vzgajajo v majhnih vrtovih ali pa v primernih posodah, ki jih lahko spravimo na teraso, balkon ali stanovanje. Zaradi oblike krošnje, dolgih listov in velikih rožnatih cvetov je izreden okras. Poleg dekorativne vloge pa poskrbijo še za večjo radost, ker dajejo tudi lepe in okusne plodove. Pritlikava breskev, kot sinteza praktičnega, lepega in koristnega, je vse bolj privlačna za mesta, kjer ni prostora za večje gojenje rastlin. Te breskve lahko kupite v Vrtnem centru MIHALJE-VAC v Zagrebu. V tem centru vam lahko ponudijo dve sorti bo- nanca in nana, vzgaja ju sadjar Ivan Ševar iz Petrovaradina. Obe se odlikujeta po zelo nizki rasti, od 50 do 80 cm, sta rodni, zlasti sorta nana. Povprečna teža ene breskve je okoli 200 gramov, daje pa od 1,5 do 2 kg pridelka. 1 brusilnik 2 3 4 5 6 paleta noži vilice za meso koničasto cedilo bakren s pokrovko 7 bakrena s pokrovko 8 krpa za čevanje lonec • kozica pretla- PES JO JE POPIHAL Dobili ste psa, morda so vam ga dali znanci ali prijatelji, lahko se je tudi zatekel k vam. Postal vam bo zvest prijatelj ali pa boste razočarani, ker bo prinesel s seboj kako napako iz prejšnjega pasjega življenja. Če ne prej, boste to opazili tedaj, ko se boste sprehajali in ga boste spustili z vrvice. Lahko ga boste še tako klicali in mu žvižgali, ne bo zaleglo. Čez nekaj ur se bo žival vrnila. Nikar takrat ne naredite napake — psa ne smete kaznovati! Pomislite, da živali nihče ni naučil, da mora ubogati, ali pa je pozabila, kako naj se vede, če pripada krdelu, se pravi ljudem oziroma družini. Vzgojili jo boste samo s potrpežljivostjo. Med sprehodom imejte psa na dolgi vrvici, ki se navija. Večkrat postojte, pokličite psa k sebi, pohvali-tega ga in pobožajte, če vas uboga. Nagradite ga z drobnim grižljajem. Tudi doma mora pes opravljati naloge. Če je ubogljiv, ga ne pozabite pohvaliti. Ko boste opazili, daje pes na vrvici priden in ostane v vaši bližini in očitno čaka vaših ukazov, lahko ponovite poskus: spustite ga z vrvice. Tudi psa, ki je še sorazmerno mlad in se zato hitro uči, morate nekaj tednov uriti, preden uboga in ne zbeži več. 9 zajemalka 10 penovka 11 deska za rezanje mesa in zelenjave 12 kuhalnice 13 deska za čiščenje rib 14 lonec iz žlahtnega jekla s pokrovko in vložkom 15 bakrena ponev s pokrovko 16 prt za testo 17 metlica za sneg 18 železna ponev 19 igla za pretika-nje s slanino 20 bakrena ponev s pokrovko AP10 MURSKA SOBOTA 5 NAJ Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21 232 1. I MASCHI — Gianna Nannini 2. BODI SREČNA JULIJA - Magnet 3. BODY NEXT TO BODY - Brigitte Nilson in Falco 4. TOČAJKA, DAJ ŠE LITRE TRI - Brane Drvarič 5. WHEN I FALL IN LOVE - Rick Astley Snov za brisanje grafitov Graffiti gone (zbogom grafiti) je ime novega razpršila, ki so ga izdelali v Kanadi, kmalu pa bo naprodaj tudi v Evropi. Grafitne napise so po mnenju nekaterih oblika kulturnega izražanja, drugi pa jih preprosto uvrščajo med vandalska dejanja, je z doslej znanimi sredstvi le težko odstraniti. Največkrat je treba popisano površino prebeliti, to pa je zamudno in drago delo. Novi aerosol ima tako kemično sestavo, da odstrani nezaželen napis, ne da bi poškodoval belež, zid ali kamen pod njim, kar je posebno pomembno pri odstranjevanju grafitov na spomenikih. Snov preprosto razpršimo čez grafit in jo po petih minutah skupaj z njim odstranimo s sesalnikom za prah. Ik MLADE GOSPODINJE" " DOMAČI KVAS Mlade gospodinje naj bi se naučile, da se lahko in dobro peče tudi z domačim kvasom. Kako si pripravite domači kvas? Pest pšeničnih zrn zmeljite v kavnem mlinčku in prelijte z decilitrom in pol vode. Posodo za dve do tri dni postavite na toplo (lahko tudi na radiator). Ko bo začela zmes vreti, denimo dve do tri žlice te kipeče snovi namesto kvasa na kilogram moke in zamesimo kruh. Domači kruh bo še boljši, če ga boste spekli doma iz doma zmlete pšenice, saj v njej ostanejo vse zdravilne in hranilne snovi. Žal imamo na slovenskem zelo malo mlinarjev, toda nekateri si pomagajo tudi tako, da v tujini kupijo priročne za domačo rabo prirejene mlinčke. Sproti lahko zmeljete toliko pšenice, kolikor potrebujete za eno peko. skleda iz žlaht- 21 nega jekla 22 nožki za lupljenje, odstranjevanje peščišča, oblikovanje kroglic, kra-šenje 23 kuhinjski predpasnik VEŠČINA KUHANJA JE ODVISNA OD POSODE OMAKA IZ JABOLK Najboljši kuharski pripomočki s Znanega kuharja so vprašali, kako more tako dobro kuhati. Ali samo zato, ker pozna vse kuharske modrosti? Ne, je odgovoril, zato, ker imam primerne kuharske pripomočke, z njimi se vse začne in konča. Na sliki je izbor teh pripomočkov, ugotovite, kaj v vaši kuhinji manjka. Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota. Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. ure na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali 648 kHz. Omaka iz jabolk ni naša vsakdanja hrana, še več, zelo redko se znajde na naši mizi, je pa zdrava omaka, ki bi jo morali enkrat poskusiti. Kako se pripravlja? Olupljene in narezane jabolke dušite na maslu s sladkorjem, naribajte malo pomarančne skorje in polijte s kozarcem vode. Skuhana in ohlajena jabolka zmešajte v mešalniku in napravite pire. Vmešajte pomarančni sok in dodajte malo cimeta. To omako lahko postrežete k sladkim in slanim jedem. Potrebujete: 50 dag jabolk, 2 dag masla, 8 dag sladkorja, pomarančo, cimet. NASA RISBA VAS PRIPIS — Dragi direktor, pišem ti zelo počasi, ker vem, da ne znaš hitro brati, tvoja tajnica. (Marija Vomer) — Z zdravilom ne bo nič, ta recept je samo za dolarje. (Anton Škrlec) — Najprej nismo nič razumeli, kaj nam govorijo, sedaj pa še tako pišejo. (Janez Žalik) SESTAVIL MARKO NAPAST NEPRIMERNOST, NE-OLIKANOST OSNOVNA MERA DEL KMEČKEGA POHIŠTVA PRITOK TAJSKE REKE MENAM PRITOK REKE TAJO V ZAHODNI ŠPANIJI RAZVLEČENO PRIPOVEDOVANJE INDIJSKI DROBIŽ UMAZANIJA SINTETIČNA TKANINA GRAD PRI PTUJU PRITOK VOLTE V GANI PERNATA ŽIVAL ŽENSKO IME MADŽAR- SKO MO- ŠKO IME SLOVENSKI PIŠA TEU (MIŠKO) ZNAK ZA šahovsko TRDNJAVO HEROJ DRŽAVNIK GADAFI SULTANAT NA JUGU ARABIJE NAŠI RAZGLEDI EMILE ZOLA JOHN OSBORNE ZAPOR, AREST ŠOTORIŠČE POKVEKA, NESTVOR, JAPONSKA LUKA NA SEV. OTOKA HONŠU TUJ DVO-GLASNIK NEW JERSEY NIKOLA TESLA VEČ SEMEN ZDRAVILNA RASTLINA, PLEVEL OB POTEH REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: lobanja, Emanuel, polenta, el, tar, Nono, NL, Kne, rja, A, nomad, RS, raka, stran, trud, or, veselje, oskalek. VESTNIK, 24. MARCA 1988 STRAN 11 križem po naših šolah Pomlad je, pomlad! Po travi skačem rad, za žogo se podim, metulje pisane lovim. O, pomlad je prišla, veselo srček moj igra. Kristijan Cmrečnjak, 5. d OŠ Ivan Cankar, Ljutomer Sneg se topi, po pomladi diši; zvončki veselo cingljajo, trobentice pa trobentajo. Čebele so se odpočile, zdaj spet bodo med-nosile. Sašo Dominko, 3. raz. OŠ Odranci Prišla je pomlad. Zelo se je veselim. Zvončki in trobentice so se razcveteli, postalo je tudi bolj toplo. Ljudje bodo začeli delati na poljih, v vinogradih in sadovnjakih. Ptice selivke se bodo vsak čas vrnile v naše kraje. Alenka Koren, 3. b OŠ Videm ob Ščavnici Zima se poslavlja, čeprav nam ni dala snega, Vsak dan bolj čutimo pomlad. Sonce nam pošilja toplejše žarke, ki nas vabijo iz hiše. Da je tu najlepši letni čas, se čuti tudi pred našim blokom, kjer je že vsako popoldne polno otrok. Matej Hozjan, 5. d OŠ Ljutomer MOJ NASTOP Prišla je sobota. Jaz in moje sošolke smo se pripravljale na nastop plesne skupine na večeru pionirskega kulturnega društva. Prireditev se je začela. V garderobi smo bili vsi zelo nestrpni. Med nastopom recitatorjev iz vrtca je v garderobi nastal velik direndaj. Počeli smo vse mogoče neumnosti. Res smo bili nemogoči. Tovarišica nas je mirila, a se nismo veliko menili zato. Ob vsem tem mi je minila trema. Že smo zaplesale na odru. Dvorana je bila polna ljudi. Prevzela me je naša znana glasba. Predala sem se plesu in skupini. Po plesu smo slišale velik aplavz. Ljudje imajo glasbo in ples radi. Po prireditvi smo bile pogoščene. TATJANA KUSTEC, 6. b OŠ Črenšovci Obiskala nas je Svetlana Makarovič Pred kratkim nas je obiskala priljubljena umetnica Svetlana Makarovič. Že ves teden pred tem obiskom pa so naši najmlajši obiskovali Pionirsko knjižnico v gradu, kjer so si ogledali razstavo njenih del. Člani dopisniškega krožka smo se udeležili njene predstave v Galeriji in ji zastavili nekaj vprašanj. »No, katera bo začela?« naju je v šali vprašala Svetlana, ko sva se predstavili. Nerodno sva se prestopali in nekaj jecljali, a končno je pogovor le stekel. — Kako ste pripotovali? »Prišla sem pravzaprav že včeraj, vendar v Radence. Malo sem utrujena, saj sem spala samo dve uri. Danes pa sem prispela sem.« — Se dobro počutite pri nas? »Na splošno imam Prekmurje zelo rada in se težko poslovim od njega. Že od nekdaj sem si želela živeti v ravnini. Toda žal moram že danes odpotovati.« — Odkod dobivate ideje za vaše pesmi? »To je tako: Ideja pride nenadoma. Največkrat se mi zamisel prikrade zvečer, preden odidem spat.« — Kdaj ste napisali prvo pesem? »Tiste prve pesmi? No, moramo se vrniti nazaj v petinpetdeseto leto. Takrat sem pisala žalostne pesmi, ker še mi je zdelo, da sem najbolj nesrečno dekle na svetu.« — Mnogo potujete? »Da, potujem ogromno in to je naporno.« — Ste danes imeli tremo? »Seveda. Sicer pa brez treme ni nobenega učinka. Če je človek hladnokrven in samozavesten, je vprašanje, kako bi ga ljudje sprejeli. Zato je treba za dober nastop vsekakor imeti vsaj malo treme.« — Kako dolgo se pripravljate za nastop? »Priprave so dolge in naporne. Najtežje je bilo s pesmimi. Med pesmijo moraš govoriti z občinstvom, ga spodbujati, hkrati pa paziti na takt.« — Bi se hoteli kdaj udeležiti tudi kakšne naše proslave? »To je odvisno od mojega menežerja. On vse to ureja.« Menežer nama je dal vizitko in dodal, da ga naj pokličemo ali mu pišemo, če bomo želeli. Svetlano sva prosili še za podpis, se ji zahvalili in se poslovili. Opozorila naju je, naj ji nikar več ne rečeva tovarišica Svetlana, ampak samo Svetlana. Torej, zdravo, Svetlana! Članici dopisniškega krožka: Barbara Toth in Mateja Norčič OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota Prijeten spomin na Avstrijo Letošnje počitnice sem preživela na Koroškem v Avstriji, v kraju Tscheuritsch. Stanovali smo pri Francu Boru. Vse dni nam je dobro stregel. Po večerji smo imeli zabavne točke. Obiskal nas je tudi čarovnik. Pokazal nam je nekaj zanimivosti z rutami, kartami in obročki. Imeli smo tudi modno revijo. Moja prijateljica je zaslužila tretje mesto. Jaz sem bila napovedovalka. Bilo je tudi tekmovanje v namiznem tenisu in nogometu. Vsak dan pa smo veliko smučali. Prvi dan so nas tovariši Miran Prelog, Ludvik Janža, Blaž Davidovski, Janko Rožman in Davorin Babič razdelili v štiri skupine. Vsak dan je vsako skupino imel drugi tovariš. Naučili so nas veliko, saj smo predzadnjega dne na tekmovanju v veleslalomu dosegli dobre rezultate. V ponedeljek smo se poslovili od tega prelepega doma in vseh teh čudovitih planin. Videla sem Triglav in tromejnik Jugoslavije, Italije in Avstrije. Preživela sem prelepe počitnice in želim si, da bi še enkrat obiskala nepozabno vas Čojerič. Branka Kauter in Mateja Vohar OŠ Bakovci Če bi bila Martin Krpan Nekega večera, ko sem legla v posteljo, sem vzela v roke knjigo Martin Krpan. Začela sem brati o tem pravljičnem junaku. Zaspala sem s knjigo v rokah. Hodila sem po mestnih ulicah in pozdravljala prodajalke sadja, ki so me že dokaj dobro poznale. Naenkrat pa sem prišla do velike in pisane cirkuške arene. Pri platnenih vratih je stalo zelo postavno dekle. Vstopnina za mladoletnike je bila 1 cekin, za starejše pa 2 cekina. Plačala sem vstopnino in šla v to prečudovito areno. Takoj sem zagledala prijateljici Gezoliko in Kobilico. Sedla sem na stol, kjer je Kobilica imela jakno. Na oder je prišel mož z mišicami kot s kakimi napihnjenimi baloni. Napovedovalec se je napihoval kot žaba in kričal v mikrofon, da tisti, ki bo premagal Janeza Mogočnega, dobi 100 zlatih cekinov. Najprej je šel na oder trener boksarskega kluba Zlata rokavica. Na tla ga je vrgel kot posušenega komarja. Nato pa sem šla na oder jaz. Najprej se je napovedovalec nekaj šopiril. Z enim prstom sem ga podrla kot onemoglo muho. Obema je kar zmanjkovalo zraka. Janez Mogočen j ezačel kričati od besa in me loviti po odru. Gledalci so kričali: »OLE, OLE, NOV MARTIN KRPAN«. Janezu sem podstavila nogo ; padel je tako, da je po areni kar zabobnelo. Prinesli so mi veliko mošnjo s 100 zlatniki. Vzela sem jo v roke, jo dobro pogledala in jo Janezu Mogočniku obesila okrog vratu. Bilo je jutro, ko sem se zbudila. Nisem bila med gledalci, temveč v svoji postelji s knjigo v rokah. Blanka Čemela, 6. a Osnovna šola KD Kajuh, M. Sobota HVALA MAMA ! Moja mama je delavna kot mravlja. Čeprav je krhkega zdravja, prva vstane in zadnja leže. Njeno življenje je samo garanje. Zato jo tembolj ljubim, saj je kot biser, in če ta biser izgubiš, si nesrečen. Vstane ob pol petih, postelje posteljo, se obleče in gre v službo, kjer prav tako gara kot doma. Žaposlena je kot delavka v TOZD Pomurski tisk. Imajo normo, ki se mi zdi nedosegljiva. Je zelo dobra delavka. Ko pride domov, najprej pospravi stanovanje in skuha kosilo. To ji vzame veliko časa. Ko oče, jaz in sestra pridemo domov, nas vedno sprejme z nasmehom in si za nas vzame čas, čeprav ima dosti dela. S sestro umijeva posodo in se greva učilit. Mama včasih speče tudi kruh, a opravlja še druga dele. Zvečer, ko pade mrak nad vasjo, mama plete različne stvari. Nikoli si ne vzame časa zase, razdaja se svojim otrokom in možu. Večkrat se bojim zanjo, saj preveč dela in tudi zdravje ji ni naklonjeno. Vendar nikdar ne tarna. Želim, da bi bila zdrava. Hvaležna sem ji za vso dobroto, ki mi jo daje, saj ji nikoli ne bom mogla vsega povrniti. TADEJA TRATNJEK. 5. b COŠ 17. oktober, Beltinci Moj očka Ima modre oči in temne lase. Dela doma na kmetiji. Skrbi za sestro Melito in zame. Ima me rad. Pridno še učim, da bo očka vesel in ponosen. Jožek Terplan, 1. raz. OŠ Fokovci dopisniki so zabeležili Paraplegiki preveč ob strani GORNJA RADGONA Med mnogimi društvi, ki jih ustanavljajo občani, zasluži pohvalo Društvo za pomoč duševno prizadetim v Gornji Radgoni, ki združuje 129 članov. Na letnem občnem zboru so med drugim ugotovili, da je društvo deležno širše podpore in da je zlasti pomembno pri pomoči du- Tudi duševno in ustvarjajo ševno in telesno prizadetim občanom v občini. Med največje pridobitve sodijo delavnice za delo pod posebnimi pogoji, ki so v prizidku radgonskega gradu. V njih dela zdaj 13 varovancev, sta- POT NA RADGONSKI GRAD 4. Ne, to niso stopnice v lepšo prihodnost! To so le stopnice, ki vodijo na gornjeradgonski grad. Včasih priljubljeno sprehajališče Radgončanov z obeh bregov Mure in bližnjica na grad je danes v prav klavrnem stanju. Hoja po njih je nezaželjena in nevarna. Zakaj tako? bp telesno prizadeti rih od 19 do 47 let. Delajo pod strokovnim vodstvom delovnih terapevtov Marije Ploj in Cvetke Kurnik, delavnice in delo v njih pa vodi Terezija Šegula. Kot so povedali, jim pri zagotovitvi del nesebično pomagajo delovne organizacije Mura, Moda in Gorenje Elrad iz Gornje Radgone ter Peko iz Benedikta, dobro pa sodelujejo tudi z zasebnimi obrtniki, ki delavnicam odstopajo primerna opravila. Varovanci so kljub invalidnosti ali duševni prizadetosti vestni pri svojem delu. Posebno všeč jim je motivacija, da bodo s pridnim delom zbrali denar za letne počitnice na morju. Nedavnega občnega zbora Društva za pomoč duševno prizadetim so se udeležili tudi predstavniki delovne organizacije Gorenje Elrad, ki je ob tej priložnosti prejela posebno priznanje za dobro in tesno sodelovanje z društvom in delavnicami. Ludvik Kramberger GORENJE ELRAD Ob delu precej časa za kulturo Kulturno društvo Svoboda, ki že nekaj let deluje v Gorenju Elrad, je v teh letih opravilo pomembno vlogo pri širitvi kulturne dejavnosti v delovni sredini. Posebno skrb namenjajo likovnim in drugim razstavam, ki jih prirejajo v jedilnicah starega El-rada na Meleh. V okviru društva pa deluje tudi oktet, ki popestruje kulturne prireditve in proslave v delovni organizaciji in zunaj nje. Društvo vsako leto prireja likovne kolonije, ki so dobro obiskane, za ljubitelje pesmi pa že več let izdaja literarno brošuro Oči in srce. L. K. Društvo paraplegikov Pomurja je imelo pred kratkim svoj občni zbor, na katerem smo obravnavali in sprejemali poročila preteklega obdobja ter seznanili člane s tekočo problematiko. Društvo je bilo v lanskem letu dokaj aktivno. Vso pozornost smo namenili delovanju društva, ki je glede na geografsko razdrobljenost in slabe povezave (telefon, avto) tem težje. Zdravstvene usluge so se v primerjavi s prejšnjimi leti precej izboljšale (terapija, napotnice, recepti), težko pa je finančno stanje, saj nismo mogli plačati niti najemnine za društvene prostore. Društvo pa se je izkazalo kot dober organizator mednarodnega košarkarskega turnirja za paraplegike v Murski Soboti, ki je v Pomurju doživel velik odmev, udeleževali pa smo se tudi raznih športnih srečanj za invalide po Sloveniji in pomagali članom pri pridobitvi raznih pripomočkov. Žal pa našega programa nismo mogli v celoti uresničiti, ker od nekaterih sisov, katerim vsako leto predlo- V krogu družine sta pred kratkim Ana in Matija Kelenc iz Male Polane praznovala biserno poroko. Ana je rojena 1907., mož Matija pa 1905. leta. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, zdaj pa imata že 10 vnukov in 4 pravnuke. Še sta čila in zdrava. Foto: Jože Žerdin Novo gasilsko vozilo V gasilskem društvu v Sodišincih so v zadnjih letih namenjali precej pozornosti usposabljanju članov in preventivni dejavnosti na svojem območju, ob tem pa niso pustili ob strani skrbi za opremo. Najbolj nezadovoljni so bili z dotrajanim vozilom, ki so ga pred kratkim z zbranimi sredstvi in družbeno pomočjo zamenjali z novim. Stalo je sedemnajst milijonov dinarjev. Ifrku- žimo svoj program, nismo prejeli niti minimalnih sredstev. Naš program zajema, poleg redne dejavnosti, še poseben socialni program. Ta sloni predvsem na psihosocialni osnovi in ohranjevanju zdravja, ki pa je bistvenega pomena za invalida-paraplegika. Posebni socialni programi, ki jih uresničujejo posamezne invalidske organizacije, pa so neposredno odvisne od dotacij s strani sisov. V nobenem primeru nas ne gre metati v isti koš z drugimi invalidskimi organizacijami. Ne gre za očitke drugim organizacijam, vendar so ta društva deležna večje pozornosti in s tem sredstev, medtem ko je društvo paraplegikov potisnjeno ob stran. Ponekod so naši programi le formalni papirji, nihče pa ne pomisli, da smo dejansko najbolj potrebni pomoči. Vemo, da invalidnost (paraplegi-ja) nosi še druge funkcionalne okvare. Paraplegiku že sam pogled na vsako stopnico ali na višji robnik na cesti greni življenje. Pozivamo torej sise in organizacije, naj bodo humanejši do našega društva in pomagajo financirati naš program. Marija Magdič Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota razpisuje na podlagi 26. člena Zakona o družbenem pravobranilstvu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75 in 31/84) prosta dela jn naloge NAMESTNIKA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA za občine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za dobo štirih let. Za namestnika je lahko imenovan delavec z visoko strokovno izobrazbo pravne smeri, ki pozna družbenoekonomske odnose na področju samoupravljanja in družbene lastnine. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave Komisiji za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja pri SO Murska Sobota. Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja STRAN 12 VESTNIK, 24. MARCA 1988 šport ---Šah---------------------------------------------- v OS Beltinci republiški prvak V Beltincih je bilo republiško prvenstvo starejših pionirk v šahu, ki sta ga pripravili OŠ 17. oktober Beltinci in ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote. Sodelovalo je 10 ekip, med njimi tudi pomurski — Beltinci in Stročja vas. Lep uspeh je dosegla domača ekipa, saj ie postala republiški prvak. Beltinčanke so premagale Vuzenico, Šmartno in Šoštanj s po 4:0, Zg. Ščavnico s 3,5:0,5, Stari trg ob Krki, Sevnico in Stročjo vas s po 3:1 in Gorišnico z 2,5:1,5 ter izgubile z Jesenicami 1:3. Ekipa OŠ 17. oktober Beltinci, ki jo uspešno vodi mentor Alojz Škerget, je nastopila v postavi: Sandra Mertik, Klavdija Časar, Sandra Kavaš in Nataša Sraka. Mlade šahistke Beltinec, ki so bile lani druge na republiškem prvenstvu v Izlakah, so tako dosegle doslej največji uspeh in bodo Slovenijo zastopale na zveznem tekmovanju, ki bo v Pulju. Ekipa Stročje vasi je brez zmage zasedla zadnje mesto. Vrstni red ekip: 1. Beltinci 16 točk (28), 2. Stari trg 14 (24,5), 3. Gorišnica 13 (25,5), 4. Zg. Ščavnica 13 (21,5), 5. Jesenice 9(19), 6. Šoštanj 9 (17,5), 7. Vuzenica 7 (14), 8. Sevnica 6 (14), 9. Šmartno 3 (10,5) in Stročja vas 0 (5,5) točke. F. Maučec Starejše pionirke OŠ 17. oktober Beltinci z mentorjem. Postale so republiške prvakinje v šahu in bodo Slovenijo predstavljale na zveznem tekmovanju v Pulju. Foto: F. Maučec KOŠARKA Visoka zmaga Pomurja V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški ženski košarkarski ligi je ekipa Metalservisa Pomurja iz Murske Sobote gostovala v Celju in izgubila tekmo z domačo Metko z 58:64. Sobočanke so nastopile oslabljene, brez Korenove in Broderjeve. Strelke za Pomurje: Kolera 13, Doržina 13, Bore 23, Kardoš 9. V naslednjem kolu igra Pomurje doma s Cerknico. V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige sta oba pomurska ligaša zmagala. Visoko zmago so dosegli košarkarji Pomurja v srečanju s Kozjim — 101:55. Koše za Pomurje so dosegli: Klemar 24, Tušar 18, Cigiit 16, Miser 12, Roškar 11, Kerčmar 8, Andrejek 7, Gregor 5. Radgona pa je doma premagala Bistrico z 81:80. Strelci za Radgono: Štihec 30, Sakovič 23, Horvat 16, Roškar 10 in Škof 2. V naslednjem kolu igra Pomurje v Slovenj Gradcu, Radgona pa doma z Zlatorogom. --ODBOJKA------------------------------ POMEMBNA ZMAGA LJUTOMERČANOV V osemnajstem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v Križevcih premagal Fužinarja z Raven na Koroškem s 3:0 ter dosegel pomembno zmago. Ljutomerčani so tokrat v nekoliko spremenjeni postavi zaigrali kot celota zelo dobro in presenetili goste. V naslednjem kolu igra Agroplod Ljutomer z Granitom. V drugi republiški moški in ženski odbojkarski ligi - vzhod sta ekipi Pomurja iz Murske Sobote gostovali v Mežici in se vrnili praznih rok. Fantje so izgubili z 0:3, dekleta pa z 1:3. ---STRELSTVO NA REPUBLIŠKO PRVENSTVO 57 POMURCEV Občinska strelska zveza Gornja Radgona je bila organizator regijskega tekmovanja v streljanju z zračno puško za pionirje, pionirke, mladince, mladinke, člane in članice. Skupno je sodelovalo 107 strelcev in strelk. Pri pionirjih so ekipno zmagali Noršinci s 516 krogi pred ABC Pomurko Ml, 487, in Ljutomerom, 480 krogov, med posamezniki pa Škedelj (ABC), 179, pred Markojo (Nor.) 177, in Makari-jem (SCT), 172 krogov. Pri pionirkah je nastopila le ekipa Noršinec in nastreljala 455 krogov, med posameznicami pa je zmagala Gašpar-jeva (Nor.) s 168 krogi pred Horvatovo (Šalovci), 165, in Sčančarjevo (Nor.), 161 krogov. Med mladinkami so zmagali Noršinci s 1031 krogi pred Ljutomerom, 990 krogov, med posameznicami pa Balekova s 358 krogi pred Verbaijevo (obe Nor.), 349, in Kocbekovo (Videm), 349 krogov. V konkurenci mladincev je bila prva Tišina s 1084 krogi pred Noršinci, 1065, in Ljutomerom, 1062 krogov, med posamezniki pa Behek (Tišina) s 366 krogi pred Kapunom (Ljutomer), 363, in Šte-vanecem (Tišina), 363 krogov. Pri članicah je ekipa Noršinec dosegla 1045 krogov, med posameznicami pa je zmagala Sinkova (Nor.) s 356 krogi pred Rengeovo (SCT) 350, in Vogrinčičevo (Nor.), 347 krogov. V tekmovanju članov je bila najboljša ekipa Ljutomera s 1106 krogi pred Jovom Jurkovičem Videm, 1096, in Noršinci, 1094 krogov. Pri posameznikih je zmagal Robnik (Ljut.) s 382 krogi pred Kocbekom (Videm), 369, in Pertocijem (Tišina), 368 krogov. Na republiškem tekmovanju, ki bo 2. in 3. aprila v Trzinu, bo sodelovalo 27 strelcev in strelk iz Pomurja (Murska Sobota 10, Ljutomer 9, Radgona 6 in Lendava 2.). ---ŠD TIŠINA TURNIRJI SE VRSTIJO SD Tišina je pripravilo Košarkarski in namiznoteniški turnir. Košarkarskega turnirja za prvenstvo KS seje udeležilo 10 ekip. Zmagala je Vanča vas, ki je v finalu premagala Murske Črnce s 57.53. retj so bili Petanjci. V namiznem tenisu — tekmovanje je bilo v an i v s je sodelovalo 35 tekmovalcev. Zmagal je Žekš (Vanča vas) pr p - čem in Krančičem (oba Borejci). ŠD Tišina vabi pionirje, ki želijo igrati namizni tenis, da se udeležijo razgovora v soboto, 26. marca, ob 18. uri v GD v Vanči vasi. , ., . „ ŠD Tišina organizira v soboto, 26. marca 1988, ° • .P prvenstvo Pomurja v ciklokrosu za pionirje, mladince m člane rek.ea-tivce. Start in cilj bosta pri OŠ na Tišini. ATLETIKA AK Pomurje državni prvak V Titovem Velenju je bilo državno prvenstvo v krosu, na katerem je sodelovalo 195 atletinj in atletov iz 47 klubov iz vse države. Sodelovale so tudi republiške prvakinje, starejše mladinke AK Pomurje iz Murske Sobote, in se zopet izkazale, saj so postale državne prvakinje s precejšnjo prednostjo pred zagrebškim Dinamom in Železničarjem iz Karlovca. Najuspešnejša v ekipi Pomurja je bila Manuela Pergar, ki je med posameznicami zasedla tretje mesto in osvojila bronasto medaljo. Edita Banfi je bila peta, Marija Števanec deveta in Štefka Sluga deseta. V skupni uvrstitvi pa je AK Pomurje zasedel peto mesto z 9 točkami. Tako so mlade pomurske atletinje še enkrat opozorile, da so se dobro pripravile na letošnjo sezono in da so bile tudi zelo koristne skupne priprave v Moravskih Toplicah. Ker pa se je atletska sezona šele komaj začela, se lahko nadejamo novih uspehov pomurskih atletinj- M. Šeruga ATLETIKA Grabar drugi v Varaždinu V Varaždinu je bil tradicionalni mednarodni tekaški maraton Yassa, ki je privabil nad 300 tekačev iz Italije, Madžarske, Poljske in Jugoslavije. Med njimi je bilo tudi nekaj Pomurcev. Najuspešnejši med njimi je bil Geza Grabar, član AK Pomurje iz Murske Sobote, ki je v članski konkurenci v teku na 21,1 km s časom 1:12,47 zasedel drugo mesto. V isti konkurenci je bil Anton Nerad petdeseti. V teku na 42,195 km je Marjan Hozjan zasedel petnajsto, dragan Džuričič pa petintrideseto mesto. ° gg NOGOMET Mura odvzela točko Mariboru Začel se je spomladanski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi. Soboška Mura je gostovala v Mariboru in igrala z istoimenskim klubom 0:0. Nogometaši Mure so celo zamudili lepo priložnost za zmago. Tekmo je vodil Sitar iz Titovega Velenja. V naslednjem kolu igra Mura doma s Steklarjem iz Rogaške Slatine. — KARATE---------------- Uspeh Melite Balek V Limbušu je bilo regijsko tekmovanje v katah za moške in ženske. Tekmovanja se je udeležila tudi Melita Balek, članica KK Štefan Kovač Beltinci, in zasedla tretje mesto. Na republiškem prvenstvu v borbah za člane in članice, ki je bilo v Krškem, pa je Melita Balek v srednji kategoriji zasedla prvo mesto in postala republiška prvakinja. R. Horvat “V MURSKI SOBOTI Srečanje pedagogov TK Na OS Edvarda Kardelja v Murski Soboti, bo v petek ob 10. uri seja skupščine Društva pedagogov telesne kulture Slovenije. Ob 13. uri pa bo tekmovanje v odbojki, ki ga organizira Pomursko društvo pedagogov. J R Pokalni nogomet Črenšovci: Nafta 4:5 Bistrica :Renkovci 6:7 Lakoš:Dobrovnik 1:3 Nedelica:Nafta Vet. 3:2 — ŠAH------------------- Lendava pred Mursko Soboto Športno društvo Čepinci, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, je pripravilo šahovski turnir. Med 6 ekipami je zmagala Lendava s 15 točkami pred Mursko Soboto (14,51 Tišino (13,5), Zen-kovci (9,5), Čepinci (6,5) in Petrovci (1 točka). — NAMIZNI TENIS —ŠAH-------------------- Občinsko tekmovanje posameznikov Na OŠ K. D. Kajuh v Murski Soboti je bilo občinsko tekmovanje posameznikov v šahu za pionirje in pionirke. Pri st. pionirjih je zmagal Alen Kelemen z 8 točkami pred Petrom Kelemenom 7,5 in Robertom Lipičem 6 točk. Pri st. pionirkah je bila najboljša Klavdija Časar s 6,5 točke pred Mirico Marič (5,5) in Katko Marič (4,5 točke). Med ml. pionirji je zmagal Robert Lang s 6 točkami pred Damjanom Škrabanom (5,5) in Brankom Keršičem (5 točk). V konkurenci ml. pionirk je bila prva Tinka Marič s 6,5 točke pred Romano Forjan (5,5) in Moniko Milovanovič (5 točk). J. P. Tokrat prvi Logar Na hitropoteznem turnirju za marec, ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote, je sodelovalo 17 šahistov. Zmagal je Ciril Logar s 15 točkami pred Danilom Hari-jem 13, Jožetom-Gaberjem 12,5, Borisom Kovačem in Igorjem Kosom po 11.5, Alojzom Kosom 11 točk itd. Pionirski turnir Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za pionirje in pionirke za marec. Med 18 igralci je zmagal Alen Keleman pred Katarino Marič, Mirico Marič, Petrom Kelemenom in Tomažem Buzatijem. ZIMSKE IGRE ABC POMURKE KK Radgona sedma V Kranjski gori so bile zimske športne igre ABC Pomurke v veleslalomu in tekih na smučeh. Sodelovalo je 270 delavcev. Zmagali so tekmovalci Loke iz Škofje Loke, KK Radgona je bila sedma, Skupne službe Sozda enajste, Potrošnik Murska Sobota dvanajsti, TMP trinajsta in KG Rakičan šestnajsti. B. H. Partizan in Cven prvaka Končano je bilo tekmovanje v občinskih namiznoteniških ligah Ljutomer. V moški konkurenci si je ekipa ljutomerskega Partizana zagotovila naslov prvaka šele po tretji tekmi. Prva občinska liga — moški Partizan 8 6 2 35:29 12 Cven I 8 6 2 38:18 12 Kamenščak 8 4 4 35:28 8 Cven II 8 2 6 20:34 4 Grlava 8 2 6 19:38 4 Druga občinska liga — moški Cven III 12 12 0 60:10 24 Vučja vas 12 10 2 54:21 20 Partizan II 12 7 5 42:28 14 Kamenščak II 12 5 25:39 10 Grlava II 12 4 7 25:39 8 Kamenščak III 12 3 9 22:45 6 Bučkovci H 0 1 10:55 0 Občinska liga - - ženske Cven I 6 6 0 30: 4 12 Cven II 6 4 2 21:15 8 Kamenščak 6 2 4 17:21 4 Bučkovci 6 0 6 2:30 0 S. Žunič Teniški klub Pomurje iz Murske Sobote se je lani lotil zahtevne naloge — zgraditve petih teniških igrišč v Fazanari-ji, pri čemer je bilo potrebno veliko dobre volje, prostovoljnega dela in denarja. Lepo urejena igrišča z okolico in potrebnimi objekti so stala 68 milijonov dinarjev, od tega so soboške krajevne skupnosti prispevale 20 milijonov, drugo pa so zbrali s sredstvi delovnih organizacij. S članarino so zbrali 3,2 milijona dinarjev, 485 ur pa so delali prostovoljno. S tem so tudi povsem upravičili zaupanje javnosti in ustvarili možnosti za razvoj tenisa v Murski Soboti in širše. To so ugotovili na letni skupščini, ko so ocenjevali svoje delo in se dogovarjali o prihodnjih usmeritvah. Teniški klub Pomurje Murska Sobota, ki vključuje AKTUALNO V TELESNI KULTURI Uspešno mednarodno sodelovanje Pretekli teden so se v Murski Soboti sestali telesnovzgojni delavci iz Szombathelya, Komenda in Monoštra z Madžarske ter soboške občine, da bi ocenili dosedanje športno sodelovanje in se dogovorili za program prihodnjega. Ugotovili so, da so uspešno uresničili lanskoletni program tako v organizacijskem kot vsebinskem pogledu, hkrati pa poudarili, da to vrstna srečanja nimajo le športnega pomena, temveč so most med dvema narodoma, krepijo prijateljstvo in sodelovanje ob meji. Za letos je bilo dogovorjenih več mednarodnih srečanj v raznih športnih panogah. Tako se bodo srečali v atletiki, odbojki, košarki, nogometu, rokometu, rokoborbi, kegljanju, kajakaštvu, namiznem tenisu in šahu. Najbolj množična so nogometna srečanja klubov ob meji. Srečali pa se bodo tudi invalidi, taborniki in strokovni delavci v nogometu, košarki in namiznem tenisu. ISTVAN HENRIK — vodja športnega urada mesta Szom-bathely: »Sodelovanje med Železno županijo in Slovenijo, zlasti pa s Pomurjem, je bilo v preteklosti zelo razvejeno v raznih športnih panogah in upam, da bo tako tudi vnaprej. V lanskem letu smo vsa športna srečanja organizirali brez težav in na obeh straneh smo si prizadevali, da so potekala v prijateljskem duhu in na primerni ravni. Kot vam je znano, imamo z letošnjim letom boljše možnosti za potovanje v tujino. Prav to pa tudi želimo izkoristiti za razširitev športnih srečanj, zlasti med športniki iz Monoštra, Kormenda in Szombathelya ter soboške občine. Mislim, da bomo dogovorjeni program v letu 1988 tudi dosledno uresničili.« GEZA FARKAŠ — predsednik odbora za mednarodno sodelovanje pri TKS Murska Sobota: »Za sodelovanje smo zainteresirani z vsemi tremi mesti. V Szombathelyu, ki je župnijsko središče, imamo možnost strokovnega sodelovanja, s Kormen-dom kot prijateljsko občino imamo tudi bogato politično sodelovanje, z Monoštrom pa imamo velik interes za sodelovanje zaradi porabskih Slovencev. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo lanska srečanja organizirali na zavidljivi ravni, brez nekih težav. Zlasti pa je pomembno, da to niso samo športna srečanja, temveč predstavljajo srečanja ljudi ob meji ter pomenijo krepitev prijateljstva in vsestranskih vezi. Tudi dogovorjeni program sodelovanja za letos je skoraj v enakih okvirih kot prejšnji in upam, da ga bomo tako uspešno uresničili kot lanskega. Feri Maučec KEGLJANJE PORAZ RADENSKE V LJUBLJANI V predzadnjem kolu tekmovanja v prvi republiški kegljaški ligi je SCT v Ljubljani premagala Radensko s 5165:4813 podrtimi keglji. Pri Radenski se je poznala odsotnost najboljšega igralca Mira Steržaja. Za Radensko so nastopili: Bavec, 800, Kučan, 820, Drvarič, 806, Kovačič, 807, Klenar, 792 in Mundjar, 788 podrtih kegljev. V zadnjem kolu igra Radenska doma z Donitom. ---ROKOMET Zmaga Bakovec in poraz Polane V drugem spomladanskem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi so Bakovci v novi športni dvorani v Murski Soboti pred okrog-800 gledalci premagali Sevnico s 35:26. Strelci za Bakovcev S. Lovenjak in Antolin po 8, Katona 6, Kozel 5, J. Buzeti 4, Smodiš 3 in A. Lovenjak L V naslednjem kolu igrajo Bakovci z Inlesom. Rokometašice Polane pa so v tekmovanju slovenske lige izgubile tekmo z Mlinotestom v Ajdovščini z 19:31. Strelke za Polano: S. Hozjan, Vugrinec in Bačvič po 5, M. Hozjan 3 in Šemek L V naslednjem kolu igra Polana doma z ljubljansko Olimpijo. Rokometno srečanje prve republiške moške lige med Bakovci in Sevnico v novi športni dvorani v Murski Soboti je bilo razburljivo. Foto: N. Juhnov TENIŠKI KLUB POMURJE MURSKA SOBOTA MOŽNOSTI ZA RAZVOJ TENISA 354 članov, kar ni tako malo, bo v prihodnje vso skrb namenil delu z mladino in vključevanju novih članov. Nad štiri tisoč ur igranja na soboških igriščih lani kaže, da vlada za tenis veliko zanimanje med mladimi. Tem bodo letos tudi pomagali z organizacijo teniških šol, hkrati pa selekcionirali nadarjene tekmovalce. Že lani je teniško šolo obiskovalo 120 mladih, letos naj bi to število še povečali. Na razpolago že imajo enega učitelja in tri vaditelje tenisa, letos pa nameravajo izšolati nove strokovne delavce in sodnike. Na letni skupščini so sprejeli zahteven program dela, iz katerega izhaja, da bodo poleg rekreacije skrbeli tudi za tekmovalni šport in letos že z eno člansko ekipo sodelovali v tretji slovenski ligi in z dvema ekipama v pomurski ligi. Organizirali bodo tudi dva klubska turnirja, odprto prvenstvo Pomurja in mednarodni turnir treh dežel. S prostovoljnim delom bodo urejali okolico in skrbeli za čistočo igrišč, razmišljajo pa tudi o klubskih prostorih. Članarina in igralni-na bo tudi v prihodnje pomemben vir dohodka. Določili so letno članarino, ki znaša 12.000 dinarjev za člane, 8.000 dinarjev za članice in 3.000 dinatjev za mladino. Ura igranja za starejše je 2.000, za mladino pa 1.000 dinarjev. Na skupščini so si tudi izvolili novo vodstvo. Zahvalili so se za opravljeno pomembno delo pri organizaciji in vodenju kluba dosedanjemu predsedniku Janezu Lainš-čaku ter za novega izvolili Ludvika Zrima. Feri Maučec VESTNIK, 24. MARCA 1988 STRAN 13 RAK NA RODILIH Kot pri vseh oblikah raka, je tudi zgodnje odkrivanje raka na rodilih in dojkah bistvenega pomena za zgodnje odkrivanje raka. V zadnjih letih se diagnostične metode niso bistveno spremenile, razen uporabe ultra zvoka pri boleznih dojk. RAK ob materničnem ustju je bil nekoč pogost. Vendar lahko pri ženskah, ki redno hodijo na preventivne preglede, na osnovi odvzetega brisa po Papanicolau-vem testu, ugotovimo spremenjene celice, ki nas opozarjajo, da se dogaja nekaj nenormalnega. Te celice se pojavljajo nekaj let pred izbruhom raka. Nakazujejo nam potrebne kontrole in uspešno zdravljenje. To poteka brez večjega operativnega posega in je zanesljivo. Če pa je rak že malo napredoval, je ženskam potrebno odstraniti maternico, jajčnike in jajcevode ter zgornjo tretjino nožnice, potrebno je zdravljenje z obsevanji in kemoterapijo. Uspeh pa je znan šele po petih letih. Na žalost pa se nam ne posreči vedno ozdraviti tudi zasevkov, ki se hitro širijo po telesu. Ta oblika raka ob ustju maternice je najpogostejša pri mlajših ženskah v starosti od 30 do 35 let. RAK MATERNIČNE votline se javlja praviloma pri ženskah okrog 50 leta. Takrat ženske neredno krvavijo, kakor neredko v obdobju mene, ki sovpada s tem obdobjem. Raka dokažemo z iz-praskanjem maternične sluznice, ki jo pošljemo na tkivni pregled. Šele potem z gotovostjo lahko ugotovimo pravo diagnozo. RAK jajčnikov in jajcevodov ni tako pogost. Danes si lahko uspešno pomagamo pri odkrivanju bolezni z ultra zvokom. Ta nam daje vpogled v jajčnike. Zadnja leta je RAK na dojki vedno pogostejši. Osnovni vzroki so med drugim tudi malo rojstev in kratko dojenje. Vsem ženskem, starejšim od 30 let, svetujemo, da si opravijo sa-mopregled dojk med 6 in 10 dnem ciklusa. Tudi zdravnik samo takrat lahko ugotavlja spremembe v dojki. Dojki je potrebno pregledati enkrat mesečno, stoje in leže, ter vsako izboklinico, vdolbinico ali zatrdlino pokazati zdravniku. Obvezen je pregled bezgavk nad ključnico in pod njo ter obeh paz-dušnih jam. Priporočjivo je s palcem in kazalcem lahno stisniti dojko proti bradavici in ob tem ugotavljati, ali se iz bradavice pocedi mlezivo ali kri. Posvet z zdravnikom v takem slučaju je primeren. Vsaka lažna sramežljivost ali zatiskanje oči pred resnico je škodljiva, ker odlaga začetek in s tem tudi uspešnost zdravljenja. Ob enoletnih obveznih ginekoloških pregledih, ko ženski obvezno odvzamejo bris za ugotavljanje raka vratu maternice, si da lahko vsaka ženska, ki v dojki otipa nejasne spremembe, tudi pregledati dojke. Zal ugotavljamo, da tretjina žena resno jemlje svoje zdravje in hodi na redne enoletne kontrole. Približno tretjina vseh žena hodi na preglede le občasno na vsakih nekaj let, ko ima težave, že dalj časa. Takrat je pogosto že pozno ali prepozno za uspešno zdravljenje. Tretjina žena pa na preglede ne hodi, ker se dobro počuti, ima predsodke ali se boji resnice. Takšne ženske pridejo ponavadi k zdravniku z že razvito boleznijo in skoraj vedno prepozno, zato je uspeh zdravljenja pri njih običajno slab. Dr. Kurt Sonnenschein LJUTOMER 5 kilometrov asfalta Na območju ljutomerske občine je še 40 kilometrov kategoriziranih lokalnih cest, ki še niso modernizirane. Letos bodo — kot so nam povedali na cestnem podjetju — asfaltirali 2 kilometra dolgo cesto med Ljutomerom in Tomažem, cesto Radoslave!--Murski Vrh, ki je dolga 1,5 kilometra, na novo pa bodo položili asfalt v dolžini 1,5 kilometra od ljutomerskih ribnikov do llovec. Š. S. samozaščita, varnost, obramba . . . V lanskem letu več gospodarskega kriminala 69000 Murska Sobota, telefon: (069) 21-630 AGROSERVIS, p. o. Krožka cesta 58 Temeljno javno tožilstvo je v lanskem letu ločeno spremljalo gospodarski kriminal glede na dejanja odgovornih in nekaterih uradnih oseb in kazniva dejanja delavcev v združenem delu na škodo lastnih organizacij ter ostala kazniva dejanja ogrožanja družbenega premoženja, ko so storilci zunaj oškodovane delovne organizacije. Delež celotnega gospodarskega kriminala v ožjem in širšem pomenu je v celotni strukturi kaznivih dejanj v lanskem letu znašal 30 odstotkov. Med gospodarskim kriminalom izstopajo kazniva dejanja grabeža in poneverbe. Med temi ZA PROMETNO VARNOST DRAŽJI PREKRŠKI Število prometnih nezgod iz leta v leto narašča, vse več človeških življenj terjajo ceste. Kako preprečiti še hujšo cestno prometno bilanco? O tem že dalj časa razpravljajo cestni strokovnjaki, končno pa o tem razpravljajo tudi na odborih skupščine Jugoslavije in vse kaže, da bomo kmalu dobili nov zakon o prometni varnosti. Kaj naj ta zakon prepreči? Predvsem to, da bi se število prometnih nesreč ne večalo. Znano je, da so bile sedanje kazni za prometne prekrške prenizke, pravzaprav le simbolične. Novi zakon naj bi prinesel tudi nove višje kazni. V predlogu zakona je zapisano, da naj bi bile nove kazni za prometne prekrške od pet do 200 tisoč dinarjev. Tisti, ki se denimo ne bodo pripeli s varnostnim,pasom, naj bi plačali 15 tisočakov kazni. Najstrožje kazni so predvidene za voznike, ki v dveh letih naredijo dva ali celo več prekrškov. Ti naj bi se tudi obvezno udeležili predavanj o posledicah nespoštovanja cestnoprometnih predpisov. Precej strožje kazni naj bi bile tudi za tiste, ki vozijo vinjeni in pod vplivom mamil, zlasti če so brez vozniškega dovoljenja. Za drugi tak prekršek novi zakon predvideva od dveh tednov do dveh mesecev zapora in prepoved vožnje do enega leta. Predvideni so tudi nekateri preventivni ukrepi, ki naj bi zagotovili večjo varnost v prometu. Za poklicne voznike je predvideno dodatno izobraževanje in preverjanje znanja vsaka tri leta. Voznikom, starejšim od 65 let, bodo vozniška dovoljenja podaljševali na tri leta. Storimo še kaj za preventivo Na sejah občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so ocenili lansko prometno varnost in ugotovili, da je bila porazna, kljub prizadevanju milice in svetov, da bi se stanje izboljšalo. Število prometnih nesreč nas opozarja, da se moramo še bolj usmeriti na preventivno delo, saj bo le-to lahko dvignilo prometno kulturo pri vseh udeležencih v prometu. V programih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu imata prednost prometna vzgoja v osnovnih šolah in izobraževanje v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. V šolah imajo poseben pomen mentorji prometne vzgoje,-ki pripravljajo vsakoletno tekmovanje Kaj veš o prometu. Delavci milice bodo tudi letos skupaj s sveti za preventivo pripravili več akcij v zvezi s prometno varnostjo, zlasti v krajevnih skupnostih. Znano je, da se dve tretjini vseh prometnih nesreč zgodita v naseljenih krajih in da so storilci domačini. Nekoč so trdili, da te nesreče povzročajo tujci, zdaj pa se natančno ve, da ni tako. V krajevnih skupnostih še vse premalo sami skrbijo za prometno varnost, še več, vsako leto »neznanci« poškodujejo prometne znake in tako še bolj otežujejo promet. V lanskem letu je bilo takih poškodovanih prometnih znakov preko 50, pa tudi materialna škoda je velika. Sveti bodo morali poskrbeti tudi za boljšo ureditev prometne signalizacije ter za odprav o vseh črnih točkah v prometu. Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Povozil jo je na dvorišču Po podatkih Uprave za notranje zadeve je tatvin in ropov vedno več, najbolj pa so na udaru bifeji in gostilne. Prometnih nesreč ni bilo veliko, zato pa so bile hude, ena je terjala človeško življenje. KOLESARKA IZSILILA PREDNOST________________ 13. marca se je kolesarka Marija Hozjan iz Žižkov peljala proti križišču cest Črenšov-ci—Razkrižje. Ni se prepričala, če je cesta prosta. Ko je zapeljala v križišče, je pripeljal vanj tovorni avtomobil, ki ga je vozil Alojz Ogrinc iz Ljubljane. Voznik je sicer pravočasno zavrl, vendar se je kolesarka zaradi padca po cestišču hudo poškodovala. SMRT NA DVORIŠČU V MOTOVILCU ______________ 16. marca je voznik osebnega avtomobila, avstrijski državljan Štefan Nemet z Dunaja, želel vzvratno zapeljati na cesto z dvorišča stanovanjske hiše v Motovilcih. Spregledal je peško Marijo Zrim, ki je bila za vozilom. Voznik jo je močno zadel in tako poškodoval, da je na kraju nesreče umrla. PREHITRA VOŽNJA NI VARNA 17. marca se je voznik osebnega avtomobila Jože Čiček iz poneverbami posebej izstopajo vozniki avtomobilskih cistern delovne organizacije Viator, temeljne organizacije Promet in delavnice Lendava, ki so si v času od leta 1982 do lani prilastili gotovinske bone za nekaj več kot 3,5 milijona dinarjev. Majhno ni tudi število storilcev tatvin, ki so kazniva dejanja storili na škodo lastne organizacije. Zmanjšalo pa se je število storilcev kaznivih dejanj zlorabe položaja odgovorne osebe in nevestnega ravnanja z družbenim premoženjem. Med izstopajočimi zadevami so bile: zlorabe v Ljubljanski banki, Pomurski banki v M. Soboti, Agro- Gančan peljal od Lipovec proti magistralni cesti Lendava—M. Sobota. V bližini križišča je dohitel kolesarko Ano Košar iz Lipovec. Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje po skrajni desni je zadel kolesarko, jo zbil po cestišču in hudo poškodoval. NI MOGEL PRAVOČASNO ZAUSTAVITI________________ 18. marca se je zgodila prometna nezgoda pri Bodoncih. Voznik osebnega avtomobila Janez Voros od Grada se je peljal proti Bodoncem. V križišču je s stranske ceste pripeljala kolesarka Sidonija Poredoš iz Bodonec. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zaustaviti. V trčenju se je kolesarka poškodovala. NESREČA NA PREHODU ZA PEŠCE__________________ 19. marca se je zgodila prometna nezgoda v Cankarjevi ulici v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Dušan Jošar iz M. Sobote se je z neprimerno hitrostjo peljal po Cankarjevi ulici proti Tišini. Ko je pripeljal v bližino prehoda za pešce pri bencinskem servisu ni servisu. Pomurskem tisku in Kz Panonka v M. Soboti. Pri kaznivem dejanju davčne zatajitve so kot nova oblika tega kaznivega dejanja pojavljajo invalidi, ki za druge osebe z določenimi olajšavami uvažajo osebne avtomobile, vendar kazenski postopki za ta kazniva dejanja niso učinkoviti, zato tožilstvo meni, da davčna politika potrebuje sistemske spremembe. Pri goljufijah so še vedno v ospredju dejanja v škodo zavarovalne skupnosti. Jani D. Nudimo vam svoje usluge m rezervne de-se. Lastniki traktorjev in priklopnikov! V aprilu bomo opravljali tehnične preglede za traktorje in priklopnike na terenu. Usposobite svoje stroje, da bodo varni za cestni promet. EHnitrol omi-cxpio Avtomobilov več, parkirnih prostorov manj Po lanskoletnih statističnih podatkih v naši pokrajini premoremo; 24 tisoč osebnih avtomobilov, 13 tisoč traktorjev, 1300 tovornih avtomobilov in 120 avtobusov. Število koles z motorjem ni znano, nihče pa tudi ni pre-štel, koliko koles premorejo občani. Če k temu dodamo še močan tranzitni promet, je jasno, da je promet dokaj živahen vsak dan, še posebno pa v turistični sezoni. Lastniki osebnih avtomobilov so tako ali drugače poskrbeli za garažiranje svojih avtomobilov, nekateri imajo garaže, drugi puščajo svoje jeklene konjičke pred stavbami, v katerih stanujejo, tu pa se začne zgodba, .ki ji pravimo parkiranje avtomobilov. Po nekaterih podatkih je vsak dan v Lendavi, M. Soboti, Ljutomeru, G. Radgoni in Radencih parkiranih okoli 5 do 6 tisoč avtomobilov. Ta silna pločevina seveda dela dokaj veliko gnečo in ovira promet, saj nam je že davno znano, da imamo parkirnih mest malo, da bi jih potrebovali veliko več, a smo v preteklosti pri naših gradbenih snovanjih nanje pozabili. Tudi danes na vse to pozabljamo, še zlasti pri gradnji večjih stanovanjskih objektov. Nazoren zgled najdemo v Lendavi v Kranjčevi ulici, kjer stanovalci večjega stanovanjskega bloka parkirajo svoje avtomobile kar na cesti in tako ovirajo promet na že tako ozki cesti. Tega je seveda več tudi v drugih občinskih centrih. Parkiranje je seveda najbolj občutljivo v zimskem času (ko je sneg), saj se tedaj ulice in ceste še bolj zožijo, parkirna mesta pa postanejo odlagališča snega, ki ga zmečejo s ceste in pločnikov. Kaj storiti? V naših razmišljanjih o razvoju mest in naselij naj bo prostor tudi za ureditev parkirišča, seveda pa ni upati, da bi vse centre mest namenili za parkiranje avtomobilov, saj tudi nekaj sto metrov do trgovin lahko prehodimo peš, nič nam ne bo škodilo. Jani D. OBVESTILO Veletrgovina Potrošnik, tozd MERKUR M. Sobota obvešča cenjene kupce, da bomo sprejemali naročila za premog od ponedeljka, 4. aprila 1988, vsak dan od 8. do 15. ure v poslovalnicah — Kurivo M. Sobota in — Kurivo Beltinci. Zainteresiranim kupcem priporočamo, da si premog zagotovijo pravočasno. založba borec miklošičeva28 I j u b I j a n a ZALOŽBA BOREC, p. o., LJUBLJANA, Miklošičeva 28, išče izkušenega zastopnika za prodajo knjig na območju Pomurja. Prijave pošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, tajništvo, Miklošičeva 28, Ljubljana. OBRTNA ZADRUGA-LINDAU-LENDAVA p. o.. MOHORJEVA 2 TEL.069/75-739 75-807, Ž. R. 51920-601-12568 PRI SDK LENDAVA TELEGRAM' UNDAU LENDAVA,69220 LENDAVA p. p. 17 lindau lendava OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. Vodja knjigovodstva — višja ali srednja šola ekonomske smeri — pet let delovnih izkušenj v knjigovodstvu — nekaznovanost zoper družbeno lastnino Delovno razmerje sklenemo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. 2. Finančni likvidator — blagajnik — ekonomska ali ustrezna srednja šola — dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. 3. K sodelovanju vabimo tudi pripravnike s končano srednjo šolo ekonomske smeri. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtna zadruga LINDAU Lendava Mohorjeva 24 pravočasno opazil skupine pešcev in je zadel Jurija Marinca iz M. Sobote. Pešec je padel na pokrov avtomobila in se hudo poškodoval. NEVARNA VOŽNJA S TRAKTORJEM________________ 19. marca se je zgodila prometna nezgoda v Doliču. Voznik traktorja Karel Pelcer iz Doliča se je peljal proti Kuzmi z neprimerno hitrostjo in dokaj neprevidno, saj je zapeljal na bankino in pozneje še v jarek. Tam se je traktor prevrnil na bok. Sopotnik Stefan Sarka iz Doliča, ki je sedel na blatniku, je padel z njega in se poškodoval. KAKO JE ZAGORELO? 21. marca ponoči je zagorelo na stari zapuščeni stanovanjski hiši v Partizanski ulici v Lendavi. Hišo, last stanovanjske skupnosti Lendava, sta imela v najemu Tibor Horvat in Štefan Rudar iz Lendave. Požar so pogasili gasilci iz Lendave, vendar je uničil ostrešje. Vzrok požara še ni znan. J. D KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER i objavlja na osnovi 1. in 3. člena Odloka o priznanjih občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 9/80) RAZPIS ZA PODELITEV DRUŽBENIH PRIZNANJ OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1988 Priznanja se podeljujejo vsako leto ob prazniku občine Ljutomer. Družbena priznanja se podeljujejo organizacijam, skupnostim, organom in posameznikom za uspehe pri razvijanju gospodarstva, družbenopolitičnega sistema in družbenih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj občine, dela in življenja v njej ter njen ugled; podeljujejo se strokovnjakom in inovatorjem v gospodarskih organizacijah, posameznikom ali skupinam za posebne uspehe trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju organizacije, če so takšni uspehi bistveno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja in razvoj organizacije, kot tudi za uspehe v delavskem samoupravljanju. Družbena priznanja se podeljujejo tudi na področju družbenih dejavnosti posameznikom ali skupinam za posebne uspehe v izobraževanju, kulturi, telesni, kulturi, zdravstvu in socialnem varstvu ter za izredne uspehe pri podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, če so ti 'uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela v posamezni panogi. Predlagatelji naj obrazložene predloge pošljejo komisiji za odlikovanja Skupščine občine Ljutomer do 30. aprila 1988. Predlogi morajo biti utemeljeni s stališči in priporočili družbene-političnih organizacij in delovnega okolja, iz katerega predlagani izhaja. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER STRAN 14 VESTNIK, 24. MARCA 1988 URADNE OBJAVE Leto XXIV Murska Sobota, dne 24. marca 1988 Št.: 8 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik : Martin Vinčec 72. Spremembe in dopolnitve ugotovitev in stališč o obmejnem sodelovanju občine Murska Sobota s sosednjimi državami (prečiščeno besedilo) 73. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Bodonci 74. Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Odranci 75. Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi Odloka Skupščine občine M. Sobota o sprejetju ureditvenega načrta za začasno odlagališče komunalnih odpadkov in sanacijo zemljišč v Nemčavcih (Uradne objave, št. 10/86) 76. Sklep o ugotovitvi povprečnega osebnega dohodka delavcev v občini M. Sobota za leto 1987 77. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za del naselja Radenci — (Jelovica — Maja) 78. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Gederovci, za naselji Sodišinci in Murski Petrovci 79. Popravek Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1988 (Uradne objave, št. 5/88) 72 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1988 sprejela Spremembe in dopolnitve Ugotovitev in stališč o obmejnem sodelovanju občine Murska Sobota s sosednjimi državami (prečiščeno besedilo) Zbori občinske skupščine so na seji dne 25/6—1987 obravnavali Poročilo o uresničevanju stališč o obmejnem sodelovanju občine M. Sobota s sosednjimi državami, ki sojih sprejeli, dne 14/4—1983. Na podlagi predloženega poročila Izvršnega sveta in obsežne razprave na seji vseh treh zborov skupščine občine je bilo ugotovljeno, da se stališča zborovski zavezujejo OZD in DS oz. družbenopolitične organizacije in društva iz občine Murska Sobota v glavnem uresničujejo, občutno manj pa so realizirani predlogi in naloge iz stališč, ki so v pristojnosti republiških in zveznih organov ostali nerealizirani. Sodelovanje z LR Madžarsko se poglablja in povečuje ob tem. daje obseg blagovne menjave v naši zunanjetrgovinski politiki še naprej limitiran in oskrbi blagovnice v Szombathelyu ni priznan status višje oblike gospodarskega sodelovanja. V sodelovanju z Avstrijo ni bistvenega napredka in maloobmejni blagovni promet, zaradi premajhne pripravljenosti sosednje države ni vzpostavljen. V sodelovanju s sosednjimi državami so še neizrabljene možnosti na drugih področjih zlasti v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji. Višina iznosa dinarjev in dovoljenega uvoza blaga sta neusklajena, prav tako še naprej velja obvezna menjava dinarjev ob izhodu iz države na Madžarsko, pa tudi predlagana širitev območja maloobmejnega pasu na celotno občino do sedaj ni sprejeta. Sodelovanje na področju kulture seje poglobilo in obogatilo, dokaj obsežno je tudi sodelovanje na področju telesne kulture. Ugotavljamo, da v republiki nimamo opredeljene strategije sodelovanja s Slovenci na obmejnih območjih v Avstriji (štajerski Slovenci), pa tudi strategija republike do porabskih Slovencev ni dovolj dorečena in konkretizirana ter temelji zgolj na izhodiščih pomurske regije- Znanje slovenskega jezika med Porabskimi Slovenci na Madžarskem je preskromno in v praktični uporabi temelji pretežno na govornem narečju. Nekoliko prispeva k dvigu znanja slovenskega jezika zgledno sodelovanje mariborske univerze z visoko učiteljsko šolo v Szombathelyu. Glede na sprejete sklepe Skupščine občine, z dne 25/6—1987 in 29/12—1987, se stališča o obmejnem sodelovanju občine Murska Sobota s sosednjimi državami dopolnjujejo s predlogi in mnenji iz razprave. ' STALIŠČA: 1. Organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in skupnosti si naj še naprej prizadevajo za poglabljanje in krepitev vseh oblik sodelovanja s subjekti v sosednjih državah. V prizadevanjih za nadalnje poglabljanje sodelovanja in učinkovitejše povezovanje s sosednjimi državami bomo težili k večji povezavi občine, ki bo iniciator aktivnosti za učinkovitejše sodelovanje, s pristojnimi republiškimi organi. 2. Ohraniti je potrebno pozitivne rezultate dosedanjega sodelovanja v maloobmejnem blagovnem prometu z LR Madžarsko in sodelovanja z Avstrijo ter si prizadevati za pospešitev nadaljnjega gospodarskega sodelovanja. 3. Posebno pozornost je potrebno nameniti sklepanju in širitvi višjih oblik gospodarskega sodelovanja organizacij združenega dela iz naše občine (SOZD ABC Pomurka, MURA, ZGEP Pomurski tisk, Gradbeništvo Pomurje, SOBOTA idr.) s podobnimi organizacijami v Avstriji in na Madžarskem. 4. Sodelovanje občine s sosednjimi državami bo temeljilo na dolgoročnih družbenoekonomskih in političnih usmeritvah občine in republike s poudarkom na utrjevanju vezi s Slovenci, ki živijo v zamejstvu. Pri tem so odločilnega pomena direktni osebni stiki za to je nujno čim prej odpreti mejni prehod Martinje—Senik, ki bo izboljšal povezanost občine s Porabjem. 5. Občinski sindikalni svet naj v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami utrjuje vezi in stike z našimi državljani oz. sindikalnimi organizacijami in društvi naših delavcev v tujini. 6. Družbenopolitična skupnost bo še v večji meri podpirala neposredne stike krajev ob meji ter obmejnih krajevnih skupnosti in društev s tem, da jim bo nudila pomoč pri organiziranju in izvajanju sodelovanja. 7. Potrebno je povečevati obseg sodelovanja na področju kmetijstva in sodelovanje razširiti tudi na raziskovalno področje. V te naloge se naj zlasti vključujejo KZ Panonka, KG Rakičan in Živinorej-sko-veterinarski zavod. 8. Republiške organe je potrebno vzpodbujati k aktivnostim za sklenitev meddržavne pogodbe s katero bi vzpostavili maloobmejni blagovni promet tudi z Avstrijo. 9. Za hitrejši razvoj obmejnega sodelovanja je treba tudi razvijati gospodarstvo obmejnih območij naše občine, zlasti goriškega predela s poudarkom na razvoju kmetijstva in turizma. Pri tem je potrebno krajevnim skupnostim dati učinkovito strokovno in materialno podporo. 10. OK SZDL si naj prizadeva za povečanje sodelovanja na družbenopolitičnem področju in načrtuje srečanja z nosilci posameznih dejavnosti iz območij, kjer živijo pripadniki slovenske narodnosti v Avstriji in na Madžarskem. I 1. Doseči moramo, da bo politika SRSlovenije do manjšin tretirala porabske Slovence in Slovence na Štajerskem kot pripadnike koroških Slovencev in Slovencev v Italiji ter opredelila svojo strategijo in vsebino odnosov z njimi. Podobno je potrebno dogovoriti tudi enotno regijsko in občinsko politiko do teh vprašanj. 12. Ob srečanjih obeh narodnosti naj družbenopolitične organizacije izpostavijo pobudo, da koroški Slovenci v svojo borbo za narodnostne pravice vključujejo tudi štajerske Slovence in si prizadevajo, da se 7. člen avstrijske pogodbe nanaša na vse Slovence, ki živijo v Avstriji. 13. Družbene dejavnosti naj še naprej izvajajo svoje programe sodelovanja in jih vsebinsko bogatijo. Programi sodelovanja morajo biti kvalitetni in obojestransko koristni ter se izvajati v skladu z materialnimi možnostmi. Poudarek bo dan neposrednim stikom organizacij, šol in društev z obeh strani meja. 14. Podpirali bomo dobro organizirana in koordinirana sodelovanja med organizacijami, skupnostmi in društvi z obeh strani meje. Pri izvajanju sodelovanja mora sodelovati Svet za zunanjepolitična vprašanja in mednarodne odnose pri CK SZDL M. Sobota. 15. Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota si naj odločneje prizadeva za razširitev maloobmejnega pasu občine z republiko Avstrijo na celotno območje občine. 16. Republiški komite za mednarodna sodelovanja in drugi republiški organi morajo vložiti maksimalne napore za ukinitev obvezne menjave dinarjev z LR Madžarsko, ki pomeni diskriminacijo naše države v odnosih s sosedi. 17. Prizadevati si moramo za izgradnjo železniške povezave z LR Madžarsko preko Porabja. 18. V okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora bomo z raznimi aktivnostmi posegali v obmejna območja sosednjih držav, kjer živi slovenska narodnost. Prizadevali si bomo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture ter krepili narodnostno zavest Sloveti- cev v zamejstvu. Posebno skrb in pomoč bomo namenili porab-skim Slovencem s katerimi mora, ob skupnem dogovoru z občino Lendava, priti do tesnejših povezav ter sodelovanje jtsmerili v aktivnosti za dvig nivoja znanja slovenskega jezika. Povečati in okrepiti je potrebno tudi stike občine Murska Sobota z Monoštrom na Madžarskem. 19. Izboljšati je treba strukturo knjig iz Slovenije ter zagotoviti ustrezno ponudbo knjig in slovenskih časopisov, zlasti Vestnika in Ne-pujsaga v Porabju ter obratno zagotoviti tudi ponudbo madžarskih knjig in časopisov pri nas. 20. Kulturni center naj prouči možnosti in izdela program sodelovanja z ustreznimi inštitucijami na Madžarskem. 21. Predstavnikom cerkve predlagamo da si prizadevajo za ohranitev slovenskega bogoslužja v Porabju, saj je to dragocenega pomena pri ohranjanju slovenskega jezika na tem območju. 22. Usklajevali bomo nekatere elemente dolgoročnih razvojnih zasnov obmestnih območij Monoštra in Železne županije s podobnimi dokumenti v občini Murska Sobota in Lendava. Medsebojno se bomo seznanjali s srednjeročnimi in dolgoročnimi razvojnimi programi obmejnih območij z željo, da bi čim bolj usklajeno razvijali gospodarstvo in infrastrukturo ter skupno reševali ekološke in druge probleme ob meji. Številka: 28-2/87-3 V M. Soboti, 10. 3. 1988 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 73 Na podlagi 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo Ur. list SRS, št. 17/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1988 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postoka v k. o. Bodonci 1. člen Uvede se melioracijski postopek v k. o. Bodonci na melioracijskem območju določenim z mejo, ki poteka: po južni meji z k. o. Zenkovci, nato pa poteka od p. št. 227 po cesti p. št. 1774 proti severu do potoka p. št. 1832, seka potok in se nadaljuje naprej proti severu po cesti p. št. 1766 do križišča, kjer se naveže na pot p. št. 1807 do p. št. 1109. Zajema p. št. 1109, 1110, 1108, 1106, 1104, 1102/1 in 1102/2 in se zopet naveže na pot p. št. 1807. Ob tej poti poteka meja melioracijskega območja vse do p. št. 1135, nato pa po meji med p. št. 1135 in 1137 ter 1136 in 1138 do potoka in naprej proti severu ob potoku do p. št. 1139, oz. do katastrske meje z k. o. Radovci. Nato pa poteka meja melioracijskega območja proti jugu po poti p. št. 1809, se nadaljuje po poti p. št. 1808 do križišča, kjer ponovno zavije proti severu in se nadaljuje po poti p. št. 1810 do p. št. 1188/1 in po severni meji p. št. 1188/1 in 1187/1 do ceste p. št. 1812. Po tej cesti proti jugu do p. št. 1218 in po severnih mejah p. št. 1218, 1219/2 in 1219/1 do poti p. št. 1814 ter ob tej poti do poti p. št. 1864 in po tej poti do ceste p. št. 1760. Meja melioracijskega območja se nadaljuje proti jugu po cesti p. št. 1768, nato pa po cesti 1824 do ceste p. št. 1829 in po tej cesti do p. št. 210 oz. katastrske meje z k. o. Zenkovci. Južna meja melioracijskega območja od p. št. 210 do p. št. 227 in ceste p. št. 1774 je katastrska meja z k. o. Zenkovci. Del melioracijskega območja v k. o. Bodonci pa poteka od p. št. 432 in nato ob katastrski meji z k. o. Zenkovci in k. o. Vadarci do p. št. 651 in 656/1, nato pa poteka meja proti severu po zahodni strani p. št. 657, 658, 676, 675 in 688 do poti p. št. 1792. Po tej poti proti vzhodu do ceste p. št. 1782. Od severa proti jugu je meja tega dela melioracijskega območja cesta p. št. 1782 vse do p. št. 432 in katastrske meje z k. o. Zenkovci. Hiše, gospodarska poslopja in ohišnice so izvzete iz melioracijskega območja. 2. člen Melioracije zajemajo izvedbo agromelioracijskih del: — založno gnojenje — globoko oranje travnikov — apnenje — podrahljavanje — planiranje depresij — krčenje drevesne rasti in grmičevja — obnova obstoječih jarkov — ureditev poljskih poti. 3. člen Lastniki, oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni pred pričetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti drevje in gričevje na površinah, kakor je to z projekti predvideno. Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioracijskem območju dolžni redno vzdrževati skupne melioracijske objekte in naprave. Med vzdrževalna dela spadajo: — čiščenje, vzdrževanje in košnja trave na jarkih; — čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih; — vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju; — podrahljavanje kmetijskih zemljišč najmanj na vsakih pet let; — apnenje kmetijskih zemljišč najmanj na vsake štiri leta. Vzdrževanje objektov in naprav ter pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema. 5. člen Meliorirana kmetijska zemljišča so dolžni udeleženci oziroma uporabniki koristiti v smislu srednjeročnih in kratkoročnih planov Kmetijske zadruge PANONKA. 6. člen Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje melioracijskega sistema po določilih Odloka o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 33/86). 7. člen Udeleženci so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč, vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišča in vode, da stopajo na njihova zemljišča. 8. člen Na melioriranem območju mora način rabe zemljišča ustrezati naložbam v ta zemljišča. Kmetijska proizvodnja na tem področju mora biti intenzivna. 9. člen Melioracijska dela bodo končana do 30. junija 1988. 10. člen Investitor del iz 2. člena tega odloka je ABC POMURKA KZ PANONKA Murska Sobota, Temeljna zadružna organizacija Murska Sobota, v okviru katere je ustanovljena melioracijska skupnost za območje melioracije Bodonci, v katero bodo vključeni vsi lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč melioracijskega območja v k. o. Bodonci. 90 % nepovratnih sredstev od predračunske vrednosti zagotavlja Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 10 % pa lastniki oz. uporabniki melioracijskih zemljišč. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 324-1/88-11 V M. Soboti, dne 10. marca 1988 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 74 Na podlagi 9. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS štev. 5/80) ter Člena Statuta občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora Krajevnih skupnosti dne 3. 3. 1988 sprejela ODLOK ! o imenovanju ulic za območje naselja Odranci 1. člen Za območje naselja Odranci se uvede ulični sistem ter določijo območja posameznih ulic in njihovih imen kot je razvidno v 3. členu tega odloka in grafični prilogi. 2. člen Območja posameznih ulic obsegajo zazidalne površine stavb in pripadajočih objektov, ki sodijo k ulici, samo ulico z njenimi elementi in nepozidane površine za pozidavo na osnovi prostorskih ureditvenih načrtov. 3. člen S tem odlokom se določijo naselja Odranci za posamezne ulice naslednja imena in območja: 1. PANONSKA ULICA — obsega območje republiške ceste Murska Sobota — Lendava s slepo ulico do pare. štev. 1620 2. RAVENSKA ULICA — obsega območje od Panonske ulice (odcep pri pare. št. 1645) proti jugu čez potok Črnec do vključno pare. štev. 2456 3. PREŠERNOVA ULICA — obsega območje od Panonske ulice proti severu ob osnovni šoli v smeri naselja Lipa do vključno nogometnega igrišča 4. ULICA ŠTEFANA KOVAČA — obsega območje od Panonske ulice proti jugu vzhodu pri pare. št. 1752 do Ravenske ulice in sicer do mostu čez Potok Črnec vključno z odcepom v slepo ulico do pare. štev. 1953 5. DOLINSKA ULICA — obsega območje vzhodno od Panonske ulice proti naselju Trnje (odcep pri pare. štev. 1496/1) 6. MLADINSKA ULICA — obsega območje južno od Panonske ulice, pare. štev. 1671 do ulice Ob Črncu (pare. štev. 2309) 7. GASILSKA ULICA — obsega območje od Panonske ulice proti jugu do gasilskega doma kjer sega desni krak do pare. št. 1798 levi krak pa do priključka na ulico Štefana Kovača 8. SEVRANSKA ULICA — obsega območje od Panonske ulice proti severu (pri pare. št. 1579) do pare. št. 1547 kjer še lomi proti vzhodu on pri pare. št. 1532 proti jugu do pare. št. 1523/1 9. KOVAŠKA ULICA — obsega območje od Obrtniške ulice proti severu do pare. št. 1530 z delom prehodne ulice od pare. št. 1534 do pare. št. 1543. 10. VEZNA ULICA — obsega območje od Mladinske ulice proti jugovzhodu do pare. št. 1084 do priključka na Ravensko ulico vključno s slepima ulicama do pare. štev. 1664 oziroma pare. št. 1691. 11. CVETNA ULICA — obsega območje od Ravenske ulice proti vzhodu do vključno pare. štev. 2174. 12. RIBIŠKA ULICA — obsega območje od Ravenske ulice proti zahodu do priključka na Mladinsko ulico pare. št. 2147-2152. 13. ULICA OB ČRNCU — obsega območje od ravenske ulice proti zahodu do priključka na konec Mladinske ulice pri pare. št. 2119. 14. JUGOVSKA ULICA — obsega območje od Ravenske ulice proti jugovzhodu do priključka na ulico Štefana Kovača pri pare. št. 1929. 15. GAJSKA ULICA — obsega območje od ulice Štefana Kovača proti jugovzhodu od pare. št. 1931 do pare. št. 2054 do priključka na ulico Naselje Gredice s krakom do pare. št. 2012/1. 16. MLINSKA ULICA — obsega območje od ulice Štefana Kovača proti jugovzhodu do pare. št. 1964. 17. ULICA NA KAMNI — obsega območje Od Jugovske ulice proti jugu do pare. št. 1841. 18. ŽITNA ULICA — obsega območje od Prešernove ulice proti severovzhodu do konca gradbenega območja. 19. VRTNA ULICA — obsega območje od Mladinske ulice proti vzhodu od pare. št. 1692 do pare. št. 2194 do priključka na Ravensko ulico. 20. NASELJE GREDICE — obsega območje od začetka Panonske ulice, pare. št. 1994/1 proti jugozahodu do priključka na Gajsko ulico. 4. člen Grafični prikaz ulic in hiš je izdelan na topografskem načrtu 1:5000 in sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin. ŠTEVILKA: 45-20/2-87 DATUM: 21. 1. 1988 Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf Leiner 75 ODLOČBA Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo Lovske družine Mlajtinci v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Murska Sobota o sprejetju sredstvenega načrta za začasno odlagališče komunalnih odpadkov in sanacijo zemljišč v Nemčavcih na seji dne 25/2-1988 odločilo: ___ Odlok Skupščine občine Murska Sobota o sprejetju »sredstvenega« (pravilno: ureditvenega) načrta za začasno odlagališče komunalnih odpadkov in sanacijo zemljišč v Nemčavcih (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 10/86) se razveljavi. Obrazložitev Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo Lovske družine Mlajtinci s sklepom z dne 19/11-1987 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenega odloka, v katerem je sprejet ureditveni načrt za začasno odlagališče komunalnih odpadkov in za poznejšo sanacijo tega zemljišča vzhodno od naselja Nemčavci, kot izvedbeni akt srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985. Lovska družina Mlajtinci je bila mnenja, da ureditev začasnega odlagališča,komunalnih odpadkov v opuščenih glinokopih, kot to ureja izpodbijani odlok, nima podlage v srednjeročnem družbenem planu občine Murska Sobota in zato ni v skladu z ustavo in zakonom. Zemljišče, na katerem naj bi po izpodbijanem odloku bilo začasno odlagališče komunalnih odpadkov, predstavlja v naravi opuščene gli-nokope, ki so prekriti z vodo, vodnim rastlinjem in so naravni rezervat za gojenje vodnih ptic ter so v upravljanju lovske družine. Skupščina občine Murska Sobota je v odgovoru na pobudo navajala, da izpodbijani odlok ni v neskladju z ustavo in zakonom, ker je zemljišče, ki ga navaja odlok, po spremembah in dopolnitvah srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 (Uradne objave, št. 32/84) namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov. Tako določena namenska raba zemljišča pa tudi ni v nasprotju z določbami srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990. Zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) v 43. členu določa, da se v prostorskih sestavinah srednjeročnega plana obči ne določi tudi namenska raba prostora in posebej določi območja stavbnih zemljišč, na katerih se bodo gradila, širila ali prenavljala naselja oziroma izvajali drugi posegi v prostor. Za ta območja se v srednjeročnem planu občine oblikujejo med drugim tudi površine in ideje. Po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) se drugi posegi v prostor načrtujejo na zemljiščih, ki jih za te namene v skladu z usmeritvami o prostorskih delih dolgoročnih družbenih planov določa srednjeročni družbeni plan. S prostorskimi izvedbenimi akti se po 27. členu navedenega zakona podrobneje obdelajo odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor, sprejete v srednjeročnem družbenem planu. Izpodbijani odlok je bil sprejet kot izvedbeni akt srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 dne 6/3-1986 in objavljen 27/3-1986, pričel pa je veljati 4/4-1986. Po preteku obdobja 1981 — 1985 ni bilo več podlage za sprejem obravnavanega odloka, kot izvedbenega akta srednjeročnega družbenega plana občine, sprejetega za to obdobje. Srednjeročni družbeni plan občine za obdobje 1986—1990, v katerem je bil obravnavani odlok sprejet, nima odločitev o vprašanjih, ki jih obravnava izpodbijani odlok. Zato ustavno sodišče ugotavlja, da v srednjeročnem družbenem planu občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 ni z zakonom določene podlage za sprejem obravnavanega odloka. Ustavno sodišče je zato na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) razveljavilo odlok Skupščine občine Murska Sobota o sprejemu sredstvenega načrta za začasno odlagališče komunalnih odpadkov in sanacijo zemljišč v Nemčavcih. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Stane Markič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Štev. uI4/87-16 Datum: 25. februar 1988 Predsednik Stane Markič 76 Na podlagi 6. člena Odloka o uvedbi samoprispevka v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 4/86) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 8. marca 1988 sprejel naslednji SKLEP: 1. Povprečni osebni dohodek delavcev v občini M. Sobota za leto 1987 znaša 2.948.136 din. 2. Letni pavšalni znesek samoprispevka, ki ga plačujejo občani, ki so na začasnem delu v tujini, v višini 1 % od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu, znaša za 1988. leto 29.481 dinarjev. Številka: 113-4/88-5 V M. Soboti, 8. marca 1988 Predsednik IS Janez ŠTOTL, dipl, oec., 1. r. 77 Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 254. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/86 in 7/87) je izvršni svet Skupščine občine Gor. Radgona na seji dne 24. 2. 1988 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA ZA DEL NASELJA RADENCI-(JELOVICA—MAJA) 1. Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek ureditvenega načrta za del naselja Radenci—(Jelovica—Maja) v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990 in v skladu i zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86). 2. Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta, ki ga je izdelal SGP Konstruktor TOZD PTB Komunaprojekt Maribor pod štev. 205/88. 3. Osnutek se javno razgrne v prostorih KS Radenci in prostorih Skupščine občine Gor. Radgona, Partizanska c. 13 za dobo 30 dni. 4. Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pisne pripombe na kraju samem ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gor. Radgona. 5. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 350-2/88-10 Datum: 18. januar 1988 , PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko Slavič, dipl. ing. agr. 1. r. 78 Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) in 42. člena Statuta krajevne skupnosti Gederovci, je skupščina Krajevne skupnosti Gederovci na seji dne 11. 3. 1988 po predhodni odločitvi zbora delovnih ljudi in občanov naselja Sodišinci in Murski Petrovci sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Gederovci, za naselji Sodišinci in Murski Petrovci. , 1. člen Razpiše se referendum za del območja Krajevne skupnosti Gederovci, za naselji Sodišinci in Murski Petrovci. Referendum bo 10. aprila 1988 na običajnem glasovalnem mestu v naselju Sodišinci in Murski Petrovci od 7.00 do 19.00 ure. 2. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za: v naselju Sodišinci: — vzdrževanje in adaptacijo vodovodnega zajetja in vodovodnega omrežja — asfaltiranje vaških cest — vzdrževanje vaških cest — pomoč društvom in organizacijam — izgradnja telefonije — ostala komunalna dejavnost; v naselju Murski Petrovci: — izgradnja vaško-gasilskega doma — vzdrževanje vodovodnega zajetja in vodovodnega omrežja — ureditev ulične razsvetljave — ureditev pokopališča — pomoč društvom in organizacijam — izgradnja telefonije — vzdrževanje vaških cest — ostala komunalna dejavnost. 3. člen Za izvršitev programov bo potrebno 310.500.000,— din. S samoprispevkom bo predvideno zbrano 310.500.000,— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti. Če se zberejo večja sredstva, se bodo uporabljala namensko za program v tč. 2. člena. 4. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. 5. 1988 do 30. 4. 1993. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v naselju Sodišinci in Murski Petrovci. Samoprispevek v denarju v obeh naseljih bi znašal: — 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih — 2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 5 % od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti — 1 % od pokojnin — 3 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Sodišinci in Murski Petrovci; v delovni obveznosti pa bi znašal: — v naselju Sodišinci: — občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 3 delovne dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 16.000.-- din; — lastniki traktorjev 16 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 12.000.— din; — v naselju Murski Petrovci: — občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 20 delovnih dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 16.000.— din; — lastniki traktorjev 60 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 12.000,— din. Skupščino krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v^delovni obveznosti. . 6. člen Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas. 7. člen Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85). 8. člen Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje, za katerega se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka. 9. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik naselja Sodišinci in Murski Petrovci in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem.razmerju. 10. člen Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST GEDEROVCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 10. aprila 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za del Krajevne skupnosti Gederovci, za naselje Sodišinci in Murski Petrovci, ki se uporabi za: v naselju Sodišinci: — vzdrževanje in adaptacijo vodovodnega zajetja in vodovodnega omrežja — asfaltiranje vaških cest — vzdrževanje vaških cest — pomoč društvom in organizacijam — izgradnja telefonije — ostala komunalna dejavnost; v naselju Murski Petrovci: — izgradnja vaš.ko-gasilskega doma — vzdrževanje vodovodnega zajetja in vodovodnega omrežja — ureditev ulične razsvetljave — ureditev pokopališča — pomoč društvom ih organizacijam — izgradnja telefonije — vzdrževanje vaških cest — ostala komunalna dejavnost. Samoprispevek bo razpisan za obdobje petih let in sicer od 1.5. 1988 do 30. 4. 1993. Višina samoprispevka v denarju v obeh naseljih bo znašala: — 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih — 2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 5 % od katasterskega dohodka od kmetijske dejavnosti — 1 % od pokojnin — 3 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Sodišinci in Murski Petrovci; v delovni obveznosti pa bo znašal: v naselju Sodišinci: — občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 3 delovne dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 16.000.— din; — lastniki traktorjev 16 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 12.000.— din; v naselju Murski Petrovci: — občani t- nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 20 delovnih dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 16.000.— din; — lastniki traktorjev 60 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 12.000,— din. Skupščino krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finačno nadomestilo v delovni obveznosti. Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85). GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11. člen Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet Krajevne skupnosti Gederovci. 12. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal skupščini Krajevne skupnosti Gederovci in zboru delovnih ljudi in občanov naselja Sodišinci in Murski Petrovci. 13. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Gederovci, dne 14. 3. 1988 Predsednik skupščine KS: ČRNKO Jože I. r. 79 POPRAVEK Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1988 (Uradne objave št. 5/88) 1. stavek 11. odstavka poglavja 3 (Materialni okviri razvoja) se pravilno glasi: »Osebni dohodki se bodo ob pred^denih materialnih okvirih realno znižali.« Sekretar Skupščine občine M. Sobota Martin VINČEC, dipl. prav. STRAN 15 VESTNIK MARPA 1OAA Radijski in televizijski spored od 25. do 31. marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA __________________________________________________i________ . _ 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 - 21 232 — propa-gandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba-reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 — 16.00 (telefon: 21 232) 10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, kmetijska, humor), 14.30 — Najlepše želje, s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Reklame-glasba. Priporočajo vam . .. 18.00 Iskanje-znanje- 9.45-13.05 in TV LJUBLJANA 16.05-00.05 Teletekst RTV Ljubljana, TV mozaik, 10.00 Tednik, 11.00 Po sledeh napredka, 11.50 L Bergman: Fanny in Alexander, ponovitev 3. dela švedske nadaljevanke (do 13.05), 16.35 Mozaik, ponovitev Tednika, 17.35 V znamenju dvojčkov, 4. del, 17.50 Grizli Adams, 8. del ameriške nanizanke, 18.15 Poroka v Ovči, dokumentarna oddaja TV Novi Sad, 19.01 Obzornik, 19.30 TV dnevnik, 19.59 Zrcalo tedna, 20.20 Kir Royal, 2. del nemške nadaljevanke, 21.25 Zmagoslavje zahodne civilizacije, 10. oddaja, 22.15 TV dnevnik, 22.30 Ljubimca, madžarski film. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke,»kviz, 19.00 Domači ansambli: Slovenski muzikantje (samo za Lj 2), 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Iz koncertnih dvoran: Koncert orkestra RTV Ljubljana (samo za Lj 2), 22.00 ... Opomba: 9.55-11.15 Hinterglemm: Superveleslalom (m), 21.00—22.30 Budimpešta: SP v umetnostnem drsanju (m). TV ZAGREB Prvi program 8.55 Tv v šoli. 11.25 SP v smučanju. 16.00 Dober dan. 17.10 Reška kronika. 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Tv Dnevnik. 20.00 Lovec, serijski film. 21.00 Kvizkoteka. 22.00 Tv Dnevnik. 22.20 Oskar Davi-čo, kulturni magazin. 23.50 Nočni program. TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Tv v šoli. 10.30 Ponovitve. 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Derrick, nadaljevanka. 22.20 SP v umetnostnem drsanju. Drugi program 16.00 Spored po željah. 16.45 Hotel. 17.30 Svet živali. 18.00 Tedenski Tv spored. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Čas v sliki, 20.15 A propos film. 22.22 Sedem veličastnih, film. TV MADŽARSKA 9.05 Ponovitve: Morje je od vseh; Sosedje; Delta. 11.50 Telovadba za invalide. 16.45 O črnih in belih, razgovor z zgodovinarjem. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje, spored Tamasa Vitrayja. 21.20 Parabola. 21.50 SP v umetnostnem drsanju, moški. 23.50 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Tv novice, 13.40 Športne novice, 14.00 Šport, 16.00 Tv novice, 16.10 Športni dogodek, 18.50 Tv novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 20.00 Oddaja o ženskem športu, 20.30 Šport, 22.30 TVD vsedanes, 22.40 Športne novice, 23.00 Juke box, 23.30 Oddaja o ženskem športu, 24.00 Športni dogodek. 7.40—13.15 in slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00—13.00 (telefon: 232). ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo... 17.30 — Glasba-reklame, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Vprašanja-odgovori, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 21 TV LJUBLJANA 16.25-01.20 Teletekst RTV Ljubljana, 8.05 Radovedni Taček: vrata, 8.20 Pamet je boljša kot žamet, 8.25 V znamenju dvojčkov, 4. del, 8.40 Zbis: Srečni metulj, 4. oddaja, 8.55 Legende sveta: Marko, 9.25 Cyrano de Bergerac, 5. del, 9.50 Studio je vaš, 2. oddaja, 10.25 Makedonske ljudske pesmi v priredbah, 2. oddaja, 10.55 Aktualno, 11.35 Jubilejna teveteka, ponovitev 9. oddaje (do 13.15), 16.55 Plavi 9, jugoslovanski film (čb), 18.25 Kratek film, 19.30 TV dnevnik, 19.59 Naš utrip, 20.20 Žrebanje 3x3, 20.30 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, 22. del, 21.20 Križ kraž, 22.45 TV dnevnik, 23.00 Mestni kavboj, ameriški film. Oddajniki II. TV mreže: 14.40 Jugoslavija, dober dan, 15.10 Prijatelj ali sovražnik, mladinski film, 16.40 Kapelski kresovi, 17.40 Otroška predstava, 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 TV dnevnik, 20.15 Glasbeni večer L. Bernstein: Zgodba z zahodne strani, 21.45 Poročila, 21.50 Feljton, 22.20 Športna sobota. TVUUBLJANA 13.15/45 Domači ansambli: ansambel Jožeta Burnika, 13.45/14.15 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 22. dela avstralske nadaljevanke, 15.10 Rimske počitnice, ameriški film (čb), 17.05 Prisluhnimo tišini, 17.45 Ex libris, 18.45 Risanka, 19.01 Tv mernik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Bogdan Pop Čorčev: Trst via Skopje, 2. del nadaljevanke TV Skopje, 20.55 Zdravo. Oddajniki II. TV mreže 7.55 Poročila, 8.00 Danes za jutri in igrani film, 10.30 Kmetijska oddaja TV Sarajevo, 14.00 Športno-zaba-vno popoldne — Budimpešta: SP v umetnostnem drsanju — revija, Pariz: EP v namiznem tenisu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Čas negotovosti, poljudnoznanstvei i film, 20.55 Včeraj, danes, jutri, 21.10 Košarka — Ci- 10.00 Naš utrip, 10.15 Zrcalo tedna, 10.30 Ulica črnih kolib, francoski film, Mozaik, ponovitev, 17.05 Naš utrip, 17.20 Zrcalo tedna, 17.35 Radovedni Taček: Smrček, 17.50 Makedonske narodne, 1. oddaja, 18.20 Boj za obstanek: poslednji lososov skok, poljudnoznanstvena serija, 19.00 Vreme, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.07 A. Cullen: Intimni stik, 2. del angleške nadaljevanke, 21.05 Aktualno: Poslovna (ne)morala, 21,45 Tv dnevnik, 22.00 Mešani pevski 10.00 Kemija: Filtracija in sušenje, Fizika: od New-tonove do Einsteinove mehanike: Postulati Einsteinove mehanike, 11.00 Tuji jeziki: Angleščina, 35. lekcija, 16.30 Mozaik — Šolska TV, ponovitev, 17.30 Pamet je boljša kot žamet: Luknje za drage denarje, 13. oddaja, 17.45 Ex libris, ponovitev, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.07 G. Verdi: Rigoletto, opera, 22.25 Tv dnevnik, 20 40 Propagandna oddaja, 22.45 Klub 2, 0.15 Video strani. Oddajniki II TV mreže 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Tuji jeziki: Angleščina, 35, lekcija, 18.30 Mostovi, 19.00 /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota zbor Obala — Koper, 22.35 Video strani. bona:Partizan, odmo- ru ... 22.40 Športni pregled, 23.10 Reportaža z nogometne tekme Dinamo :CZ, 23.40 Reportaža z nogometne tekme Partizan :Vardar. TV ZAGREB TV ZAGREB TV LJUBLJANA 10.00 G. Verdi: Rigoletto, opera, 12.15 Mostovi — Mozaik, ponovitev, 16.30 Mostovi, 17.00 Tuji jeziki: Angleščina, 35. lekcija, 17.25 Zbis — srečni metulj, 5. oddaja, 17.40 F. Bevk: Pastirci pri plesu in kresu, 18.15 Pokaži mi kako: Napovedovanje prihodnosti, 7. oddaja TV Beograd, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.07 Film tedna — Ciklus Petra Weira: Vodovodar, 21.20 Mali koncert — Bor Turel: La spirale, 21.40 Osmi dan, oddaja o kulturi, 22.20 Tv dnevnik, 22.35 Video strani. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.10 — Romano vilago — svet Romov, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 10.00 Mozaik — šolska TV, Glasbena vzgoja — Zapisi za mlade: Peter Lipar — Kulturna dediščina: Dioklecijanova palača, 11.00 Borsalino, francoski film, 16.45 Mozaik, šolska TV, ponovitev, 17.45 Moč ljubezni, kratki film, 18.15 Slovenski ljudski plesi: Gorenjska, 2. del, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.07 Tednik, 21.10 I. Bergman: Fanny in Alexander, 4. del švedske nadaljevanke, 22.25 Tv dnevnik, 22.40 Jubilejna teveteka, 12. oddaja, 23.45 Video strani. Prvi program 9.00 Tv v šoli. 9.50 Šport: SP v smučanju in skokih. 15.15 Sedem tv dni. 16.00 SP v drsanju. 17.30 Poročila. 17.35 Tv koledar. 17.45 Dallas. 18.35 Teleobjektiv. 19.30 Dnevnik. 20.00 Boljše življenje? 21.05 Dekle — zasebna detektivka (film). 22.35 Dnevnik. 22.50 Nočni program. Prvi program 13.30 Družinski magazin. 13.30 Izobraževalna oddaja. 14.00 Srce. 15.00 Resna glasba. 15.45 Slike, časi in ljudje. 17.20 Na rezilu britve (film). 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Trst via Skopje (tv drama). 21.00 Hodeč svojo pot (film). 22-30 Dnevnik. 22.50 Nočni program. Oddajniki II TV mreže 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 17.45 Najlepše antične pripovedke, otroška oddaja, 18.00 Beograjski tv program, 18.55 Premor, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniški večer — Shakespeare na TV: Dvanajsta noč. Glasbena parada Radenci 88 — Plesni orkester RTV Sarajevo, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu: Dežela neskončnih možnosti, 2. del, 4. oddaja dokumentarne serije, 20.40 Žrebanje lota, 20.45 Poročila, 20.55 Zabavni torek. Oddajniki II TV mreže 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Izo-_ braževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Svet na zaslonu, 20.40 Glasbena oddaja, 21.30 Poročila, 21.35 Umetniški večer. Oddajniki II. TV mreže 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Hajduški časi, 18.00 Poklicna usmeritev, izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Split: Nogomet — Jugoslavija :Italija, prenos (slov, kom.) v odmoru ... 20.50 Kratki film, 21.05 Po sledeh napredka. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila. 9.05 Tuji jeziki. 10.35 Film. 12.00 Jourfixe. 13.00 Šport. 14.30 Vse guljufa, film. 16.00 Otroški in mladinski program. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Nogomet.19.00 Frohlich ob sobotah. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Glasbeni paviljon. 21.55 Človek iz Mallorce, španski film. 0.40 Munsterjevi Drugi program 9.55 Šport. 14.20 Cavalle-ria rusticana, opera. 15.30 2x7. 17.00 Draga družina. 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Trailer. 18.30 Avstrija v sliki v soboto. 19.00 Čas v sliki. 20.15 Dežela deževnega drevesa, film. 22.55 Šport. 0.00 Žena brez spomina, film. j TV MADŽARSKA 8.10 Pc tovitve. 9.15 Tretji kanal. 10.00 Risanka. 10.20 Prirodoslovec amater. 10.50 Za otroke. 11.15 Cim-balski koncert. 11.30 Plava tura, pon. 14.30 Zgodbe iz stolpnice. 15.25 Šport. 16.15 Barkochba. 17.00 Dnevnik. 17.15 Afrika, 1. del. 18.15 Način življenja. 18.50 Tom in Jerry. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi. 21.15 Srečni Danijel, madžarski film. 22.45 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Tv novice, 13.40 Športne novice, 14.00 Šport, 16.00 Tv novice, 16.10 Športni dogodek, 18.50 Tv novice, 19.00 Športne novice, 19.30 TVD stičišče, 20.00 Sedem dni — tedenski zunanje politični pregled, 20.30 Šport, 22.30 TVD vsedanes, 22.40 Športne novice, 23.00 Juke box, 23.30 Oddaja o ženskem športu, 24.00 Športni dogodek. TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli. 16.00 Dober dan. 17.10 Bjelovarska in varaždinska kronika. 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Drama. 21.10 Znanost. 21.55 Dnevnik. 22.15 Nočni spored. TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli. 16.00 Dober dan. 17.10 Osiješka kronika. 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Quennce (nadaljevanka). 21.10 V ospredju. 22.40 Dnevnik. 23.00 Nočni spored. TV AVSTRIJA TV ZAGREB TV ZAGREB TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Ponovitev. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.55 Credo. 14.20 Otroški in mladinski program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Legende, angleški film. 21.45 Spek-trum: Mozart danes. 22.30 Ali imate radi klasiko? Drugi program 9.00 Matineja. Športno popoldne. 17.15 12.15 Klub seniorjev. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Starflight ena, ameriški film. 22.05 Večerja, ki se zaključi z zajtrkom, film. TV MADŽARSKA 8.10 Spored za otroke. 10.00 Olimpijska zaprisega. 11.00 EP v namiznem tenisu. 14.25 SP v umetnostnem drsanju, gala. 17.15 Risanka. 17.25 Delta. 17.55 Oglejmo si skupaj. 18.30 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Svetovni dan gledališča 1988, prenos iz gledališč Jozsef Attila. 21.40 Telešport. 22.25 Poročila. TV KOPER 9.30 Juke box, 10.00 Oddaja o ženskem športu, 10.30 Najzanimivejši športni dogodki, 13.30 Tv novice, 13.40 Sedem dni športa, 16.00 Juke box, 16.30 Oddaja o ženskem športu, 17.00 Šport, 19.00 Športni dogodek, 19.30 Juke box, 20.00 Oddaja o ženskem športu, 20.30 Šport, 22.30 TVD Vsedanes, 22.40 Juke box, 23.10 Oddaja o ženskem športu, 23.40 Športni dogodek. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila. 9.05 Ladja zaljubljencev. 10.00 Tv v šoli. 10.30 Ponovitve. 16.30 Otroški in mladinski program. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Angel na zemlji. 19,30 Čas v sliki. 20.15 Ponedeljkov šport. 21.15 Mike Hammer. 22.05 Svet brez zidov. 22.50 Baročni koncert. Drugi program 16.00 Program po željah. 18.00 Lipova cesta. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Čas v sliki. 20.15 Klinika Schwarzwald. 21.15 Schilling. 22.00 Čas v sliki. 22.22 Panj, film. 0.15 Kolombo. Prvi program 9.00 Poročila. 9.05 Ponovitve. 14.45 Počitniški program. 16.30 Otroški in mladinski program. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Angel na zemlji. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dežela gora. 21.07 Dediščina Guldenburgov. 21.55 Superflip. 22.22 Oka-meneli gozd, film. 23.45 Velika dolina, nadaljevanka. Drugi program 16.00 Program po željah. 17.30 Orientacija. 18.00 Alf, serija. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Čas v sliki. 20.15 Hoppala. 21.07 Ljubosumnost — senčne plati ljubezni, dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.22 Klub 2. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA Prvi program ne oddaja, oddajniki II. TV mreže pa od 20.00 prenašajo spored regionalnih studiev Budimpešta, Pecs in Szeged (do 21.00). 9.05 Šolska TV. 10.10 Adam Ant in Prince Charming, koncertni film. 11.25 Telovadba za invalide. 17.15 Portreti madžarskih znanstvenikov. 18.05 Teiis-tele-video. 18.20 TV program za 3 dni. 18.40 Nils Holgerson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 12. del. 20.55 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.40 Kardiologija, 1. del. 21.55 Parodije. 22.25 TV dnevnik. II TV KOPER 13.30 Tv novice, 13.40 Športne novice, 14.00 Šport, 16.00 Tv novice, 16.10 Športni dogodek, 18.50 Tv novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 20.00 Dokumentarec, 20.30 Šport, 22.30 TVD Vsedanes, 22.40 Športne novice, 23.00 Juke box, 23.30 Oddaja o ženskem športu, 24.00 Športni dogodek. TV KOPER 13.30 Tv novice, 13.40 Športne novice, 14.00 Šport, 16.00 Tv novice, 16.10 Športni dogodek, 18.50 Tv novice, 19.00 18.50 Odprta meja, 19.30 Stičišče, 20.00 Šport, Loto, 20.30 Šport, 19.00 TVD 20.25 22.30 22.40 TVD Vsedanes, ___________ Športne novice, 23.00 Juke box, 23.30 Oddaja o ženskem športu, 24.00 Športni dogodek. Prvi program 8.30 Tv v šoli. 16.00 Dober dan. 17.10 Šiška, gospi-ška in karlovška kronika. 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Umor v Orient-Ex-pressu (film). 22.10 Dnevnik. 22.30 Kot potovanja (reportaža). 23.00 Nočni spored. Prvi program 8.30 Tv v šoli. 16.00 Dober dan. 17.10 Splitska kronika. 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 2Q.0O Odboji (pol. magazin). 21.05 Posetnica (zabavna oddaja). 21.50 Dnevnik. 22.10 Nočni program. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila. 9.05 Ponovitve. 13.35 Počitniški program. 16.30 Otroški in mladinski program. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Angel na zemlji. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Bockere, avstrijski film. 21.55 Zorro, film. 0.00 Petrocelli, serija. Drugi program 13.30 Nibelunški prstan, opera. 16.00 Program po željah. 17.00 Vzgojna oddaja. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 2 x 7. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Čas v sliki. 20.15 Umor v igri, film. 23.10 Mahler: Pesem zemlje. Prvi program 9.00 Poročila. 9.05 Ponovitve. 1435 Počitniški program. 16.30 Otroški in mladinski program. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Angel na zemlji. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Tele-as. 22.00 Stari in mladi Michaud, francoski film. 23.25 Uporniki iz Liang shan poa, kitajski film. Drugi program 12.20 Nibelunški prstan, opera. 16.00 Program po željah. 18.00 1-2-X. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Čas v sliki. 20.15 Marx ali trg — jugoslovanska protislovja, dokumentarna oddaja. 21.10 Dinastija. 22.00 Čas v sliki. 22.22 Klub 2. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.05 Ponovitve: Morje je od vseh; Pogojno priznanje, TV igra. 17.20 Magazin Alpe-Jadran. 17.55 Hallo, hallo, angleška serija. 18.25 Za boljši jezik. 18.50 Cim cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Modra luč, reportaže. 21.05 Imate 5 minut časa? Resna glasba. 21.10 Ženska 9.05 TV doktor, odgovori na pisma gledalcev. 9.15 Bele zgodbe, pon. 16.40 Tretji kanal, evolucija, 6. del. 17.35 Telešport. 18.00 Novi Reflektor, magazin. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Derrick, nemška kriminalka. 21.05 Umetnina tedna. 21.10 Zgodovina živi z nami. 21.55 ZO ljubljanska banka Rxnurska banka Murska Sobota knjiga, etnografska zbirka Olge Nagy. 22.00 TV dnevnik. Madžarski umetniki naivci A. Suli in S.Torok. 22.15 TV dnevnik. TV KOPER | TV KOPER 13.30 Tv novice, 13.40 Športne novice, 14.00 Šport, 16.00 Tv novice, 16.10 Športni dogodek, 18.50 Tv novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 20.00 Oddaja o ženskem športu, 20.30 Šport, 22.30 TVD Vsedanes, 22.40 Športne novice, 23.00 Juke box, 23.30 Oddaja o ženskem športu, 24.00 Športni dogodek. 13.30 Tv novice, 13.40 Športne novice, 14.00 Šport, 16.00 Tv novice, 16.10 Športni dogodek, 12.50 Tv novice, 19.00 18.50 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 20.00 Šport, 22.30 TVD Vsedanes, 22.40 Športne novice, 23.00 Juke box, 23.30 Oddaja o ženskem športu, 24.00 Športni dogodek. VESTNIK, 24. MARCA 19»» STRAN 17 Kino SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 25. do 31. marca 1988 25. marca ob 17. uri franc, risanka ASTERIX PROTI CEZARJU. 25. marca ob 19. uri amer, grozljivka MUHA. Režija: David Cronenberg, igrajo: Jeff Goldblum, Geena Davis, John Getz. DOVRŠENA KOMBINACIJA GROZLJIVKE IN LJUBEZENSKE DRAME' ODLIČNA USPEŠNICA! 27. marca ob 15. uri franc, risanka ASTERIX PROTI CEZARJU. 27. marca ob 17. in 19. uri amer, grozljivka MUHA. 28. marca NI KINOPREDSTAV — GLEDALIŠČE! 29. marca ob 17. in 19. uri it. komedija IMPOTENCA. 30. marca ob 17. in 19. uri amer, kriminalka MLADI BOJEVNIKI. 31. marca ob 17. uri amer, kriminalka MLADI BOJEVNIKI. 31. marca ob 19. uri amer, komedija NORA ZABAVA V EVROPI. Režija: Amy Heckerling, igrajo: Chevy Chase, Diana Hill idr. FILM ZABAVA OB DOŽIVETJIH IN »PRESENEČENJIH« AMERIŠKE DRUŽINE MED BIVANJEM NA STARI CELINI! ODLIČNA IGRA CHE-VYJA CHASEJA! Prodam STAREJŠO HIŠO v središču Ljutomera prodam. Telefon: 062 27-171. IN-18165 ZAMRZOVALNO SKRINJO (220 1), večjo količino hrastovih desk (5 cm) in peč emo central 15 prodam. Kristina Lasbaher, Iljaševci 23 a, 69242 Križevci pri Ljutomeru. IN-18163 ZASTAVO 126 P, letnik 1979, prodam. Telefon: 069 81-597. IN-18162 BREJO TELICO prodam. Ogled po 15. uri. Marjan Čuk, Vučja vas 41, Križevci pri Ljutomeru. IN-18161 PRALNI STROJ in hladilnik prodam. Telefon: 81-426. IN-18159 VINOGRAD NA ŽELEZNI GORI PRI ŠTRIGOVCI, 85 arov, zasajenih 2900 trsov (ri-zling-šipon), in prostor za počitniško hišo ugodno prodam. Nakup možen v celoti ali po zažel-Ijeni količini trsov. Cena po dogovoru, druge informacije vsak dan popoldne po telefonu 069 81-839. IN-18158 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO IN KOSILNICO SCT, z dvojnim nožem, prodam. Mirko Babič, Cven 16, 69240 Ljutomer. IN-16156 MESNICE, MLADE JARČI-CE PASME HISEx, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA LACKOVIČ, BELTINCI, RAVENSKA 40, telefon: 069 71-434. RENAULT 4, letnik 1984, prodam. Kobilje 39. M-3098 SADIKE RDEČEGA RIBEZA, 3. letnik, in izruvač krompirja, traktorski, ugodno prodam. Pečarovci 47, telefon: 77-117. M-3099 DVA TELEVIZORJA: barvni z novim ekranom in črno-beli, oba gorenje, in avto kadett B prodam. Rogašovci 44. M-3101 VIDEOREKORDER FHIL1PS STEREO prodam. Telefon 22-237. M-3I04 NUJNO IŠČEMO GOSPODINJSKO POMOČNICO Dobro plačilo. Zaposlitev takoj 1 Oglasite se v Parfumeriji ZAGAVEC v avstrijski Radgoni. Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Irma Benko (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 393; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK ŠKODO, dobro Ohranjeno,Tegistrira-no, prodam. Naslov v upravi lista. IN-18160 RENAULT 4, star deset let, registriran do decembra, prodam. Fekonja, Ivanjševci 14, p. Spodnji Ivanjci. GR-19605 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, na relaciji Radgona— Apače, takoj vseljivo, prodam. Informacije po telefonu: 79-015. GR-19606 MOPED AVTOMATIK, star sedem mesecev, prodam. Bratuša, Črnci 1, p. Apače. GR-19607 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Fajfar, Gornja Radgona, Jurkovičeva 25. GR-19608 SEDEŽNO GARNITURO (kotno), staro 1,5 leta, ugodno prodam. Kocbek, Radenci, Kapelska cesta 28. M-2092 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Stanjevci 84. M-3093 RENAULT 18, letnik 1979, december, prodam. Huzjak, Bakovska 5, telefon: 22-974. M-3094 SLAMO V BALAH in koruzo, 600 kg, prodam. Krog, Plečnikova 6. M-3095 FOTOAPARAT CANON T 70 in AV-TOMATIC 3 ML prodam. Telefon od 7. do 14. ure: 46-103. M-3096 TRAKTOR ZETOR 5911. letnik 1980, prodam. Krašči 52. M-3097 HLADILNIK, 250 I, prodam. Dolnja Bistrica 88, p. Črenšovci. M-3105 SENO prodam. Šiftar, Strukovci L M-3106 SALONITNE PLOŠČE, 6-rebrne, 170 kosov, prodam. Marija Bukovec, Gančani 174 a. M-3107 TRAKTOR TD 55 A, prednji pogon, nov, prodam 10 odstotkov ceneje. Semen, Velika Polana 39, telefon: 70-110. M-3108 TRAKTOR FERGUSON 565, star eno leto, prodam. Skakovci 55. M-3109 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) prodam. Tudjan, Stara 10, Murska Sobota. M-3110 SAMONAKLADALNIK, 19 m/ in puhalnik TAJFUN, malo rabljeno, prodam. Dolenci 50. M-3111 SALONITNE PLOŠČE, 8-rebrne, prodam 10 odstotkov ceneje. Gerlinci 109. M-3112 MALE PUJSKE PRODAM. Dun-dek, Petanjci 120. M-3113 ALFA ROMEO, letnik 1974, in kombajn 780 prodam. Cug, Trnje 150. M-3114 SENO V BALAH prodam. Lipovci 140. M-3115 MLADO KRAVO, brejo, prodam. Kuzma 76. M-3116 AVTO ZAPOROŽEC, z rezervnimi deli, poceni prodam. Renkovci 85. M-3118 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam za 25 SM. Satahovci 24, telefon: 26-501. M-3119 OBRAČALNIK PANONIJA in kosilnico za traktor, na zadnji pogon, malo rabljeno, prodam. Gorica 51, telefon: 72-615. M-3122 GOLF, dizel, star eno leto, rdeče barve, prodam. Telefon: popoldne: 071 437-572. M-3123 VOLKSWAGEN 1300 in MOPED ugodno prodam. Murska Sobota, JLA 5, telefon: 21-701 — Krpic. M-3124 HIŠO V MOTVARJEVCIH št. 40, na 10-arski parceli, in 70 arov mešanega gozda (na več parcelah) prodam. Varga, Motvarjevci 71. M-3125 SADILNIK ZA KORUZO OLT, 4 vrstni, in sadilnik za sladkorno peso, 6-vrstni, prodam. Bogojina 4 b. M-3127 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, star tri leta, na daljinsko upravljanje, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon po 18. uri: 71-089. M-3128 MOPED ATX, star dva meseca, še v garanciji, ugodno prodam. Telefon: (069) 77-035. M-3129 VW 1200 (hrošč), lahko tudi po delih, prodam. Horvat, Murska Sobota, Zvezna 1, M-3130 PRALNI STROJ GORENJE ugodno prodam. Domjan, Murska Sobota, Zorana Velnarja L M-3131 RENAULT 4 TL, letnik 1981, registriran do septembra, ugodno prodam. Rafael Fras, Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 13. M-3132 RAZTEGLJIVO MIZO ZA KUHINJO, mikrofon shure in električno kitaro, kopija fender, prodam. Telefon: 24-639. M-3133 BOBNE IN TROBENTO YAMAHA prodam. Telefon: 25-104. M-3134 TRAKTOR FERGUSON, 28 KS, prodam. Sukič, Podgrad 33, G. Radgona. M-3I35 OJAČEVALNIK ELKA RM 140 ugodno prodam. Telefon: 76-884. M-3137 AUSTIN 1300 prodam. Telefon: 26-648. M-3138 ZEMLJO, 37 arov (na Listevnjaku), prodam. Črenšovci 65. M-3139 ZASTAVO 1300, letnik 1974, registrirano, vozno, poceni prodam, tudi po delih. Informacije po telefonu: 21-803, po 16. uri. M-3140 SADILNIK ZA KORUZO OLT, 2-vr-stni, prodam. Murski Petrovci 13, telefon: 72-912. M-3141 FIAT 132 prodam. Naslov v upravi lista. M-3142 AVTOMOBILSKI DELI PO UGOD- NI CENI novi in rabljeni za motor in pločevino AUTO RECEK, WINDISCHM1- NIHOF tel.: 9943 3156 2269 MERCEDES 240, dizel, letnik 1983, prodam. Matija Kuzma, Črenšovci 61 C. M-3136 TRAKTOR ZETOR 3511 S ugodno prodam. Karel Fleisenger, Spodnji Ivanci 31. M-2950 NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO V RADENCIH (z opremo ali brez) prodam. Vprašati po telefonu: 73-396. M-3004 POHIŠTVO ZA KUHINJO PRODAM. Vukanič, Lendavska 51. M-3143 PARCELO V MORAVSKIH TOPLICAH, 30 arov, (lahko 2 x 15 arov), prodam ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Ljubljani. Informacije: kozmetični salon v Moravskih Toplicah, pri avtobusni postaji. M-3144 ŽENSKO KOLOprodam. Telefon: 26-794. M-3145 TOMOS AVTOMATIK prodam za 200.000 din. Črenšovci 160. M-3146 PEUGEOT 305 GL, prevoženih 35.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Beltinci, Mladinska 8, ali telefon: 71-091. M-3J47 STAREJŠO HIŠO z večjima parcelama v Sebeborcih prodam. Informacije: Suhi Vrh 17, po 16. uri. M-3148* MOTORNO ŽAGO ALKO 45, malo rabljeno, prodam. Bakovci, Mladinska 54. M-3150 GOLF, dizel, prodam. Telefon: 73-210. M-MM CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da opravljamo vsa avtomehan-ska dela z nastavitvijo koloteka — OPTIKE in montažo gum ter posredujemo konsignacijsko prodajo motornih žag HUSQUARNA. V zalogi imamo večjo količino verig in drugih rezervnih delov za program TOMOS. Aleksander HAŠAJ, Murska Sobota, Čopova 26, ali tel.: 21 946. VINOGRAD V ČENTIB1, 700 trsov, na novo posajen, s počitniško hišico, kompletno z inventarjem, prodam. Informacije po telefonu: (069) 75-078, od 8. do 15. ure. LE-13348 ŠTIRI RUSKE GUME RADIAL, dim. 165/80 R 13, nove, prodam za 180.000 din. Telefon 069 25-539. M-3151 GRADBENO PARCELO s starejšo hišo v bližini Murske Sobote (64 arov) prodam. Naslov v upravi lista. M-3152 TRAVNIK, 42 arov, prodam. Rogašovci 21. M-3153 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, kuhinjske elemente s pomivalnim koritom, kuhinjsko mizo in stole, prodam. Dolgov, Arh. Novaka 19. M-3154 STANOVANJSKO IN GOSPODARSKO POSLOPJE, večjega obsega, naprodaj. Možna tudi gradnja na večji parceli, blizu cesta v G. Petrovče. Informacije pri Francu Belcu, Lucova 22. M-3155 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Lipa 116. M-3156 KOTNO GARNITURO prodam. Far-šang, Lendavska 25 b. M-3159 ELEKTRONSKE ORGLE TIGER SUPER z ritmi, lesli trep, 100 CW, cirkularko mio standard in pohištvo, vse rabljeno, prodam. Telefon: 24 542. M-3160 BARVNI TELEVIZOR GRUNDIG, ekran 67, daljinsko upravljanje, prodam. Telefon 22 058. M-3161 RENAULT 6 in RENAULT 4 (po delih) prodam. Turjanci 11, Radenci, telefon: 74-651. M-3162 MOPED A 4 M, na novo registriran, prevoženih 1600 km, ugodno prodam. Rakičan, Cvetkova 60. M-3163 PREDNJO IN ZADNJO OS, KOMPLETNO Z VZMETMI, za tovorni avto MAN 8 do 10 t, prodam. Grin-tal, Vodopivčeva 9, Domžale. M-3164 ŠKODO 110 L, registrirano, prodam. Telefon: 24 182. M-3165 DVE PARCELI in NJIVO V LENDAVSKIH GORICAH prodam. Telefon: 23 624. M-3166 TRIDELNE BRANE, elektromotor, 3 KW, 1400 obratov, prednji desni blatnik za wartburg prodam. Sadi, Dolnji Slaveči 147. M-3167 NESNICE, MLADE JANČIČE PASME HISEX, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice. prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: FANIKA STADLER, gostilna BAKOVCI, Soboška 4, telefon: 069 76-121. BREJO KRAVO prodam. Mlajtinci 9. M-3171 DVE KRAVI, vozni, breji, prodam. Turnišče, Gomilice 134. M-3172 KRAVO, mlado, brejo sedem mesecev, in traktor IMT 542, 650 delovnih ur, prodam. Vidonci 86. M-3173 TRAVNIK ZA KOŠNJO oddam, slive za žganjekuho in gnoj (kompost) prodam. Brezovci 40. M-3174 RAČUNALNIK COMODORE 64 in kasetofon prodam. Telefon: 22 279. M-3175 TRAKTOR 577 prodam. Mesarič, Lipovci 123. M-3176 Cenjene stranke obveščamo, da smo končali z rekonstrukcijo mlina. Mlev-ske izdelke zamenjujemo in prodajamo vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Zamenjujemo po želji strank. Še naprej se priporočamo s kakovostnimi mlevskimi izdelki. MLIN, MILAN VERBAJNŠAK, Veržej, Narcisna 12, ali tel.: 87 474 (mlin) ali 87 231 (stanovanje). SILAŽNI KOMBAJN, v dobrem stanju, prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-3I58 ŠTIRI GUME s platišči (165 - 13) prodam. Koltaj, Murska Sobota, Stara 3. M-3177. MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 10. M-3178 ENOOSNO PRIKOLICO ZA ŽIVINO, novo, prodam. Telefon: 70 039. M-3179 SENO IN OTAVO v balah prodam. Brezovci 16. M-3090 TRAVNIK V ČRENŠOVCIH pro dam. Hajdinjak, Žiški 63. M-3180 ZASTAVO 101, letnik 1976 (po delih), karambolirano, prodam. M-3182 MANTO 76, karambolirano, prodam. Ludvik Farkaš, Moščanci. M-3183 MOPED 14 M, malo vožen, in žensko obleko št. 38, prodam. Beltinci, Gregorčičeva 14. M-3184 POHIŠTVO za kuhinjo, dnevno sobo in spalnico zaradi selitve prodam. Informacije od 24. marca naprej. Tomšič, Radenci, Gregorčičeva 6. M-3185 PELARGONIJE, raznovrstne, že naprodaj. Vrtnarstvo Gyorfi, nasproti avtobusne postaje. M-3186 BETONSKE SOHE za ograjo prodam. Gyorfi, nasproti avtobusne postaje, telefon: 21 495. M-3186 MOPED M-14 prodam. Branko Zidarič, Kamenščak 37, p. Ljutomer. IN-18155 HLADILNIK, 170I, star 1,5 leta, prodam. Pristava 5, telefon: 82 392. IN-18152 VINOGRAD, 17 arov, s kletjo, v Lendavskih Goricah (nad gradom), prodam. Informacije pb telefonu: 069 75 890, po 16. uri. IN-13352 VIDEOKAMERO prodam. Telefon 069 75 993. IN-13353 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK GORENJE, nov, nerabljen, prodam. Telefon: 70 151. IN-13363 NEDOGRAJENO MONTAŽNO STANOVANJSKO HIŠO (MARLES) s kletjo, garažo, vinogradom, 17 arov, ter vinogradniškim in kletarskim inventarjem, v bližini termalnega zdravilišča (300 m) hotel LIPA v Lendavi prodam. Informacije: Aleksander Šimonka, Lendava, Kranjčeva 4. IN-13362 FORD ESCORD 1,1, letnik 1982, 63.000 km, prodam. Telefon 24 511. M-3187 SLAMO V BALAH prodam. Kupšin-ci 51, telefon: 24 583. M-3188 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, molzni stroj tvestfalia, seno in slamo prodam. Martjanci 29. M-3189 BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE, starejši, prodam. Telefon po 18. uri: 75 888. M-3190 ŠKODO Š 100, letnik 1976, prodam. Cvetko, Vrtna 8. M-3191 MALE PUJSKE IN PLUGE, 12 col ne, prodam. Sodišinci 3. M-3192 ZASTAVO 101 nujno prodam. Hozjan, Žiški 95 a, p. Črenšovci. M-3193 ELEKTRONIC 90 prodam. Telefon: 26 478. M-3185 PRIKOLICO ZA AVTO, novo, prodam. Telefon: 26 580. M-3196 SEMENSKI KROMPIR in celotno opremo za umetno gnojilo becker — panonija, 4-redno, prodam. Tropovci, Križna 13. M-3197 KRAVO, staro šest let, brejo štiri mesece, prodam. Renkovci 125, p. Turnišče. M-3198 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 2201, nova izolacija, prodam. Pečarovci 76. M-3200 SENO V BALAH prodam. Gorica 57, p. Puconci. M-FK STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Apačah pri Gornji Radgoni prodam. Telefon: 061 40 767. M-OP KAKOVOSTNO SENO IN OTAVO, 3 t, prodam ali zamenjam za les (drva). Sebeborci 18. M-3201 PRIKOLICO ZA AVTO PRODAM. Filovci 48. M-3202 SLAMO V BALAH, SENO V BALAH in puhalnik prodam. Irma Majerle, Veščica 2. M-3203 VRTNO LOPO 3,50 x 3 m, primerno za počitniško hišico ali graditelje, vse obdelano z ladijskim podom, prodam. Telefon: 069 74 506. M-3206 VODOVODNO ČRPALKO, kompletno, prodam. Telefon popoldne: 21 393. M-3207 RODOVNIŠKEGA KOZLA prodam. Nemčavci 39 a, telefon: 23 376. M-3208 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK ZA DVOJČKA PRODAM. Rogašovci 72. M-3209 KULTIVATOR GORENJE MUTA s frezo, malo rabljen, prodam. Čentiba 97 a. LE-13356 FIAT 125 P, letnik 1980, registriran do januarja 1989, prodam. Telefon: 75 593. LE-13358 PRODAJAM SADIKE VINSKE TRTE SORTE: laški rizling, župljanka in namizne sorte. Vse so L kakovosti, cepljene na podlago KOBER 5 BB. Cena za kos 400.— do 600,— din. Telefon: 037 30 776. IN-18171 SPAČKA CX 2200 PALACE, obnovljenega, prodam. Dolnja Bistrica 92. IN-18169 RENAULT 4, letnik 1977. ugodno prodam. Alojz Karba, Kristanci 4, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-1168 RENAULT 4, letnik 1977, ugodno prodam. Telefon: 069 87 148. IN-18166 KITARSKI OJAČEVALEC FENDER VIBROLUX REVERB, 80 W, in električno kitaro ibanez, kopija fender stratocaster z magnetom dimar-zio, prodam. Telefon 26 420. M-3210 HI-FI GLASBENI STOLP NORD-MENDE, mod. 1263, z garancijo do 7. 5. 1988, prodam za 1,5 M. Telefon: 74 557. M-3211 TOMOS APN 6, skoraj nov, ugodno prodam. Murska Sobota, Šercerjevo naselje 24. M-3239 TRAKTOR IMT 577 in silažni kombajn ter trosilec SIP prodam. Pozna-novci št. L M-3213 SENO prodam. Ropoča 39. M-3214 TRAKTOR ZETOR 7211, nov, silažni kombajn SK 80 E, enoredni, nov, in prikolico Tehnostroj, 4100, prodam. Oglasite se po_ telefonu 063 831 355. Aleš Horvat, Žlabor, 63331 Nazarje. M-OP ZASTAVO 101 prodam. Markovci 32. M-3241 TELEVIZOR, črnobeli, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-3232 MALE PUJSKE prodam. Šoštarec, Tropovci 4. M-3215 NOV ŠIVALNI STROJ HUSQUARNA prodam. Murska Sobota, S. Kovača 24. M-GK MOPED COLLIBRI T 12, vozen, prodam. Zoltan Celec, Gorica 46. M-3219 NEMŠKO DOBERMANKO, staro 12 mesecev, ugodno prodam. Lukač, Murska Sobota, Kroška 79, telefon26 191. M-3221 PREDSETVENIK RAU, širina 220, prodam. Bakovci, Partizanska 27. M-3222 MALE PUJSKE IN PONY EKSPRES prodam. Flegar, Gradišče 39. M-3223 MOPER APN 6, skoraj nov, prodam. Telefon 25 506. M-3225 KOMBAJN ZA PŠENICO, avstrijski, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-3226 GOLF JGL, prevoženih 40.000 km, garažiran, ugodno prodam. Pertoča 118. M-3228 TRAKTOR STEYR, 28 KS, s kabino, prodam. Rakičan, Panonska 7. M-3229 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, velik ekran, nujno prodam za 40 SM. Telefon: 24 023. M-3230 RENAULT 4, letnik 1970, vozen, registriran (lahko tudi po delih), prodam. Telefon: 78 677. M-3233 SENO PRODAM. Skakovci 35. M-3234 DVOREDNO SEJALNICO ZA KORUZO PANONIJA in žetveno napravo za kosilnico BCS, novejši tip, prodam. Ižakovci 144. M-3235 BARVNI TV ISKRA, na daljinsko upravljanje in poročno obleko št. 38 prodam. Murska Sobota, Titova 13 (vhod z dvorišča). M-3236 OBRAČALNIK SIP, traktorski, prodam. Petanjci 86, telefon: 46 306. M-3237 SIMCO 1327, letnik 1979, prodam. M. Sobota, Cankarjeva 20, telefon21 668. M-3249 PEUGEOT 504, letnik 1979, prodam. Kolbl, Rihtarovci 3, Radenci. Telefon od 7. do 15. ure: (063) 73 010. M-3238 NJIVO (lahko je primerna tudi za poč. hišico, sadovnjak), 50 arov, prodam. Ivanovci št. 41. M-3240 Kupim TARAP, za rezanje koruze na njivi, prodam. Rankovci 7, telefon 46-024. M-3231 ZAHVALA V 81. letu starosti je tiho in brez slovesa, za vedno zaspala dobra, draga žena, mama, stara mama, prababica in teta Matilda Lovrenčec roj. Stanko iz Ižakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji pen. Posebna hvala dr. Zadravcu za lajšanje bolečin, kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Ižakovci, Canada, Nemčija, Melinci, Križevci, 9. 3. 1988 Žalujoči: mož Franc, hčerka Tilka z družino, hčerka Olga, sin Štefan z družino, hčerka Marija z družino, sin Jože z družino, sin Janez, vnukinja Zdenka z družino, ter pravnukinji Karmen in Natlija SLAMOREZNICO s puhalni-kom in stroj za brušenje parketa, rabljen, kupim. Telefon: (069) 48-570. M-3224 Sobe SOBO ali stanovanje v Lendavi iščem. Jože Magdič, Renkovci 110. LE-13354 SOBO IN SOBO S KUHINJO dam v najem. Naslov v upravi lista. M-3120 ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI dam v najem, telefon: 21-393, popoldne. M-3207 Zaposlitve TAPETNIKA ali delavca s podobnim poklicem zaposlim. Plača po dogovoru. Telefon; (069) 81-347. IN-18154 VARSTVO ZA 1,5 LETA STAREGA FANTKA V LJUTOMERU ali bližnji okolici iščem. Štajner, Ljutomer, Postružnikova 12, telefon: 81-872. IN-18153 DVOIZMENIČNO VARSTVO ZA DEKLICI, stari eno in pet let, iščem. Varstvo možno tudi na mojem domu. Irena Gobar, Murska Sobota, Stara ulica 20. M-3205 POČITNIŠKI DOM NA GORENJSKEM išče dekle za delo v strežbi in kuhinji. Možna priuči-tev. OD po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Tel: (064) 80-128. Razno IZDELUJEMO IN MONTIRAMO PLASTIČNE ROLETE po konkurenčnih cenah in več barvnih odtenkih. Telefon (061) 722-645. M-2844 SERVIS IZOLACIJ SE VAM PRIPOROČA! Zamrzovalno skrinjo pre-sušimo in obnovimo izolacijo. Vaše zadovoljstvo je naš uspeh! B. Figelj, telefon (062) 301-893. Delo in material sta z garancijo. M-2665 IZDELUJEMO VALOVITO STREŠNO OPEKO v črni, rjavi in rdeči barvi ter zaključno opeko. Za 1 m2 je potrebnih 13,30 kosa. Garancija 30 let. Ignac Horvat, Jalkovec, Brače Radiča 52, telefon: (042) 41-664. M-2851 SAMSKI VDOVEC, upokojen, z majhno, lepo urejeno kmetijo na lepi sončni legi, s celotnim premoženjem, si želi spoznati dobrosrčno žensko za skupno življenje (lahko je starejša ali mlajša). Ponudbe na upravo lista pod »PRIDI, ČAKAM TE« M-3169 30. januarja 1988 sem izgubil dioptrij-ska očala v Gornji Radgoni. Najditelja prosim, naj mi jih za nagrado vrne. Jože Čosič, Črešnjevci 37, ali tel.: 74-611. GR-19604 PREKLIC! Preklicujem veljavnost reg. tablice št. MS 706-56. Ignac Žalig, Trnje, p. Črenšovci. M-3218 IŠČEMO ŽENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU STAREJŠIH OBČANOV M. SOBOTE. Naslov v upravi lista. M-JŠ Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. (Slovo materi, dr. J. Smej) STRAN 18 VESTNIK, 24. MARCA 1988 Male oglase in zahvale sprejemamo do sobote za objavo v naslednjem tednu. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Ko sem še živel, ljubil sem vas vse, sedaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat iz Trnja 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Mlinariču, kolektivom Mura Murska Sobota, Panonija Murska Sobota, Nafta Lendava in Potrošnik Beltinci. ŽALUJOČI: žena Verona, sinova Stanko in Jože, hčerki Angela in Rozina z družinami, ter sestri. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, očka, brat Aleksander Merklin iz Male ulice v M. Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom iz Murske Sobote, Martjanec in Murskih Črnec, Brezovec in Domanjševec, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem Mesne industrije in Potrošnika TOZD Veleprodaja M. Sobota. Iskrena hvala gospodu seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS tov. Farkašu za poslovilni govor. ŽALUJOČI: vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAMkLk V 63. letu starosti nas je 6. marca za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat Jože Špilak upokojenec iz Kuršinec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. župniku za pogrebni obred, pevcem, godbi, gasilskima društvoma Precetinci in MTT-ja iz Ljutomera, DU iz Ljutomera, sodelavcem in sindikatom SOČE iz Ljubljane, Križevskih opekarn, MTT-ja iz Ljutomera, KPD iz Bučkovec in Ljutomera ter govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Milica, sinova Ciril in Jože z družinama, hčerka Marica z družino, mati, brat Franček z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi brat in stric Anton Škaper iz Vidonec Vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala tudi medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice in g. župniku od Grada. Posebna hvala bratrancu, g. župniku Gumilarju iz Vitanja za pogrebni obred, predstavnici krajevne skupnosti za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: brat Franc z ženo, brat Rudolf z družino, nečaka Viktor in Kristina z družinama iz Kruplivnika in drugo sorodstvo. Tiho in mirno ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vam za vse, kar ste nam dali. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Štefan Kovač iz Sodišinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter v dobrodelne namene, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in tašče Marije Hahn roj. Železen se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter v dobrodelne namene in nam izrazili sožalje. Posebna hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred ter predstavnici KS za poslovilne besede. VSI NJENI Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ji rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. (dr. J. Smej) ZAHVALA V 84. letu starosti nas je tiho, brez slsovesa za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica Marija Preininger roj. Kuplen iz Gorice Iskreno e zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI: hčerke Edita, Irena in Ida z možmi, vnuki Vlado, Jože, Jani in Milan z ženami, vnukinja Cvetka z možem, pravnuki Mišo, Anita, Danijela, Jasmina, Mitja in Mihec 24. marca mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš Ladislav Babič iz M. Sobote Čeprav smo še majhni, so naša srca velika, zato bo spomin nate večno živel. V tem letu, odkar te ni med nami, smo te dragi stari ata zelo pogrešali. Tvoji vnuki ZORAN, NINA, NIKO in ANDREJ Z bolečino v srcu se te spominjajo vsi drugi tvoji! Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in brat Jože Flisar iz Kruplivnika Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,'dobrim sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so darovali vence in cvetje. Posebna hvala g. župniku za poslovilne besede, pevcem in govorniku tov. Drvariču ter gasilskemu društvu. Kruplivnik, 14. marca 1988 ŽALUJOČE žena Emilija, sinovi Franc, Viktor in Jože ter hčerki Angela in Dragica z družinami Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po hudi in daljši bolezni zapustil dragi Jožef Štefanec krojaški mojster iz Martjanec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala medicinskemu osebju kirurškega oddelka v Murski Soboti, zdravstveni postaji Martjanci, g. seniorju Ludviku Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS tov. Vladimirju Cllenu za poslovilne besede. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Zakaj si morala umreti, ko pa s tabo je bilo tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je komaj v 38. letu starosti zapustila naša draga žena, mamica, hčerka in sestra Rozalija Dora roj. Karolyi iz Središča Iskreno in globoko se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici. Posebna hvala tudi dr. Ivani Kološa z internega oddelka bolnišnice v M. Soboti ter OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: tnož Jože, hčerkica Gyongyika, oče, mama, sestra Eržika in brat Vlado z družinama VESTNIK, 24. MARCA 1988 STRAN 19 v besedi in sliki KS ODRANCI Spet na glasovališče Odranci so še vedno največja pomurska vas, saj imajo kar 460 gospodinjstev, v katerih živi 1.800 ljudi. Čez 600, če prištejemo tudi 40 zdomcev, jih je zaposlenih. Zaslužka ne vlagajo le v osebni standard, ampak dajo veliko tudi za skupne potrebe. Referendumski program za obdobje 1983—88 so v celoti uresničili, saj so prispevali denar za gradnjo prizidka k osnovni šoli. Z lastnimi močmi so zgradili veliko telovadnico, ki je ne uporabljajo le šolarji, ampak tudi drugi občani. Razširili so vodovodno omrežje, obnovili ulično razsvetljavo, del denarja, zbranega s samoprispevkom, pa so porabili še za plačilo navoza gramoza na poljske poti in druge komunalne potrebe. Žal pa v minulem 5-let-nem obdobju niso uspeli obnoviti vaškega doma, ker je zmanjkalo denarja. »V nedeljo, 26. marca, gremo znova na glasovališče. Odločali bomo o uvedbi novega samoprispevka, in sicer za obdobje od 1. maja letos do 30. aprila 1993. Referendumski program je dokaj obsežen; na prvo mesto smo dali nalogo iz prejšnjega obdobja, to je obnova vaškega doma, v katerem bo Univerzal uredil trgovino. Za ta dela predvidevamo po sedanjih cenah 100 milijonov dinarjev. Čeprav je skozi našo vas zelo gost promet z motornimi vozili, še nimamo pločnikov. Te bomo skušali urediti ob bližnji rekonstrukciji ceste skozi naše naselje. V ta namen bomo s samoprispevkom zagotovili 45 milijonov. Enak znesek načrtujemo za gradnjo mrliške veže. Po 49 milijonov bomo namenili za komunalne naprave in asfaltiranje dela vaških ulic, z 20 milijoni bomo sodelovali pri nadaljnji širitvi telefonskega omrežja, 5 milijonov pa predvidevamo še za druge izdatke, ki jih pač nikoli ne manjka. Predračunska vrednost omenjenih pridobitev je po sedanjih cenah 295 milijonov dinarjev.« $ Takole nam je predstavil novi referendumski program predsednik sveta krajevne skupnosti Odranci, Štefan Bogdan. V vodstvu krajevne skupnosti so prepričani, da sovaščani tudi tokrat ne bodo razočarali. Gre namreč za objekte, ki so nujno potrebni. Š. Sobočan TEDEN ČISTOČE V MURSKI SOBOTI ----------------------------------------------------------1 NAŠE MESTO - ČISTO MESTO V Murski Soboti bodo letos, že tretjič zapored, pripravili spomladansko akcijo urejanja in čiščenja okoljaTGre za nekakšen teden čistoče od 28. marca do 2. aprila, ki so mu organizatorji, to je Turistično društvo Murska Sobota, nadeli geslo NAŠE MESTO — ČISTO MESTO. Spomladansko osveščanje Sobočanov naj bi iz enotedenske akcije preraslo v stalno skrb za okolje, pa naj gre za zasebne hiše, bloke ali okolico javnih zgradb in tovarniških dvorišč. Poziv je kratek: čiste ulice in pločniki, urejeni plotovi, popleskane fasade, lepe izložbe, estetsko oblikovani napisi imen organizacij, razna svetila, pomita okna, lepe zelenice, cvetoče grede, rože na oknih in balkonih ... Očiščeno in urejeno mesto naj bi se letos potegovalo za najbolj urejen slovenski kraj. Zadnje čase pa se v Murski Soboti srečujejo s skoraj nerešljivim problemom, to je s parkiranjem avtomobilov. Zanje enostavno ni dovolj prostora, zato si utirajo pot kar na pločnike, zelenice in druga mesta, kjer je sicer prepovedano parkiranje. Bi kaj pomagale parkirne ure? V akcijo NAŠE MESTO — CISTO MESTO se vključuje tudi komunalna služba, ki bo zastonj odvažala hišno navlako. Sobočani naj bi šolarjem odprli tudi tiste prostore, v katerih hranijo prebrane časopise, revije in star papir. Moramo pa še omeniti občinsko organizacijo Rdečega križa, ki se bo skupno s krajevnimi organizacijami RK na terenu vključila v širšo akcijo, ki soji dali naslov HIGIENIZAC1JA IN VARSTVO OKOLJA. Vanjo sodi urejanje okolice in bivalnega prostora, smetišč, gnojišč, velikega pomena pa je gotovo tudi sosedska pomoč, v okviru katere naj bi nadaljevali z akcijami, ki jih niso uspeli končati po lanskoletnem neurju s točo. Šolarji in njihovi mentorji bodo poskrbeli za ureditev mestnega kopališča (y^ srednje šole), parka (OŠ I), fazanerije (OŠ 2), igrišč in manjših zelenic (OŠ 3), za rakičanski drevored in okolico bolnišnice pa naj bi poskrbeli učenci srednje zdravstvene šole. Milan Jerše r Že enajsto leto poteka sodelovanje mladih iz Kbrtnenda in Murske Sobote. Predstavniki OK ZSMS in Srednješolskega centra tehni-ško-pedagoške usmeritve so bili v ponedeljek gostje KISZ-a (mladinske komunistične zveze) iz Kormenda oziroma tamkajšnje srednje strokovne šole Razsd Imre. Pevski zbor soboškega srednješolskega I centra (na posnetku) je nastopil kot gost na prireditvi Revolucionarna serenada. To je tekmovanje srednješolskih pevskih zborov iz Železne županije, posvečeno pa je dogodkom iz revolucionarnega leta 1919. SE /Oy MESNA MOUSHUMaiatal tl? murska sobota PAŠTETA KEKEC NAGRAJUJE SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO IVAN CANKAR NA DUNAJU 15 let druženja in dela Minuli konec tedna so na Dunaju slovesno praznovali 15-le-tnico Slovenskega kulturnega društva Ivan Cankar. To društvo, ki je eno od štirih slovenskih, je v teh letih pomagalo z utrjevanjem slovenske besede in širjenjem slovenske kulture vsem, ki se v tej avstrijski prestolnici trudijo, da slovenska beseda med delavci, ki so na začasnem delu, ali ki so se odločili, za za stalno ostanejo tam, ne bi izumrla in da bi se naša kultura uveljavila tudi na tem koščku tujine. Da gre za pomemben jubilej, dokazujejo tudi gostje na tej slovesnosti: Alfonz Naberžnik, 1. svetnik jugoslovanske ambasade, Čeprav zaradi predolge in preozke dvorane ne moremo v celoti pričarati vzdušja in števila obiskovalcev na slovesnosti, pa vseeno za ilustracijo posnetek, ki je nastal med nagovorom predsednice SKD Ivan Cankar, Helene Megušar. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA 7. KOLA: SREČNA DOBITNICA MOTORNEGA KOLESA TORI JE: Cvetka Škulj, Ruska 11 61000 LJUBLJANA Čestitamo! Ivanka Vrhovčak, direktorica Jugoslovanskega kulturnega centra, in delegacija občine Ljutomer: Geza Horvat, predsednik OK SZDL, Ema Tibaut, predsednica ZKO, Ljerka Zemljič, predstavnica OŠ Ivan Cankar, in Mirko Lebarič, član koordinacijskega odbora pri OK SZDL Ljutomer. Tako močna delegacija ima svoj razlog: Ljutomer je namreč že vrsto let pokrovitelj tega kulturnega društva. Slovesnost so začeli člani Ljutomerskega okteta z Zdravljico, pesmijo, ki dviguje duha in utrjuje slovensko zavest. Helena Novo gasilsko vodstvo Na občnem zboru občinske gasilske zveze v Lendavi so delegati vseh gasilskih društev ocenili delo zveze v minulih štirih letih in ugotovili, da se je požarna varnost v občini okrepila, da so dobila gasilska društva sodobno opremo, da so gasilska društva ustanovljena v vsaki vasi in da delujejo tudi v osnovnih šolah. V gasilska . društva je vključenih 2216 članov, največ seveda v vaških gasilskih društvih. Potreba po ustanovitvi gasilskih enot v Gornji posnetek je nastal v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, kjer je na ogled razstava Maske, ki jo posreduje Pokrajinski muzej Ptuj. Kot je povedal avtor razstave Andrej Brence, (razvidno pa je tudi s fotografije) je ruša konjska maska. Pod leseno ogrodje, spokrito s ponjavo se spravita dva fanta. Sprednji drži na drogu leseno glavo, ki je obita z ovčjo kožo. Spodnja čeljust je gibljiva, pomika pa se s potegom za vrvico. Zadaj ima rep, ob njegovem korenu pa so obešeni svinjski mehurji, ki predstavljajo prašnike. Rusa je norčavi lik, ker v času pusta hlasta po ljudeh, se meče po tleh in je neubogljiva. Njen prvotni pomen — želeti zdravje in plodnost pri konjih pa je že zdavnaj utonil v pozabo, bb Foto: J. Pojbič KVIZ Na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo, ki je potekal v soboto, 19. marca, so se v Ša-lovcih pomerile ekipe vseh štirih pomurskih občinskih konferenc ZSMS. Zbrane sta pozdravila Aleksander Abraham, predsednik domačega aktiva mladih zadružnikov, in predstavnik pokrovitelja, ABC Pomurke, Jože Matjašec, ki je trem prvouvrščenim ekipam tudi podelil nagrade. O položaju gozdov v SR Sloveniji, delovanju slovenske mladinske organizacije po kongresu, krompirju, vrtnarjenju brez kemikalij, splošni prehrani malih živali in osemenjevanju svinj v kmečki reji so največ povedali mladi Šala-menčani: Darko Gjergjek, Tatjana Krpič in Igor Šanta-vec, ki so predstavljali OK ZSMS Murska Sobota. Tako bodo zastopali regijo na republiškem tekmovanju, ki bo to soboto na Vrhniki. Megušar, predsednica tega društva, je v pozdravnem nagovoru opozorila na pomen letošnjega, jubilejnega leta in na naloge, ki jih čakajo in ki jih bodo sprejeli na slovesni skupščini sredi prihodnjega meseca, ter se zahvalila vsem, tudi Ljutomerčanom, za vso pomoč, ki so jo doslej dajali društvu. Besedo’je povzel Geza Horvat in v imenu pokrovitelja pozdravil navzoče, jim želel še veliko uspešnega dela v prihodnje ter poudaril, da se vezi med Ljutomerom in Slovenskim kulturnim društvom iz leta v leto utrjujejo in poglabljajo. Pa ne samo te, tudi širša slovenska družba pomaga in bo še naprej pomagala članom. Ema Tibaut, predsednica ZKO Ljutomer, je nato vročila priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije in občine Ljutomer za delo, ki so ga člani društva opravili za ohranjevanje in širjenje slovenske kulture na Dunaju. V kulturnem programu, ki je sledil, so sodelovali gostje iz Ljutomera, iz proslave pa se je razvilo spontano družabno srečanje, med katerim se je nadaljevala manifestacija kulture, saj so Ljutomerčani in mladi učenci dopolnilnega pouka slovenščine spontano nadaljevali s kulturnim programom. Letošnji jubilej je torej pomemben ne samo za društvo Ivan Cankar, ampak za vse Slovence in Jugoslovane, ki so na Dunaju in v Avstriji. Dušan Loparnik Prvi dan pomladi leta 1945 je bil zadnji dan življenja Alojza Škerjanca-Mirka, ki se je s skupino dvanajstih borcev Prekmurske čete sredi marca podal med porabske Slovence, da bi tudi tam zanetili upor proti fašizmu. Proti Porabju so krenili mimo Boreče, Trd-kove, Doliča, Martinja in Čepinec, kjer so prestopili staro državno mejo. Potem so mimo Gornjega Senika prišli na Virico in se tam nekaj časa zadržali v samotni koči; 20. marca so prišli na eno od kmetij (»Amerikančevi«) v Sakalovcih, kjer so bili izdani in v spopadu z madžarskimi vojaki je partizan Mirko padel. Pravzaprav si je ranjen sam vzel življenje, da ga ne bi fašisti živega dobili v roke. Pokopali so ga na pokopališču v Monoštru. Okrog leta 1965 je borčevska organizacija občine Murska Sobota nameravala Mirkove posmrtne ostanke prepeljati na soboško pokopališče, kjer bi mu uredili primeren spomenik, vendar so se dogovorili, da bodo to storile madžarske oblasti. In res je bila leta 1970, ob 25-obletnici Mirkove smrti, slovesnost, na kateri so odkrili nagrobnik z dvojezičnim napisom: Tu počiva Alojz Škerjanc-Mirko, slovenski partizan, ki je daroval svoje življenje za svobodo slovenskega in madžarskega naroda. Od takrat obišče vsako leto — na obletnico Mirkove smrti — njegov grob delegacija borcev soboške občine in se pokloni njegovemu spominu. Za urejevanje pomnika pa skrbi tudi pionirska četa monoštrske osemletke. Besedilo in posnetek: Jože Graj delovnih organizacijah vse bolj dozoreva in to bo v naslednjih letih tudi najvažnejša naloga novega občinskega gasilskega vodstva. V lanskem letu je bilo v lendavski občini 10 požarov s 45 milijoni dinarjev škode. V delovnih organizacijah je zagorelo le enkrat. Najpogosteje zagori v stanovanjih zaradi neprevidnosti stanovalcev. Na občnem zboru so izvolili 13-člansko predsedstvo, za predsednika pa Jožeta Kocona iz Čentibe. Jani D. POKOPALIŠČE NA PLAZU — Tam, kjer se začenja magistralna cesta v Sotini vzpenjati proti mednarodnemu mejnemu prehodu Kuzma, je vaško pokopališče. Pogled nanj je vse prej kot razveseljiv, saj ga je dobršen del — kot je razvidno s slike — že potegnilo v dolino. S primerom se ukvarjajo pristojni dejavniki na krajevni in občinski ravni, že iz pietete do pokojnih pa bi ga morali čimprej končati. Očitno se je sotinsko pokopališče nehote znašlo na plazu pred nekaj leti, ko so delavci soboškega cestnega podjetja na novo utrjevali magistralno cesto proti mejnemu prehodu Kuzma, pri tem pa niso računali na »stranske učinke«. Letošnjo zimo se je plaz sprožil, in če kmalu nihče ne bo nič ukrenil, zna priti do še večjih neprijetnosti in zapletov. B. Žunec PORABJE SE PREDSTAVLJA V minulih dneh se je slovensko Porabje predstavilo s tridnevnim pestrim programom v hotelu Thermal v Biiku tako domačim kot tujim gostom tega znanega termalnega kopališča blizu Szombathelya. Na slovesni otvoritvi je govorila tudi Marija Mukičeva, sodelavka muzeja Sava-ria v Monoštru, ki je orisala preteklost in sedanjost slovenskega Porabja, tamkajšnje tradicije in običaje. Poudarila je, da priložnostna razstava v hotelu poskuša prikazati ljudsko kulturo Slovencev na Madžarskem. Ker je bilo med gosti tudi precej turistov iz Avstrije, so njene besede prevajali tudi v nemščino. K prijetnemu' vzdušju slovenskih dnevov je veliko prispevala tudi gornjeseniška folklorna skupina. Gornjeseničani so celo improvizirali pletenje košar iz šibja in slame, gostom pa je najbolj ugajalo to, da so te izdelke lahko kupili. Ob večerih so goste zabavali ljudski godci, stregli pa so tudi porabske specialitete, kot so gornjeseniška »grbanjska« župa, prekajena šunka s solato z bučnim oljem in ajdova torta. Tridnevno predstavitev ocenjujejo kot zelo uspešen prikaz življenja in tradicij slovenskega Porabja, pa tudi kot turistično atrakcijo. ANSAMBEL PRO MUSIČA TIBI-CINIA iz Maribora gostuje danes (24. marca) ob 19.30 v galeriji Miško Kranjec v Murski Soboti s sporedom renesančne in baročne glasbe. Izvajali bodo dela Reusnera, Byr-da, Handla, Purcella, Sweelinka in Loeilleta. Edini tovrstni ansambel renesančne in baročne glasbe v Sloveniji je znan tudi v tujini, saj je v prejšnji sezoni uspešno gostoval v Avstriji, Švici in ZRN. Koncert skupine, ki jo sestavljajo Mojca Rozma, flavta in sopran blok flavta, Marjeta Urbanc, alt blok flavta, Bojana Bajde, tenor blok flavta, Bojan Urbanc, bas blok flavta in Simon Robinson, orgle, organizira Glasbena mladina Murska Sobota. v. c. Uporabne predmete iz Porabja, ki so jih gostje lahko kupili, so predstavile porabske ženske v narodnih nošah.