Sft koristi delav--ja ljudstva. Ueltv-L ,0 opravičeni do vsega kar produ« ira|o. This paper is devoted to the Interests of the working class. Workers are entitled to ell what thev produce. kiu*r«(i»< i'oon4*t offi"«* m Chicago III. uoln, ki je bil leta 1861 vpeljan v •iavnem kapitlu predsednikom m). držav. Lincoln je bil priprost farmarja, ki se je pa s pomoč-dobre volje in bistrim umom -idobil lastnega znanja, kterega i zajemal iz čistega, nravnega ži-Ijenja in raznih knjig. Kot priprost sin, blagega zna-ija, je. gledal življenje vedno rez naočnikov. Zato pa je potem, d ga je republikanska stranka ovabila na politično delo, prido-il za se vse, kar je imelo zmisel i vzor republike in blagostaje udstva v deželi. Skratka: Lincoln je poznal živ-ensko filozofio; zato je lahko lločal v prid ljudstvu naj si je ilo v javnem ali zasebnem življe-ju. Kot tak je sodil vedno objek-vno in pravično. To priliko je nel pokazati kmalu za tem. ko i bil izvoljen presednikom. Na tedanjem Jugu so se namreč >irali črni oblaki sužnodržcev, ki > se odločno upirali odredbam sshingtonske vlade in zahtevam pvera Dolcra so bila pogajanja led vlado in Jugom, a naposled > je odločil Lincoln z napovedjo r>jne. ki je imela odločiti, ali naj f odpravi črno suženjstvo. Na bojnih poljanah je stal ta-rat tudi Lincoln in se vneto bo-1 za človeško dostojanstvo — za Icalno republiko. Po hudem boji^ kjer je padlo a tisoče ljudi j, je bil Jug prema-»n in črnci so bili osvobojeni, [se to so bile v prvi vrsti zasluge ravičnega in odločnega predsed-Čka Lineolna. * Lincoln sicer ni bil soeijalist, to-a njegova dejanja kažejo, da mu i bilo človeštvo in pravičnost red vsem. Tn kot taeega. ga vsi >eijalisti smatramo za ženijalne-r revolueijonarea svoje vrste, iz fgar dejanja veje blagodejen up, i budi v vsakemu človekoljubu t)gum: za opravičen boj iz vsa-Jga suženjstva. Sosebno ker je nel o delu, svoje nadvse pravične nzore — o kterih se o mnogih jegovih vrstnikih ne more govo-ti - smo soeijalist i bolj opravi »ni spominjati se njegovega roj-va — necro kteri koli drugi, ki idijo v Lincolnu le bivšega predalnika in ameriškega patrijota. Kakšne nazore o delu je imel ineoln. se je izrazil najjasneje v roji poslanici in izjavi, leta 1865, jer je dejal: "V daljavi vidim prihajati poni. ki me vznemirja in se stra->m napolnuje mojo dušo, da se >pet tresem za varnost naše de-'le. Korporaeiie so prišle kot po-ed ica vojne na prestol. Temu bo-4 sledil moralni propad vzviše-h. kojemu so bode pridružila še kskcija Denarna sila se bo bori-v deželi za kontrolo nad delom, eparije bodo na dnevnem redu. judstvo se bo izsesavalo tako >lgo. dokler se vse imetje ne ►redotoči v roksh nekaterih po-imernih kapitalistov — in Ijndo- vlada bo uničena. To minuto se čutim bolj vznemirjenega kakor kterikoli čas poprej, dasi sem bil na vojni in sredi najhujših bitk. Bog pomozi, da bi se moje slutnje ne vresničile. Monarhije so včasih le za trenotek nekako pribežališče ljudskim masam. Ne mogel bi se opravičiti, ako bi na svojem sedanjem mestu ne povzdignil svoj glas proti preteči nevarnosti — proti prihajajočemu despotizrnu. Ni potrebno, da bi tu navajal še kake posebne argumente le v zvezi s kapitalom, ker tako se spodbuja na delo. Delavstvo je bilo vedno in je še odvisno od kapitala. Kapital pa je le sad dela in ue bi vstrajal,, če bi ne bilo v prvi vrsti dela,. Delo je važnejše (prior) nego kapital, vsled tega zasluži, da se ga bolj opazuje. Jaz kličem delavskemu ljudstvu: Varujte in neprodajajte vlade poseduj očim! Ako bodete izdali vlado poseduj očim, vporabili io bodo, da zastavijo pot napred ku ter vduše svobodo! Bog je rekel človeku prve dni po stvarjenju svetar 44 V potu svojega obraza si boš sluiil svoj kruh " Od takrat pa do dane« »<• nismo uživali poleg zraka in svi-tlobe nobene reči. ne da bi nas stalo mnogo dela in truda. Ker se potom dela vse izdeluje na svetu, je tudi pravilno in naravno, da je vsa lastnina tistih, ki proizzvaja-jo. Žalostno je pač, da v vseh časih sirom sveta eni trdo delajo, drugi pa. ne da bi delali, vživajo sadove produkcije. To je napačno, tako se ne sme nadaljevati! Smoter vsaki državi mora biti, da se zagotovi vsaeemu delavcu vsa pro dukeija njegovega dela. Menim, da je nepravično, če prosijo nekateri ljudje pravičnega boga za pomoč, ko vendar sami pograbio z zvijačo ves kruh dotič-nim, ki so ga v potu svojeg obraza pridelali..." Tako je govoril predsednik Lincoln pred 44 leti — in ljudstvo ga je ljubilo, kakor je ljubil on ljudstvo. (e bi bil Lincoln danes pred-sed. Zed. držav in bi eovoril kaj taeega. bi mu rekli, da je soeijalist ali celo anarhist. In lahko je umeti sedaj, da je Lincoln ravno zato, ker se je izrazil tako, kot je čutil — storil tragično smrt. Dne 14. hprila 18tff> je bil namreč zavratno umorjen v wašing-tonskem kapitlu, kjer je bil istočasno napaden tudi njegov kabinet. ('morila ga je kapitalistična zarota z Juga. Na ta način je padlo že nekaj pravičnih sinov — na osveti denarnega despotizma in barbarstva. Ampak prišel bo čas, ko se duše velikih sinov pravice združijo in zahtevajo ljudskega zadoščenja. Ker tudi soeijalist ična stranka stremi za tem zadoščenjem, za n-resnieenjem velikih idej: za osvo-bojenje splošnega človečanstva iz gospoda rekih spon — se ob tej prililfi pridružujemo tudi mi v duhu slavlju tega pravičnega sina Amerike, kterega boja vojak je bil. kakor vidimo, tudi Abraham Lincoln, ki je bil Žrtev ameriške reakcije v boju za pravično stvar. Naj živi njegov duh! I Od blizo in daleč I J ♦ — Viljem govohrtksjn^ nemški cesar ni edini človek ki sedi na tronu in ni pri zdravkpameti. Tudi druge države imajo svoje Viljeme. Nekak Viljem je tudi turški sni tan Abdul I la mid. O njem piše Dr. A. Wirt h približno tole: "Da tem ložje vlada kamarila, izrablja sultanovo nezaupnost. Ab dul Hamid je navaden dobrovolj-ček. Ali več let umetno gojena ne-zaupnost in priseljena samota sta včinkovali patalogično. Meni je nek prejsnj adjutant. pravil, da ima včasih napade, da s samokresom v roki in slinami okoli usten divja okoli. Gorje, kdor se mu ta krat približa. Vsi, ki ga vidijo, beže in se skrivajo. Ob taki priliki je ustrelil že več kot enega svojih adjutantov." Ta bolni človek «— če ne bi bil sultan, bi že zdavnaj zavoljo vbo-ja sedel v ječi — je 30 let neomejeno vladal 40 milijonov ljudi. Sultan se ima zahvaliti le temu, < da ga niso poslali že v blaznico, ker je v podanikih globoko začrtana monarhistična misel. Mlado-turki »> mu v /min,jem času prepodili absolutistične muhe. Ali ta človek je še vseeno nevaren za svoje bližnje. Torej je edino pametno, če se ga pošlje v zdraviš-šee za um oboi ne. — Pred nekaj tedni so. v Rad bodu (Prusija) vdusili in vbili ne kaj stotin premogarjev v premo-gokopu. Za 300 vdov in 800 otrok so nabrali 1,500,000 mark. Nabrano svoto so izročili rudniškim birokratom, ki so aakrivili> nezgodo — da jo razdele med sirote in vdove. Kako nepristransko dek> podporo ti birokratje, dokazuje list. kterega je pisala žena ponesrečenega premogarja Frana Sei-dela uredništvu 44Beri. Tatrbl."— "Naš oče je v jami zaspal in je zapustil sedem otrok. Mi še nismo dobili beliča od smrtnine in pokojnine. V Hammu se je toliko razdelilo, a mi nismo dobili nič. Morda radi tega, ker nisva bila poročena. Ali midva sva živela deset let skupaj. Jaz imam tri njegove otroke. Preživel je tudi 4 o-troke prvega moža. Prosim Vas. da me obvestite. Če imamo pravico do podpore, ker je nas tudi zadela nesreča." j V uredništvu "Beri. Tagbl." so se potrudili, če pismo vboge ženske odgovarja resnici in pri ime* nil Seidel tfo našli naslednjo opazko : "Kjer je Seidel z ženo živel v divjem zakonu, ni ona po premo-garskem statutu opravičena do podpore." Trdosrčne pruske birokratske duše so odrekle podporo ženi, ki je deset let živela pošteno s svojim možem in mu povila tri otroke. ker so hinavske in klečeplazne duše pokvarile zakon, ki ni imel v tem slučaju za to ženo nobene do-ločevalne sile. Zver v birokratu se dotakne še denarja, kterega so darovali milosrčni ljudje za podporo prizadetim, da zadosti postavnemu fanatizmu. So pa? na pu zvladane človeške duše! Fe j! • — Razkrinkan je Azeva, ki je bil zaeno policajski vohun in vodja terorističnih napadov, dokazuje jasno, kako globoko je ko-riimpirana vladajoča klika v sveti Rusiji. Ako vpoštevamo golo dejstvo, da je Azcv kot policajski vohun organiziral umor velekneza Sergija tedaj zaključimo, da je bila ruska policija povsem dobro infor mirana, kedaj in kako se ima zvr Siti umor. Vzlie temu pa policija ni hotela zabraniti umora. Zakaj T Nadknez Sergij, reakeionar najtemnejše vrste je bil pristaš tiste ga krožka knezev in veleknezev. ki so hoteli odstaviti slabotneža Nikolaja, carja makega. To pa Trepovu in drugim klikarjem ni bilo vweč, ker bi zgubili polno korito. za to so policajskemu vohu- nu, Azevu naroČili, naj pri terori- rega je slednjič dobila neka boga-|stih naroči umoriti Sergija. KI i-11 it dama, ki ga je vposlila na svoji in Sergij ka je bila proti kliki j je bil žrtev. V prejšni dobi so morali klika-rji pri domačih revolucijah v ear-ski palači, zvrsevati sami umore. Orlov in I 'alen sta morala sama I iamii. Od istega dne so nesrečneži poplavili s proftnjami O'Lauglilina. češ, da naj jih tudi produ za "su- X ' t f znjo . In za take razmere v človeški pomagati, da se je Peter 111. pre- družbi naj bi bil bog odgovoren? selil na drugi svet. Dandanes st Kdor trdi, da je bog zakrivil da-pa po kakšnem polieajskem vohu- riašnje razmere, je nevenič ali pa nu naroči umor pri revolucinar- nesramen lažnjivec. jih, ki iiuajo trdo prepričanje v • * • svoja načela. To nam prikazeva — Naša republika je v resnft-i korupciji vladajoče klike v Rusiji idealna dežela, naša vlada pa še v polni nagoti. Kadi tega je treba, idealnejša. da branimo revolucionarje v Zed.| (V kdo kaj vkrade od občnega drž. po kterih steza jo roke morilci v službi ruskega carja. a s * — V Indiani in Oregonu bodo sedaj kastrirali zločince, če so bili že trikrat ali večkrat kaznovani. Tako se sklenili in določili zakonodajalci teh dveh državi ' V inarsikteri državi velike ameriške republike bi bilo umestno, da se zdravniško preišče vsakega zakonodajalca, če je pri zdravi pameti, predno predlaga kak zakonski načrt. Ako bi se to zvršilo, ne bi imeli toliko neumnih in nepotrebnih zakonov. s s s — Zopet imamo nezgodo v pre-mokopu. Plini so v Creek jami pri Birmingham. Ala., vbili sedemnajst premogarjev. Pa naj še kdo trdi. da v Ameriki ne napredujemo v rudniških nesrečah ? s • * — V Buffalu so minoli teden a-retirali zamorca zavoljo "vaga- I bundaie", ki se piše Teodor Roosevelt. 44Kako se pišež?" je zarežal sod n i k nad siromakom. "Teodor Roosevelt, vaša milost." je odgovoril zamorec. "To je moje pravo ime in če me pustite šihati. se ne morem pisati dru- — v i« gace. Sodnik ga je izpustil, kasneje so ga pa zopet aretirali, češ. da se je treba prepričati o istinosti njegovega imena. v # l e po.ide tako naprej, še doživi mo. da bo vsakdo zakrivil razžaljen je veličanstva, ee se tako piše kot predsednik republike. Po našem skromnem mnenju je sploh pametno, če se nihče drucri ne piše Teodor Roosevelt. Ali bi se že ne hotel i tako pisati. • s s - Mestni očetje v Chicagi hočejo letos potrošiti 7 milijonov dolarjev za omejitev zločinov. Ko bo leto mi nolo, bo denar "fuč". hudodeleoev bomo pa toliko imeli kot letos ali pa še več. Zločini imajo svoje korenike v današnjem gnilem družabnem redu. To trdijo tudi pametni kriminalisti.O tem se lahko tudi vsakdo sam prepriča, če opazuje današnjo človeško družbo brez naočnikov. Slabi časi množe hudodelce. To lahko opazimo po z«mi. Mraz in lakota sta močnejša kot vsi 7«ko-ni. Ako bi čikaški mestni očetje s temi sedmimi milijoni pomagali brezposelnim delavcem, bi se tudi skrčilo število hudodelstev; denar bi bil dobro naložen. Tako so ga pa vrgli v vodo._ s • * Da res živimo v dobrih časih, odkar je predsednikom izvoljen Taft. dokazuje dejstvo, da se je v največjem ameriškem mestu, v New Yorku. ponudilo 273 možkih in 7 žensk na prodaj. Prijeti hočejo za vsako delo.pripravljeni so svojemu bodočemu gospodarju prodati 44telo in dušo", ako jim gospodar oskrbi streho. obleko in hrano. E. T. OTjoughlin, stanujoč 730 Paroli ulica v Brooklvnu, dobiva od vseh strani pismene ponndbe, ker je neki Čas nik prinesel vest, da je pred 14 dnovi prodal človeka. , OT/onghlin je oglasil v listu, da se hoče neki Človek prodati vsakemu. ki mu oskrbi streho, hrano in obleko. 27 oseb se je rglasllo, Vi so izjavile, da žele "sužnja", kte- za velike bedake, ker drugače bi ne dovolil takih 4,špasov". Ljudje danes niso več tako neumni, da bi verjeli vsako bedastočo. To bi moral vedeti vsaj sodnik! VZROK BEDE. premoženja, potem k vkradeni svoti priložimo prostovoljno še lepo svoto denarja. Agent je tajnika notranjih zadev so prišli na sled sleparjem, ki so sleparili na debelo z zemljašči. Tajnik zahteva zdaj pol milijona dolarjev, da bo zamogel napram tem sleparjem nastopiti vspešno in jim iztrgati vkradena zemljišča. Splošno se trdi, da »o razne družbe in posamezniki tekom za dnjih let vkradli zemljišča v vrednosti 110 milijonov dolarjev. Zdaj hočejo zopet enkrat loviti kravo, ko je ušla iz hleva. Ta lov naj pa kar stane zopet pol milijona dolarjev.Ko se bo ta denar porabil. bo dosegla vlada takšne vspehe kot jih ima sedaj. Ves lov na sleparje na debelo pa že tako nima druzega namena, kot preskrbeti nekterim postopačem mastne službe, l .jeli ne bodo nobenega teh sleparjev. Kje pa bi bila svoboda v naši republiki, če bi ta velike 44buče" ne smele krasti v miru? Svoboda v vsakem drugem oziru naj se gre solit! Svobode do tatvine na debe-l Še le zadnje tedne so v Chicagi priznali ofičidno, da je med siromašnimi sloji grozna beda. Jav-nr (»skrbnik za ubožce in njegovi zdravniki so konštatirali, da na tisoče odraslih ljudi obojega spola in otrok strada in umira počasi gladu. Ta beda je posledica brezposelnosti, za ktero je iskati zopet vzroke v današnjih družabnih razmerah. Nasprotstvo današnje člo veške družbe se zrcali v tein, da iz navade zamenjava pojme, zavija ranico, na njeno mesto pa postavlja laž. Z mreno na očeh tavajo ljude okoli, da ne vidijo, dasi bi morali videti, ušesa imajo zamašena, da ne slišijo in ustne imajo zaprte, da ne govore, dasi bi morali govoriti. Vsled tega se nesramnost in laž »opirite na široko, resnica in poštenost ste pa potisneni v kot. Brezmejno izkoriščanje ljudskih mas. zašužnenje in poneumneva-nje ljudstva se smatra za normalne stvari, naobratno se pa trdi, da je brezmejno uživanje višjih 400 gospodarska potreba. Osvobodilne poekuse tlačenih in izkoriščanih slojev se smatra za hudodelstvo, perverzno in razkošno življenje tlačiteljev ljudstva se pa imenuje fino življenje, ki ima s kulturnega stališča visoko vrednost. Tako ne mislijo le taki ljudje, losi pa gospodje v ti deželi ne da- ki. izkoriščajo druge, ampak tako mislijo tudi delavci, proletarci, ki bi morali vsaj o tem vedeti čisto resnico. jo vzeti! — "Brez vere v boga in religije hi bili ljudje navadna živina." ta- Mi ne zamerimo vobče celi ljud- ko je pisal minoli teden nek pobo- ski mflsi' W VPm0' dft mMf žen časnikar. Da vzlie veri v bo-1™™**' Ah ™i zamerimo izobra- ga cveto najostudnejši zločini, nam dokazujejo 4ponočni jezdeci' ki so rokovnjačili nad leto dni v državi Kentucky in drugod. Sod-njiska obravnava proti njim je seznanila širše občinstvo s prisego "ponočnih jezdecev", ki se glasi takole: "Prisegam v pričujonosti vse žencem v masi, ljuddem, ki pravijo, da so voditelji naroda, da so ljudski tribuni, da so vsled svoje izobraženosti poklicani voditi narod. Tem zamerimo, ker verno, da poznajo družabne razmere. Že dve leti bolehajo zdaj tako-zvane kulturne države na bolezni, i ki priča določno, da je današnja ga močnega boga' in teh prič, da človeška družba skozinskog gnila. Seve je ta bolezen že stara za vse, ki z odprtim okom opazujejo življenje. Ta bolezen je škodljiva za narod ! zajedaeem v človeški družbi. ki širijo napačno naziranje o razmerah v današnji človeški dru žbi. pa ta bolezen ne Škodi, čimbolj so zmedeni pojmi o bolezni človeške družbe, tembolj se redč za jedači. Gospodarska beda lakota, trp-I Ij^nje širše ljudske množice ob želim postati ponočtii jezdec in da ne boril govoril in pisal o tajnostih družbe ponočnih jezdecev. Ce prelomim prisego, naj družba zvrši z menoj, kar hoče. Smrt, pekel in uničenje naj bodo moja kazen, če prelomim to prisesro in moje truplo naj ne počiva v blagoslovljeni zemlji." Ako bi sodili po ti prisegi, po-tem bi bil bog nekak višji bandit, ker so se '1 po noč ni jezdeci" priporočali njemu. Tako nizko ne sodi nobeden času takozvane gospodarske krize "brezbožen" svobodomislec o bo- nimajo svojih pravih vzrokov le v tru. kot so sodili ti morilci in po- gospodarski krizi. Vzroke je iska-žigalci. "Ponočni jezdeci" so do-|ti povsem drugod. Osodepolna kazali, da človek lahko verjame v boga. poleg pa zvrsti je najostud-nejša hudodelstva. s s * Sodnik Wright v Washingto- nu, D. C., ki je obsodil Gompersa. Mitchella in Morritona, vodje linijskih delavcev radi bojkota v ječo, bi sedaj rad igral ulogo muče-nika. Morda se mu zdaj sanja, da s svojo obsodbo ni zvršil dobrega dela za kapitaliste, kakor je hotel, ker so vsled obsodbe unijski delavci krenili na levo mesto na desno. Radi tega je izigral zdaj sodnik star in navaden "trik". Kakor si naročajo kronane glave v Evropi antentate. da postanejo popular-nejši. tako je tudi sodnik dovolil, da se mu pošiljajo pretilna pisma, ktere naj bi pisali prijatelji "um, delavske zveze" (A. F. of L.), v kterih se mu preti z maščevanjem. Seve se ne da dokazati, da je sodnik sam sebi pisal p>etilna pisma. Ali zakaj se pa plačuje uljud-nr Orchard. Mae Parlandse in druge pinkertonce? Gospod sodnik mora imeti ljudi 44kriza" za brezposelne delavce ni nič druzega kot nadaljevanje krivic in hudodelstev proti delavcem po pošasti "kapitalizmu". Kaj je kapitalizem* Želja živeti dobro o delu druzih. ne da bi se jih oškodovalo za niili delo. Ta želja je danes splošna. Ne srečamo jo le pri kapitalistih, ampak tudi pri nekterih delavcih, posebno pa pri "poklicanih" voditeljih naroda. Želja živeti brez dela je bolezen. je kulturi in napredku sovra. žen princip, ki je v nasprotju z zdravo človeško naravo. Lenariti, ne delati in uživati je proti naravnemu zakonu. Narod dela tako pri dno in vstrajno, da ob njegovem ^ delu lahko žive šakali in hijene. Zakaj narod toži o brezposelnosti? Ali ni narod napolnil žitniee z žitom, kleti z vinom, skladišča if pohništvom in obleko, čevlji in drugimi živili? Ali ni narod zgradil pnlače in hiše? Zakaj narod ne glasuje socialistično ob času volitve, ako hoče živeti v dobi brezposelnosti? Zakaj?! "7 . "Pi,' PROLETAREC UST ZA 1NTKKKSK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. LMtaik i« izdajatelj: Jufotlotantka delavka liskonia dru/ba v Chicago, III. Naročnina Za Amtricoll 50 ca ctlo lato. 75c sa pol lata. Za Evropo ti ca c«lo lato, $1 ca pol lata. itglasi pa 4*goporu. Iti tp*am»mM biraldt'a je polog nonga nuenaHtfi tudi STA KI maalor. T PROLETARIAN Owned and publiabad Evmv Tuhsday by Sosth Sla*k Workmen's Publishing Company Chicago, i.linoit. Iohn Crii.bc. Prcaidcnts JOHN- Parmi. Secretary; Anton FmkIkkn, Treasurer. »iibsckiption hates: United States and Canada, M SO a year. 7Sc lor hall year. Foreign countriai %1 a year, *1 lor hall year. advertising mates on agreement. NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" 587 So. Centre Ave., Chicago, III. si SOCIJALIZEM hovom to vwte. Ko pade to telo, čne rabiti že v otročji dobi pri o-, .Listu v podporo. Dopisnik, ./ USalle. Aurore Dr. W. C. OhlendOrf, (H. pade tudi duh . . . ,troku, ki ni alaboumen. Že otroka [van Hedene, Krontenac, Khk., m Colorado City, pmaim«) naj po- Kapitalizem je realnoat in zato je treba učiti, da se spoštuje le je- „a|,ral na zborovanju X. S S. 4t. Mn^ N prihodnji utefilki pride »otrebuje realnega boja. klene značaje, postenost, resnico- 2112 in pri A. S. H P. društvu at. Seveda, če se aeni tertje okrca IjUbnoat, nesebičnost, inteligenco j. — 2.KO. Hvala, kakega kaplančka, pa niialijo že in zdravo človeško pamet, ne pa John Oolkonda MeMeelian, W. eni. da se gre zato, ker ima soci- boga tat vo ali dostojanstvo, kterojVa.: 50c; Anton Lah, 51eGuire. ializom kai opraviti z vero. (lahko doseie tudi bedak ali kaktColo.* 60s. jtliamu, kaj . Ampak soeijalizem ima v tem lump. Stariši in učitelji morajo oziru ravimtoliko opraviti z vero skrbeti s slikami iz zgodovine ali sodanjonti, da mora v resniei izobražen Človek biti plemenit in u- vse navrbto. F. Sava, Oregon City, Oreg., istotako prihodnjič. — Vseni po-fdfnv |____' ___ Plemensko vprašanje, pregleda no na dnu --je v prašanje kruha Takozvaua 4 4 rumena nevarnost ni druzega nego bojazen, da bi kdo drugi.ne vzel proč dela. Sovraštvo napram črncem sloni na enostavni podlagi, ker so črnci manj zavedni in radi tekmujejo z nizkimi conami na delavskem trgu. — Ko se izpreme-ne razmere tako, tla so ne bo treba bati Človeku, tla bi ga kdo izpodrinil iz dela, tedaj bo izginilo tudi vse sovraštvo napram raznim plemenom. To se bo zgodilo v soeijalistični družbi. Zato je pa treba, da se vsa plemena — ne glede narodnosti in verskega prepričanja združijo v to stranko, da se čimprej prežene nevidne strahove v plemenskem vprašanju. Od ktere strani študiramo sedanjo človeška družbo in njo gnji lobo ter domnevanje, kako rešiti te ali ono probleme — vse strani nas vodijo v socijalizeni. Socija-lizoni je fundament vseh problemov — je ključ v dostojno človeško družbo. • • . ♦ Nekdo jo dejal: ni pravilno, Če pravijo soeijalisti, da je vera privatna stvar! — Jaz pa pravim, če vera ni privatna stvar — stvar aocijalizma tudi ni! — Stvari jo ime |>otem intriga. Seveda, oni se sklieujejo v tem le na kat. cerkev. češ, da nasprotuje socijaliz-rau. To je res. Ampak kat. cerkev je v službi kapitala, kapitalistov — tako so tudi v službi druge ver ske sekto, manj ali več. Kat. in druge sekte pomagajo kapitalistom in pomagajo tudi sebi. Vzrok, da je cerkev na strani ka pitala, je iskati v tem, ker je cerkev vedno tam — kjer je moč. Socijalizeni pa se bori proti tej moči — ergo se bori indirektno proti cerkvam, ki so nastrani moči. , Ko pade kapitalizem, pade ob enem tudi moč eerkva: to je logično ! Ko bo premagana doba kapitalizma pa no moremo reči, da je logično, če bo odpravljena vera, to je tisto, kar po tisti bitki sploh nobenemu nič škodilo ne bo. kaj kdo veruje in ali sploh kaj veruje. Jaz sem lahko ateist, ne vrjamom v kakšno peklensko brezdno; am-pr.k jaz novem čemu naj bi zavidal Zemljana, ki veruje, da bo šel po smrti prod božje obličje — do klrr najne zemeljsko stvari ura-vnujeva tako. da lahko oba izha-jova dostojno? Njegova nohtka meni ravno toliko škodijo na zemlji, kot njegova domislija, če misli, da bom šel jaz v pekel. Ne pekel pod nami. niti nebesa nad nami — nimajo na naju nobenega upliva! Nihče nemore komu s silo vzeti nebes — niti mu vsiliti pekla. Tako je tudi z ateizmom. Vso to jo odvisno od razvoja ljudskega mišlonja - - in kar je glavno od razmer današnje družbe. Soeijalizem se bori prod vsem za novo družbo — za sooijalistie-no: #danja je kapitalistična. Religijo v tej družbi ne morejo biti drugačne, kakor da dajo svoj 44fiat" verskega značaja sedanjemu redu. Religija jo le duh tega kapitalističnega telesa, ki živi tako močno življenje v tej dobi. Socijalizmu se pa v tem slučaju ni treba boriti direktno proti du pra kakor nima opraviti ž njo. Socijalizeni za sedaj se bori in ji» na potu iz kapitalistične družbe v soeijaliatieno. Kako bo bo-loča družba' uravnala , notranjo stvari človeka glede vero — ali ne vere, so stvari bodočnosti. Najbolje bo torej počakati, da ne bo kakšne nove vere, oziroma zmote. V stvari soeijalizma — pa tudi anarhizma, če ga že hočemo omeniti — nima ateizem niti tei-zem ali verstvo, nobenih uvažujo-eih stikov na zunaj nos t — realizem. Človek je lahko velik ateist ali veren, vzlic temu pa ne socijalist ali pa narobe. Socijalizeni torej ni nauk, ki bi učil, ali naj kdo kaj veruje ali ne, marveč je nauk prehoda iz kapitalistične liberalne oblike — v kolektivistično socijalno družbo! —č. BAHAŠTVO, BAHACl IN 1 OŠABNEŽI. Bohaltvo je prešlo vsem takim osebam v meso in kri, kterih mož gani so ne normalni. Morda kak šen bacil provzroča to bolezen in brani, tla se možgani ne> morejo razviti. Phisiologi naj bi to pre iskali z drobnogledom. Mogoč« bi so dalo iznajditi kak serum, ki bi se tla I že pri otrocih rabiti vspeš-no. Klima najbrž no vpliva na to bo le/on. BahaČe najdemo med zamor ei v tropieni Afriki, ki ponosno pokrivajo svojo kodrasto glavo z obnošenim eilindrom, kot med i-zohraženi Evropejci, Če so imeli srečo, da jih jo kdaj oblajal ku-žek kakšno ari sto kratic ne dame; najdemo jih pri Tureinih, kterim jo sultan podaril 44konjski rep' in pri Azijatih, ki nosijo dolge nohte. Ali hudobni ljudje trdijo, tla je bahaštvo razširjeno t ml med Slovenci toinonkraj oceana. Kaj boš ti. pravi slovenski ba-hač. Jaz sem bil "koprol pr sol-dath". Koga, pravi drugi, jaz som že 20 let v Ameriki, ti ne veš nič fte ena taka zini. pravi tretji, pa to bom dal precej v "cajtenge boš saj vedel, kdo sem jay. Kaj bote vsi skupaj, pravi četrti, jaz znam nemški; tretji pa zopet vmes sekundira, da govori angleški in da več ve. kot vsi drugi. Tako govore slovenski bahaei ob sestankih, tako se bahajo baha-či vseh narodov, kodar stresajo svojo modrost. Vsako besedo kte ro Listnica uredništva. Vsem tistim, ki poprašujejo za napredne liste v starem kraju povemo, tla so to listi "Rdeči Pra-*»or", Ljubljana, Kranjska, Au-strija: "Delavski List", Hica ki vpogibajo svoj tilnik | Uosh(.Uo 5 Triest, Auntrija; "Na ljuden z vsakim, tla ne sme kleče, >laziti preti nikomur, tla so ošab-neži in bahaei žalostne in smešne >oatav< ired mogočneži in so podobni zamorskim glavarjem v Afriki in angleškim psom s preklanim in potlačenim gobeeni. To bi morda pomagalo pri dcoi! Otlrasirnim ljudem, ki holehajo za osabnostjo in baha.štvom, je pa najboljšo, če se človek umakne s >ota in jih prepusti njih duševnim sorodnikom, da .jih časte po svojo. Tem ne pomaga nobena "žavba"! Iz starega kraja. V uradni ' Laibacher Zeitung" se nadaljuje boj o vprašanju, kdo & je 1!). septembra predlagal porabo vojaštva. Uradni list prinaša, si-! eer v uredniški obliki, a nedvorn-S nt) po nalogu deželnega predsednika polemiko s Hribarjevo izjavo, katero je ptvtlal v občinkem svetu. Komunike vladnega lista najprej pojasnil je manj važna vprašanja glede na porabo orož-ništva dne 18. septembra; potem izvaja, tla županu ni bilo treba pregovarjati deželnega predsednika. da bi se dodali orožniškim patruljam mestni stražniki, kar je bil že pred pogovorom župana z deželnim predsednikom izdan u-kaz deželne vlade v tem smislu.' "Glede na vojaško asistenco" —> pravi komunike — "je gospod župan pozabil navesti, tla je dne 19.' septembra davno preti popoldanskim razgovorom z deželnim predsednikom, približno ob 2. popoldne iz lastnega nagiba telefonično predlagal, naj se postavi vojaštvo z večer v bližini nemške kazine in kako caj s« razpostavi vojaštvo To jo utemeljeval s tem, da bo nemara zvečer živahnejše po ulicah in da ni izključeno, tla bi se kaj pripetilo. Ko so se določalo varnostne odredbo za večer 19. septembra. se je jemal primeren obzir na telefoneni predlog župana. Ob večkrat omenjenem popoldanskem pogorovu z deželnim predsednikom je župan ponovil svoj telefonični predlog, nakar je bil opozorjen, tla se v slučaju nevarnega zbiranja te odredbe ne morejo omejiti ne nemški kazino, temveč se morajo razširiti tudi na ostala poslopja, ki so bila na prej", Ljubljana, Kranjska. Austria; "Svobodna Misel", Vinogradi, Češka. Austria. Malo Vredni Konda pravi, tla je bilo — dokler je bila blagajna Sla vijt* v naprednih rokah - 4(H) tolarjev notri. Seveda .i i I a je bilo; ampak kakor hitro se je pokazal Konda s svojem beračenjem, tako hitro jc obubožala tudi ta bla-gajna. Konda je torej velikansko I zlo v slov. narodu v Ameriki! Zdravnik ta notranja bolsssj ln ranocelnlk. Izdravnilka preiskava brezplačno« .'■ .ti j« 1« »davila. 647 ta «49 Blue l Ave., Chicago. Za due art. Od 1 po]K)l. Od 7 do 9 zvečer. laven Cki živeči bolniki naj piielo slovenski Vac. Tourc izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare ua ikatlje. Naro »e uvr&ujejo točno. 1210 So. Albany A v., Chicago, Vabilo na maškaradni bal katerega priredi Društvo Slovenija št. 44 Č. S. S. P. J. v soboto večer dne 13. februarja 1909 v Narodni dvorani 587 So. Centre Ave. 14 nagrad v vrednosti $150.00 bo razdeljenih med najlepše maske Aka hoče* dobro naravno vino || oglasi ae pri J0S. BERNARD- 620 Blue Island Avenue Telefon Canal *42 CHICi Pri njemu d^»i.s najbolja kalifor ska in itnportirana vina. Začitek ob 3 uri. Vstopnina 25c za osebo. Rabite premog? Rabite drva? vam najboljfie in najhitrejše preskrbi Frank Udovič, EKSPRESMAN Ali se selite? 539 W. ism street ________[CHICAGO, ILL. PrevaŽk pohi&tvo, premog, drva in drugo. Oglasite ae pri njem. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chlcan Ima ve£jo zalogo ur, veriide, p nov in drugih dragotln. 17. v rtu je vsakovrstna popravila v tej itrok zelo nizki eeni. ObiMite ga! Frank Kvasnii Trgovina z fceleznino, raznim oro in pohiitvom. Topravlja peii. 643-645 W. 18th St. Chiraito. III. Najbolje in n« u'eje obuvalo ki pri Splošna prodaja! Ta mesec si prihranite 25% na čevljih in robarjih pri KAPPERS. velika trgovina za obučo West I8ih St., cor. Wood St. CHIC At JO, ILL. ... sliši bahae. jo obrne na sebe predvečer v nevarnosti." Oeitno in se euti razžaljenega. Rahae je je. tla ta izjava bivstveno naspro-nodoben malemu kužkii. kteremu tuje besedilu in zmislu županove elovt'k neredom* stopi na rep, za izjave. Stvar je setlaj se bolj kom-kar mora potem poslušati njegovo evil jene. Človek, ki je obolel za bahaško boleznijo se povsem loei od normalnega eloveka. plieirana. V nižjeavtrijskem deželnem zbo : m se je zopet pokazala strahovita rti i 1 ob a krš('an«ko-soeialnepa po- | Normalen elovek je proti vsa- spodarstva. Dežela je sezidala na emu prijazen, ne ?lede na to .je- takozvanem Steinhofu pri Dunaju i-l..... i i_____• _ „ _J • •• • Zdravljenje v 5 brez tio/a iti bolečin Varicocele, Hydrocele li dotieni bosrat ali siromak, izo bražen ali neizobražen, s komur obeuje. Nasprotno je pa bahat"' napram ljudem, ki so bogatejši ali višje na družabni lestviei kot on, zelo ponižen in klečeplazen; ne ve novo niaznieo, a zdaj .s«' je i/ka-zalo. da je prekoračila [»rorat'un za eelih deset rnilionov kron, ne tla bi bil tleželni odbor jasno povedal. o čim so utemeljeni tako velikanski stroški. Naravno je, da je prebivalstvo zara
  • d njim. Značaj, prepričanje in in- Prospector. Opis A merikansko-SI( »venske teleganeji nočlovekt m v oteh ba ' /aiiPU/n.» kmttijilrt nsf<4bine sio-h.ir-a ničvretlue st vari. kteM. no- x ,.rn;1 j„ ()pis, kako tlobiti " ITonie-vraži. Značajnih in inteligentnih s,t.H(|" j,. \7(\,\\ rojak V. Brun-ljudi se bahae odbije, ali jih pa ^miniti v Minneapolisu. Knjiea Oztlravim vsaciga, kdor trpi na Varicoceli, Stricturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastruplenje, živine nezmožnosti, votle-nico in bolezni tičočih se možkih. Ta prilika je dana tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vspesno. ( Za nevspešno zdravljenje ni treba plačati—le za vspešno. Ozdravim pozitivno žrlodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako atara je bolezen. Tajne možke bolezni zdravim hitro, za atalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zgut>a Vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge kožne bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Močni tok in druge bolezni. Preišče m svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST.. CHICAGO. (Med. R.mdoTph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ozmrja surovo, če pride ž njimi v dotiko. da ne trpi pri druzih ba-hačih na utrledu. S takimi ljudmi. pa ošabne ž sploh ne občuje, ki nočejo občudovati njetrove bahaške modrosti. Z eno liesedo: bahač je bedastoča sama. združe- ob.se/a "»2 strani in >e bavi v prvi poloviei o načrtu ("prospee-tu") za slov. kolonijo, ki ji naj bi dali ime Slovenia. Knjitra vsebuje tudi plan, risbo, kako naj bi bila kolonija razdeljena. Bavi se potem tudi o statistiki vrenien- na z mora lično bojazljivostjo in skih temperatur vlažnih državah mešetarsko dovtipnostjo. t,,r n klimatičnib prednostih. Za bahaško bolezen, ako ni po- Kar moremo reči o knjigi, je to, dedovana, so vzroki različni. Bo- j,, g Brunsehmid dober probata zenitevr dedščine. tlober /n- speetor služek, odlikovalni križec itd. la» Cena kn ji tri je 75e. v denarju Tiko provzročijo tako bolezen. Ali in se jo naroči pri zalairatelju: vsak človek, ki je obolel za tako 70S So. 10th St.. Minneapolis. l>oleznijo, ji je bil že izza otros« Minn. ke tlt>be podvržen Resnlea je, tla - s<> si ošabni in neumni ljudje Miljone uteklenie —• iztlelanih drug druiremu podobni kot jajee po tvrdki sami se porabi na le- jajcu. to za izpostaviienje Anehor Pain fVuti ošabnosti in bahaštvu se Bxpeller. pripomoček zoj>er trga- prij>oj»očajo razna zdravila, ki pa nje in nervoznost. Tn govori jas- le takrat pomagajo, če ne jih pri- no. 2f>c. in .r>0o. Vedno pri rokah. Zdravnik jo mogoče tlaleč od \ asf toda akt) imate doma staro in vredno neuisko domačo zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, ncu-ral^i je, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 3.~dctni rekord svojega vspeha. Brci varnostne xnamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 ccntov. F. AD. RICHTER & Co. » S15 Pearl 8t. New York. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kcgiji&en Sveže pivo v aodčkih in butaljkah in druge raznovrstne pijače t«r unijske smodke. Potniki dobe čedno preno čiiče za nizko eano. Postrežba točna in laborna. Vsem Slovenrmn in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 8O. CENTER AVE., CHICAGO Pozor Slovenci! FRANK STASNY. gostilničar, na vogalu Pauline in 21t« casta, N. W Corn ar, tofci izvrstno pivo, dobro wiiky in pro daja najbolje smodk«. Kdor se oglasi enkrat, ta pride zopat John Klof 631 Bine Island CHICAGO. Sprejema t ud Ipravila. NOVA SLOVENSKI eOSTII pri FRANC CECIf Rojakom v Chicagi naznanjal sem zopet odprl svoj novi sala kterem točim vedno sveže pivo, tk vino itd. Dobre smotke na raapi Imam tudi prostorno dvorano 1 selice, svatbe, zabavne večere itd poročam se v obili obisk. S spoštovanjem FRANC CECH, 568 80. Centre Ave. Ohi Halo, Johny! Kje si pa bil včeraj? Sai veS kje kjer je največ zabave. Ali še n< da je največ zabave v GOSTIL^ John Košičel 590 So. Centre Ave., Chicagc Jože Sabath advokat in pravni zastopnik v I skih m civinih zadevah. Pilite slovanski! 1628-1638 Unity BuUdiaf 79 Dearborn St., Chica| Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. --------—--------- J Leopold Salt ODVETNIK v kazenskih in civilnih sad« Auto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Residence Phons lrwia| URAD: 27 METROPOLITAN I Sevarozap. ogel R&ndolpk in Im Aalle nils* Stanovanje: 1217 Sheridan Ron Pristno domače i CATAWBA...........70—-75® BELO VINO............600 RDEČE VINO..............500 RDEČE 8TARO VINO .....400 RMENO VINO............ 550 Posoda prosta. Te cene vel* jemalcem od 50 galonov naprejl kot 50 galonov se ne polilja. Vi Siljam proti predplačilu ali po C. po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tndi u moje lepo nrsjeme gostilne s isb pijačami in z vedno pripravljcall •tim prigrizkom. Za dobro In točno postrefchs, tudi za pristnost vina jamčim. JOSIP ZALOKAl 199 Eliui Rti« N. E., Clint .............. DOPISI New York, v februarju, jeuo uredništvo Proletarea: volile v/prejeti naslednje vr-jec. Pred vnem vam povem, da ikoda za papir in črnilo za ci-gne. Znano vinu j«'. d.i je na i/ grudni konvenciji v Chieagu re fl na." sobrat Urdene i/ K ansa I na odprti seji. da je K o uda ci Rekel je Konda je cigan Ml i enkrat cigan I prašam van se ali .i«' vre.len tak člo\«• . in naniriaT In njegov k črni-bratee w in papirja OoblKttr A ko M' hoeete boriti S akiini eiiraui. ne bodete končali lo Kxloefa dneva. Konda in hje-^ E§b i Marja je u na* mrtei ;Ar v« sliši <>«! njega, to so /adnji tdihi iz groTm za hud«* brce. Kes c. da je omt kravea ki se ji |>i i\ . JNPJ. pobegnila ravno ko se jo navadil najlepše luolsti. Zato »a molčimo od mrtvih Ijudij. Zdaj pa kaj iz New Vorka. Delo tukaj por \ 1 akoravno je pred nekoliko meseci upil Newyorskl 31as Dolarja, da se odpira. Seveda je bila to laž. ktero j»- spravil skiif^j korporaški magnat alias nemčur iz Švice, ki ima /.a $100,-' ooo korporaeije, če prav ni nihče vložil froša Dne 23. januarja se vzdigne ta ifO&pod U postelje ni mati zein je bil malo ponehal, ker je dobil e-llektrezir nekega newyorskega li-Kta. S to pomočjo gre proti, lastni hisi in stopi v svojo pilimo. Tam vidi zapisano 1<)0.0(X) in pravi: dobro bi bilo, ko bi jih imel. Misli, misli, misli — sem jo že pofTuntal, kako bom denar naredil. Ore v prostore njegovih u-slu&eneev. in pravi vsakemu posebej: biznis ne gre, moram vsakemu po dva dolarja na teden ab-cigat: ako vam ni prav, preskrbi-te si kaj boljšega. Ob enem vam zapover. da držite jezik za zobmi. Da odgovori: do zdaj sem imel osem dolarjev na teden-dva preč jih ostane še šest. Kako morem živeti! Odgovor je bil kra tek: to me nič ne briga. Pisač re če: gospod, poleti, ko je bil biznis, sem vam moral skoro vsak večer delati do 11 ure ponoči, in nisem dobil za ta overtime niti centa. Gospod odgovori: ste dobili pa večerjo. Pisač reče: oja, to je pa resnica. Dobil sem za pet eentov sendvič, [m še tega ne zme-ranu Bos pa reče: jaz sem že odlo čil — basta! To je list Slovenskih delavcev v Ameriki. Komentarja ni treba druzega Pozdrav vsem rojakom SNPJ. posebno pa Proletarcu za njegov oster klun Frank Ojster, član SNPJ. 1557 Washington Ave. New York. McMachon, W. Va. Cenjeni mi I*roletarček: — Tudi jaz pridem enkrat s par vrsticami, ktere sprejmi v svoje pre-daK ti naš vrli zagovornik. Tukaj ti pošljem dva pUda. eden in j pol je zate. pol pa v podporo. Ne hudnjte se. ker sem par tednov zaostal, saj vam je znano, da nas tudi tukaj obiskuje znanka, ktera stori, da smo več za pečjo kot na delu. Vendar (). Za rudo torej, ktero napravita dva moža v jed nem dnevu, dobe trikrat in pol 42, kar znese $147.00. To je torej znesek, kterega pridelata dva moža na dan za kapitaliste. Koliko dobimo pa mi delavci, ki v potu svojega obraza trpimo? Povprečno po $2.2.') na dan. To je pomoči delavcu do pravice, kot sta pomagala že v številnih slučajih prej. Prav je, tla se rojaki zavedajo vrednosti svojega življenja in da strogo prijemljejo tiste, kteri so jim pobrali najdražje nu svetu -zdravje. M. K. Sveži kruh lo fino pecivo dobite vedno v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i Rad&kovič 623 So. Throop Street Voai tudi na dom CHICAGO. M. LaLkovic in Fr. Mo S7H West Itth St. Chicago MODEBNO OPREMLJENA SLOVEN SKA TRGOVINA Z JESTV1NAMI (GROCERUA.) Najboljii rii, kava, daj, moka itd., •ploh vsakovratno domače in prekotnor-•ko blago vedno »vete po najniiji ceni na prodaj. Na zahtevo .razvatam blago tud na dom, ca kar nič ne računi m. Cleveland. O. povprečno, pravim. Bo kteri ru-jCenjeni list Proletarec lar čital ta moj dopis pa bode rekel; to ni res. jaz zaslužim skoro celo leto po $•'*. To je vse lahko res. A ti ne smeš videti samo sebe. ampak tudi tistega, kteri dela s teboj in kteri zasluži večkrat le po $1.25 na dan. Zračunajmo zdaj in primirjaj-mo malo. Dva rudarja zaslužita torej skupino $4.50. Ce odraču-nimo od svote. vidimo, da napravita dva za kapitaliste $142..">0 na dan. Ali niso res to lepi in dobri časi, v kterih se tako dobro lela? Pa naj še kdo reče, da ni slovenski dnevnik pisal resnice. I* pomislite, noprt^j smo delali štirje, zdaj morava pa dva storiti tisto, kar prej štirje. Da, to so v ranici dobri časi, a ne za delavce, ampak za kapitaliste. Po končani volitvi se je klicalo: hura naši zmagi. Tudi delavci so klicali tako — vsaj velika večina. Komu je torej veljal ta hura? Delavcu gotovo ne, pač pa kapitalistu. Mi delamo — kapitalisti pa jedo. Oni imajo vse, mi slabe drobtine. Pa naj še kdo reče, da se nam res ne godi dobro. Pozdrav slovenskim delavcem. Proletarcu pa veliko novih naročnikov. A. K. Sparta. Minn. Cenjeno uredništvo Proletarea: —Dovolite mi par vrstic v naš delavski list. Tukaj se ne moremo posebno pohvaliti z našim delom. Delodajalci so nam pripovedovali. da ako volimo Tafta. da bomo imeli dobre čase. Nosili so o-krog podobo nekega debelega moža in so rekli, da je good man. In res so jim mnogi vrjeli. Vekteri so obesili podobo na okno, drugi pa zopet poleg postelje. 22 So. Ashland ave.. Chi-kapliea. Od utrujenosti pridemo!caff0 \\\ komaj iz rudnika. To nam je prav.'__-— -- ker smo vrjeli delodajalcem, da M „ , ... . , , i-, i i i i i> Naibolise in najfinejše obleke bode j>o volitvah dosti dela. Pri- J J J J M, A. Wei skopt, M D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Hermankovi praški so najboljše zdravilo za glavobol in neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 minutah. Cena 25 centov. J. C. HERMANEK, lakarnik, 585 So. Centre Ave., Chicago, 111. Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. La Salle. Ill POZOR! Mogoče kdo misli, da v Chioagi ni dobiti tacega mesa kot v stari domovini. Ampak to — je zmota! Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, ilve kokoti čiste kokoii in meso vse vrste. CVne najuiije, blago najbolje. MIHAEL LACKOVlC, 376 W. 18th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da isdeJujotno rasno vrstne obleke, po najnovejšem kroju. linijsko delo; trpedbno in lično I V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, k epa. daji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte al naAu UJoibo. L vsem ■{»kovanjem B3T JJ. Dvorak & Co. lIINION CLOTHIERS •"TAILORS.^; ( i-< i r».M 'inann i.yvja ^ftQXll NA dobro] in vedno preskrbljena vJV/O I IL-ll Af z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. Hvnr^nP za društvenene seje, svatbe, U ▼ \J1 ullVf zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO, ILL. ....................... Vsakdo Evelcth. Minn, v januarju.. Ganjeno uredništvo Proletarea:-— Prosim dovolite mi priobčiti par vrstic o delavskih razmerah v tukajšnjem kraju. Odkar smo izvolili novega predsednika, se dan na dan eita v angleškem in slovenskem časopisju, o pros|>«'ri-t^ti in hnljftih časih. Posebno new vorški list je pisal tako. kot bi bilo v resnici že vse, dobro. Da pa temu ni tako, vam hočem o-nissti malo tukajšnji položaj delavcev. .Zdaj sino začeli v resnici dobro delati. Ponrej smo delali Štirje možje na jednem prostoru po vo ganjajo nas kakor črno živino. Ni kdo ne gleda na našo varnost, samo da je več dobička za kapitalistične žepe. 7. pri kteri sta dva naša rojaka zgubila svoje življenje. Nesrečne udove pok. nik in Malnar sta skušale zlepa kaj doseči, da bi prejele od družbe. kjer sta moža zgubila svoje življenje, kako odškodnino. Kom-panija je pa mislila, da bode s par sto dolarji odpravita vse. Zato je ndova za pok. Mesnikom vložila tožbo za odškodnino v znesku $."»000. Obravnava sv bode vršila ta mesce prod porotnim sodiščem v Duluthu. Ona ima dva dobra odvetnika in upamo, da bode vsaj tam prejela svojo pravico. Spartančan. Evelcth, Minn. Cenjeno firedništvo. —• Sporo-čiti vam hočem par novic iz našega kraja. Pred sedmimi meseci se je ponesrečil v Adams rudniku naš rojak Frank Božič. Noga mu je bila strta |s»d kolenom. Ker je že star a navada med Slovenci po Mkineftoti. da se je s takimi so po nizki ceni na prodaj pri H SCHWARTZ, 16—18 N Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. G.Vokoun 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah.' A'A a'AA'A A"A A'. A*A ^bt ^ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najnovejšej modi in poravljam stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk. Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave,, cor. 19th St. CHICAGO, ILL. Toči vae, gostilni podrejene pijače inse priporoča rojakom ta obilen obisk. Postrežba točna in solidna. Pozor Rojaki Slovenci! Prevzel *em ua novo opremi jeno go-Milno-TKIGLAVod brata Mohorja. To^im sveže pivo, domače vino in druge raznovrstne pijače, na razpo-laeo imam moderno kegli&če in potujočim vedno pripravljeno prenočiAče. Postrežba točna in solidna. Priporočam se za obili obisk. John Mladič, 617 So. Centre Av.. Chicago, III. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. SVOJO FINO OPRAVLJENO unijsko BRIVMCO priporočam vioin bratom Slovencem john horvat 610 Centre Ave., Chicago. 111. Slovenski in hrvatski časniki na razpolago. SE VESELI lepe slike Mi vemo, da smo vstanu izdelati take slike, da jih ao-Iete veseli Vi in VaiSi prijatelji. je izkušen fotograf, Sedaj smo v položaju fotografirati ob večerih, s pomočji elektiinih a zrnic z najboljčim vapehom. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287, USTANOVLJENO 18S3. Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. t JURAJ MAMEK • blizo 18. ul., Chicago ZEMANOVO ^GRENKO VINO",!! «• je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- o nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelani ii zdravilnih zelišč tat rap- ;» skega gorovju, zdravi živčne slaboeti, jK>dpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pii izdelovalcu J teh najboljših zdravil. a Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. Importiran starokraj- JR. ZEMAN, 77\^0S\T' ski tobak vsake vrste Za cigarete, pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah Vac. Kroupa 479 W. 18tb St. Chicafo, IU. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce, mineralne vode in raznih neopojolH pijač. • 2-M Flak St. Tel. Caaal 1405 DR. F. J. PATERA Ordinuje: na sdVarosak. vogln ASHLAND IN MLLWAOTLEB A V*. od 12. do S. ar* po po L; od 7. d« ll nre svečer v pondeJjkik, tor ki k, četrtkih in petkih. Telefon O anal ltO. JUNGLE Angleški »pital Upton Sinclair £ avtorjevim dovoljenjem prevaja Ivaa Kaker. (Nadaljevanje DOPISI. Nadaljevanje s 3. str.) bili pont (Copyright. 190S, 191)6, by Upton Sinclair. Ob osmih se je dvorana tako napolnila, tla so govorniki lahko Večii [>«ni. l*o hodnikih je slslo vs* polno ljudi j, ob vratih pa se je t Li
  • je bilo treba čakati še celo uro, in .Jurgis ni imel nobene lavec, ali ne vidiš, kaka krivica se godi s teboj? Pred pust je tukaj, ampak bolj miren je. Dekleta pridno zalezujejo fante — ali malokteri se vja-me. Deklet je na veliko izbiro — rade bi se možile a je kriza tudi v srcih. Vsak raji sam strada kot pa v dveh. I*red par tedni se je poročila jedna v Newburghu, Nevesta je bila Slovenka, ženin pa Hrvat. Zato so bili povabljeni Slovenci in Hrvatje. Na večer je prišlo, kot (Nadaljevanje.) suknje in bolezen mu je izčrpala vse moči. Ono uro je skoro po- po navadi do jugoslovanskega na- ginil. Prisiljen je bil teči na vso moč, da mu kri ni zastala v žilah; in potem se je vrnil nazaj k postaji in našel nepredorno množico ljudi j pred vratmi! To bilo v januarju 1904, ko je dežela visela na robu 4'slabih časov" in so časopisi dan na dan poročali, tla je zopet toliko in toliko tovarn vrata zaprlo; cenilo se je, da je približno poldrugi milijon ljudi j zgubilo do spomladi svoj kruh. Rjiditega so vsod priljubljen, bila prenapolnjena vsa zavetišča v mestu, in pred vratmi policijskih .... postaj so se odigravali krvavi prizori, ko so se ljudje brez strehe enako divjim zverem tepli in trgali za vstop. Ko je slednjič bilo rodnega običaja, kteremu pravimo po domače tepež. Konec so napravili policijski cepci. No — pa to je nekaj navadnega med nami. List Proletarec je pri nas po-Soc. pozdrav! Jaz & 2. Glencoe. O. v januarju. poslopje, do zadnjega kotička natlačeno in so se vrata zaprla, je Cenjeni urednik Proletarca: — ostala zunaj še velika množica ljudij; in Jurgis, s svojo zlomljeno Naznanim rojakom, da se v roko, se je nahajal med njimi! Ni mu kazalo druzega. nego da si Glencoe slabo dela. po en dan ali poišče prenočišče in zopet izda denar. Srce mu je skoro počilo, ko dva. v tednu. Po nekterih jamah je pomislil, da mora to storiti sedaj po polnoči, in da je ves večer pa še nič ne. Včasih se tudi vraj- čakal na shodu in prezeboval na ulici zaman. Ob sedmih zjutraj so ma, da se dela zdržema, ampak ne prenoČevalce, brez usmiljenja postavili na zrak. — prične, ki so »lu- dolgo. Letošnja zima je veliko žile za ležišče, so bile tako napravljene, da so se lahko doli spustile, slabši od lanske kar se tiče zaslu- in vsakdo, kdor ni takoj ubogal, je telebnil enostavno na tla. žka. .....* , . . * •.. • * • 1 1 u Že štirinajst d ni j nisem prijel To je bil samo en dan, oni s rahoviti mraz pa je trajal celih sti- » J ^ nnajst dni ftesti dan jeizdal Jurgis zadnji cent. ki pjeimel, ,n ^ ZAio imam vpliko ^ potem je odšel na cesto, da se z beračenjem ohrani pn življenju. ^ ^ ^^ Qr|uHva Pričel je, kakor hitro se je začelo gibati v trgovskem delu me- je dovolj, da Človek samo pogleda sta. Stopil je iz kake gostilne, prepričal se najprej, če ni kje v bli- ta Vodljivi list Glas Svobode, kte iini policaj, in se potem bližal vsakemu na videz količkaj usmilje- ropa jzdaja Martin Konda Veliki, neinu človeku, pripovedujoč mu svojo žalostno zgodbo in proseč ga Napadal je trt mesece JTD. Ali za kak dar. Če ga je dobil, je zdirjal v gostilno nazaj, da se ogre- misliš, da je ta taka. kakor O, S. je; in če je darovalec to videl, je koračil naprej in sveto prisegal, da pri kteri je Martin Konda pre nikdar nobenemu beraču več niti centa ne daruje. Darovalec ni ni- dsednik. blagajnik in tajnik? koli o tem premišljeval, kam bi Jurgis drugam v takih okolščinah Socijalisti so vam pomagali na pač naj šel, — in kam bi v takem slučaju sam šel. V gostilnah je noge. zdaj jih pa napadate. In vrh mogel Jurgis dobiti ne le cenejšo in boljšo jed kot v kakem restav- vs»ga tega.-si še upate uprašati za rantu, marveč tudi popiti kozarček žganjice, da se ogreje.' Razun-1 podporo pri stranki? Ali vas ni tega se je tudi lahko všečno vsedel k ognju in kramljal s tovarišem, sram? Proletarca napadate, a dokler ni bil ves skuhan. V gostilni se je čutil tudi domačega. Go- kljub temu stoji delo. ktero je na-stilničarjeva stvar je med drugim tudi to. da daja beračem proti go- pravil. Vasi klubi so pa zginili kot tovim odstotkom njihovih dohodkov zavetje in hrano; in ali se dobi kafra in tako bodo tudi Vaše Je-sicer v vsem mestu človek, ki tu to storil, — ali bi morda to storil dnote. Namesto da bi pometali oni, ki mu je podelil milodar? pred svojim pragom, pa drezate Revež Jurgis bi se smel nadjati, da bo kot berač delal dobro drugod. Vrhtega še kvasite, da ste kupčijo. Prišel je naravnost iz bolnice, njegova zunajnost je priče- N 1 nedolžni, da ljubite SNP.T in vala o veliki bedi in imel je zlomljeno roko; razventega je bil brez : *Ploh Pda .edina suknje in se tresel kakor cucek. Toda, o j! spet stara pesem: po- ba- ktera Je zmožna. \si drugi ne Prvo poročilo o hudiču* se nahaja v one j vseskozi tako znanstveni (?) knjigi, imenovani "Genesis (stvarjenje), kjer se glasil "In kHt*H je bila UiJj prakauje.ua nego vse drugf živali na 1 mi)ju, ki jih je napravil (loapod Bog, in je rekla leni: l)a, ali je Vama Ikig rekel: Ne vrneta jesti od vaaeega dre vena v vrtuf Žena je kaii odgovorila: Midva uživava nad iwl vac h d reve« v vrtu; le o drevesu, ki at o ji »redi vrta, j« !i<»g rekel: Ne jejta tegu aadu, tudi ne dotakuita hi« ga, iia ne umreta. Nato ženi ka«"a odvrne: Nikakor ne bosta uiur la; Hog murver ve, da ne vama kadar okusita ta sad, odprejo oči, da jmataneta enaka Bogu, in da boata vedela, kaj je dobro in kaj hudo. In /ena *i je drevo ogledala in videla, da Id bilo dobro jesti od tega dreveea, ki je tako lepo in vabljivo, ker dida rdoveka modrega; in vz.ela je sad in jedla, iu dala od tega tudi svojemu možu, in tudi on je jedel. Po tent ho me obema odprle »fli, in zapazila ats, da sta naga; in Mpletla «ta ni predpasnike iz listja figovega d reve »a. In /.aališala ata glaa (ioapoda lioga, ki ne je apreliajal v hladu vročega dne po vrtu. In Adam ae je a svojo žeiui akril pred obličjem (loapoda lioga med drevjem, ki je raslo na vrtu. (loa|Hid Hog pa je A.lama poklical in mu rekel: Adam, kje Mif On odgovori: SliAal sem tvoj glaa v vrtu, in bal seiu »e te, ker sem nag, iu zato sem ae akril. In Bog je rekeJ: Kedo na ti je povedal, »la ai nagf Ali ai mar jedel od drevesa, g!ed6 katerega sem ti zapovedal, da ne smeš jesti? Adam odgovori: Žena, ki ai mi jo dal za družico, mi je dala od drevesa, in jedel sem. In Oospod Bog ae je obrnil k ženi in rekel: Zakaj* ai to atorilaf Žena odgovori: Kača me je za peljala, da aem jedla. In Gospod Bog je rekel kari: Ker ai to atorila, bodi prokleta izmed vseh živali j na a vetu* Po trebuhu ae boi plazila in prah žrla vse dni. In sovraštvo hočem napraviti med teboj in med ženo, meni tvojim zarodom in njenim zarodom. In ona ti bo glavo atrla, ti pa jo bo* v peto pičila. In ženi je rekel: Povzročil ti bom mnogo bolečin, kadar boš noaeča; v Indečinah boš rodila, in svojemu možu boš podložna, in on Im> goajaidaril uad. taln>. In Adamu je rekel: Ker ai jMialušal glas svoje žene in jedel od drevesa, katero aem ti prepovedal, bodi radi telie zemlja prokleta; v revščini in nadlogah xe boš na njej preživljal vse avoje žive dni. Trnje in oaat ti bo rodila, in zelišče na polju lai tvoga hrana. V jaitu avojega obraza boš jedel svoj kruh, dokler ne postaneš spet prst, iz katere ai vzet. Kajti prah ai in v prah se povrneš. Iu Adam je imenoval svojo ženo Heva, zato ker je mati vaeh živih. In Gospod Bog je rekel: Glej, Adam je |*>atal kakor nas eden, in ve, kaj je dobro in'kaj alabo. Da bi pa ne ategnil roke in ne odtrgal in zavžil aadii tudi od drevesa življenja, da bi potem ve^no živel, ga je Bo« pregnal iz vrta Eden, da obdeluje zemljo, iz katere je vzet. In izgnal je Adama in poatavil preti vrt Kden keruba z ognjenim mečem, da straži pot k drevesu življenja." — Kakor izvemo iz tega poročila, se je obljuba hudičeva natančno izpolnila: Adam in Kva nista umrla onega dne, 4*ko sta jedla prepovedan sad," marveč sta postala kakor Hog in znala odslej razločevati med dobrim in slabim. Pripovedka prvem grehu" nani tudi kaže, da *o bogovi že tedaj ravnotako imeli strah pred izobrazbo in znanjem, kakor ga imajo še dandanašnji. Še danes straži cerkev nevarno drevo spoznanja in v vseh časih je skušala silovito preprečiti, da bi človeštvo ne zavživalo od tega drevesa. Duhovniki vseh ver se niso nikdar naveličali ponavljati stare laži in grožnje: "i«ti »lan, ko li«>sia jedla, bosta umrla doli ra/. prižnie nam še 4laiit s(djuti isti bojazen r odevajoči vzklik: "da ne postanete kakor bog in ne spoznate, kaj je za vas dobro!" To j- v* zakaj vera sovaaži znanost'); kajti vera in razi si nasprotujeta kakor n<>e iu dan Uj< t )• eno, more biti drugo; teologija (bogoslovje) ic lilozo modroslovju) smrtya sovražnica. / ognjenim j cem prokletstva čuva cerkev sovražen o drevo *j znanja, in kakor je v paradižu bog proklel rado?« nega človeka, tako prekolne tudi cerkev , mijtei nejše peklenske g|n ■ oljub mislece, ki si div.nejo raziskavati resnico in /avživ sad od drevesa spoznanja, da hi postali enaki Bo (t. j. najvišjemu razumu). Ce bi bila ona pripovedka o stvarenju prve človeka resnična, ali nimamo potem večjega vzroi da smo hvaležni kači. t. j. hudiču? Satan j« bil pote takem naš prvi učitelj, prvi nagib, da se je človek 3 učel učiti in spoznavati, prvi nasprotnik nevede, pr ki je divno besedo "svoboda" šepnil v človeš uho; vrag je potemkakem izvor človeškega doi janstva; iz njega izhaja nemirni duh človeški, ki svoji vedoželjnosti sprašuje, dvomi, ki je oče razni Ijana in raziskavanja. in ki je dal podlago na predi — da. vsej civilizaciji!!! • O, daj moji duši raje nepokoj, nego mrtvaški na vere in nevede! Preženi me iz paradiža, če hoe toda daj mi prej okusiti sad od drevesa spoznanj • • * Nekateri narodi so si svoje bogove izposoj Eden od takih — to moramo pač priznati — je ta naš kristjanski bog. Ko so Judi prenehali biti mostojen narod sam za—se in vsledtega z narodu bogom niso vedeli kaj početi, prilastili so si ga pi kristjani, naši predniki, z novim Mesijem (odrešil kom) vred, in za svojega so sprejeli tudi hudi Ta izposojeni Jehova pa je še vedno predmet stranskega češčenja, in izposojeni vrag ima še veti velik upliv na domišljijo naših ljudij. Še vedno veruje, da "hodi okrog po zemlji kakor rjoveč in išče. koga bi požrl," ter da še vedno nastavlja varne pasti in premetene zanjke, 'da ugrabi naše skrbne in nič hudega sluteče duše. — skratka, vedno vodi s precejšnim uspehom stari boj proti posojenemu bogu. •) Primeri, kako hudobno in strupeno preganja in cerkev vae reanične učenjake, ki se ne boj6 povedati reanice: prof. Haeckla, VVuhrmunda, Tolatoja, Hoensbri in dr.; pri tem M ji |>ri dno 1101 a ga tudi posvetna vladal druge korjmraeije. ker so tudi te več ali manj odvisne zabit ost i svojih podložnikov. (Dalje prih.)" RESUME H KONFLIKTU SCHWARTZ. — HRIBAR NA KRANJSKEM. steni trgovec mora doživeti, da izpodrinejo njegovo pristno, nepo-narejeno robo umetni, sleparski izdelki! Jurgis je kot berač igral kaj žalostno vlogo; bil je le okoren diletant v tekmovanju z organiziranimi in izurjenimi strokovnjaki. Res, prišel je naravnost iz bolnice, ta pesem je bila že silno stara in ni se ji več verovalo. Nosil je roko v obvezi, — a to je bila že običajna »zvijača, ki bi se je sromoval riajzadnejši beračrzačetnik. Bil je bled in se tresel v mra- vedo ničesar. (*Y razumete res toliko, pa bi bili tedaj dokazali, ko ste imeli še vodstvo v rokah. Ako se Vam je dela nakopičilo, v kterem se niste več spoznali, ste šli pa lepo v zapor in niste kljub prošnjam hote- cu, - a drugi so se mazali z barvo in se dobro razumeli na Sklepe- " xf° Povzeti nrada^ Tedaj bi bili \ i pokazali svoje dobro srce. ko poklicn možje, k, so znali tako spretno »kriti "t^meh priliko in potreba je bi- ijee, da bi vsakdo na to prisegel, da nimajo ** t'm1a J1 st(; P™""™ *mt rgano platneno cunjo in dvoje tankih hlač. •,n s1' raf" v Clejeland. kjer ste v par dneh nabrali toliko, kot ste i meli tam cel mesec. Na tisoče je veljala izvanred-na konvencija, ktero ste provzro-čili Vi s svojimi lažmi, misleč, da tanje z zobmi. In kar se je tikalo suknje, katere Jurgis ni imel, so sa dobili med berači po pok svoje dvojne volnene srajce na sebi druzega nego strgano Mnogi izmed teh profesijonalnih beračev so imeli udobna stanovanja, ženo in otroke in tisočake na bankah; nekateri so ' prislužili" toliko, da so stopili v pokoj in se ukvarjali le še s tem, da so pripravljali za ta stan druge in jih poučevali v vseh umetnostih, ali pa da so pošiljali beračit otroke. Dobili so se taki, ki so si dali obe roki ob straneh trdo privezati, rokavi pa so jim doli viseli prazni: poleg I*** ^ a,n v< n^nr posreči zlesti zopet sebe so imeli bolehnega otroka, ki je s krožnikom okrog hodil in po- nn stolček. A dosegli ste ravno biral milodare. Zopet drugi niso imeli nog in so se vozili v malem nasprotno. vozičku okrog; nekateri so bili slepi, in vodil jih je lep. mal psiček, j Ker se v Jednoti danes posluje. Malo število srečnežev se je nalašč pohabilo, opeklo, ali pa so si ke- kot se ni še nikdar, in ker Jednota mičnim potom napravili gnusne gnojne rane; srečaval si nepričako- raste. Vam tečejo skomine, da bi vano na ulici ljudi, ki so ti moleli nasproti vse ožgane in začrnele vs«i nekaj ljudij vjeli zopet pod prste, in zopet druge, kojim je umazana obveza le napol zakrivala svojo .Tednoto, od ktere imate VI njih višnjeve rane. Ti obupanei so tvorili smeti najzavrženejših korist. mestnih distriktov; bila so to bedna bitja, ki so se skrivala ponoči Če bi Vam zopet prišlo v glavo, v mokrih kleteh starih razpadlih hiš, v tatinskih brlogih in po bez- da sem Zavrtniku posodil svoje nicah za opij, skupaj z osebami ženskega spola, ki ,so izpile čašo iz- ime, pojdite kar takoj v uredniš-prijenosti do dna. — ženske, ki so jih vzdrževali Kitajci in jih po- tvo, pa naj Vam pokažejo moj tem zapodili, da poginejo. Dan na dan je zajemala mreža policij- dopis. fcke oblasti po ulicah na stotine takih ponočnih tic, in po sobanah bol- Članom SNPJ. pa priporočam, nišnice Donentiets videl si jih v pomanjšan pekel skupaj stlačene, da so lepo složni in da Sirijo naS z ostudnimi, živalskimi obrazi, spačene in po strašni bolezni raz je- delavski list Proletarec. kteri e-denc, smejoče se in rjoveče, kričečev vseh stopnjah pijanosti, kakor dini pove resnico brez ozira na depeš lajajoče, kakor opica vreščeče, besneče in razsajajoče v divji »no ali levo. zblaznelosti! < Rratski pozdrav! (Dalje prihodnjič.) Ignac Zlemberger. "Rdeči Prapor", ofk ijelno glasilo socijalistične stranke na Kranjskem, je prinesel v 7. številki t. 1. sledeče poročilo o Swartz-Hribarjevem konfliktu: "Posledice lanskih september-skih dogodkov v Ljubljani so oživele. Ko je bil sklican kranjski deželni zbor. je bilo gotovo, da pri dejo tedanji slučaji v kakršnikoli obliki v razpravo in splošno so se pričakovali pri tej priliki burni a-li pa razburljivi prizori. Toda gotovo je bilo najmanj upanja, da se zgodi to, kar se je taktično /.godilo: Da se izeiiei iz zadeve konflikt med deželnim predsednikom in mestnim županom v taki obliki. da si bosta nasprotovala v trditvah o dejanskih dogodkih. V deželnem zboru se je v proračunski debati oglasil za besedo de žel ni predsinlnik baron Schwa rz, da reagira na očitanja in napade raznih govornikov. Senzacionalna točka njegovega govora je bila ta: "Ilicbci moehte ich bemerken, da* der 11 err BuTgermeister in Abiinderung seiner Ilaltung vom Vortrage, am 19. september selbst die Verwenduug des Militiirs in Vorschlag brachte. To se pravi: "Pri tem bi opomnil, da je go-sjmd župan, spreminjajoč svoje ravnanje s prejšnjega dne, sam pretHagal porabo vojaštva.'* Ne more se tajiti, da je bil vtisk teh besed velikanski. Zlasti vodja klerikalne stranke dr. Sušteršič je bil od njih kakor elektriziran in je ponovno vprašal: "Gospod predsednik, ali je to res?" Gotovo je to znamenje, da je pripiso val Schwarzovim besedam veliko važnost. In pripisovali so jim jo tudi drugi. Mnenje, ki so ga po rodile citirane besede, ni moglo biti drugo kakor to, da je župan Hribar prvi dan odklanjal vojaško asitenco, drugega dne pa še sam k vladi in jo zahteval. Da niso mogle predsednikove besede u činkovati drugače, je razvidno tudi iz celote njegovega govora, ki smo ga v zadnji številki objavili skoraj v popolnosti. Ko so župana Hribarja informirali o trditvah deželnega predsed nika, je spisal izjavo, katero je izročil poslancu drju. Trillerju s prošnjo, naj jo prečita v deželnem zboru. V soboto je dr. Triller prišel do besede in se je skliceval na županovo izjavo, prečital je pa n., kar se je splošno smatralo za pogreško, ali pa vsaj za nerodnost. V torek je imel ljubljanski občinski svet sejo in to priliko je porabil župan, da je sam podal izjavo. Na sejo je deželna vlada odposlala svojega zastopnika, deželnega svetnika Kremenška. Tudi to je bil za Ljubljano nenava- len dogodek in dokaz važnosti, ki jo je pripisovala seji tudi deželna vlada, morda samo zaradi županove izjave, morda pa tudi iz drugih razlogov, katerih za danes ne maramo preiskavati.*' • • * "Rdeči Prapor" prinaša zatem tudi Hribarjevo izjavo, ktero je župan sam izjavljal na občinski seji. V njegovi izjavi se skuša zagovarjati in kolikor možno zvaliti odgovornost na Schwartza, Za nas, Amerikanev, njegova izjava nima tolikega pomena, da bi jo priobčili v Proletarcu, ker nam primanjkuje prostora. Pa tudi zato. ker uvažujemo delno projpnoio 11 Rdečega Pnpo rja" — nam tega ni potreba. Omenimo pa konečni del Hribarjeve polemike v kteri je dejal: 'Kar se tiče trditve, da sem jaz prosil dne 19. za vojaško asistenco. pripomnim, da je bilo vojaštvo že 18. na ulicah in je ljudstvo razburjalo. Ker je deželni predsednik sam izjavil dne 19., da misli ta večer povabiti še več vo jaštva, sem zato, da omejim uporabo vojaštva, da se ne bi ljud stvo še bolj razburjalo in prišlo do novih izgredov predlagal n-porabo vojaštva samo zato. da se zapre dohod h kazini. Omejiti sem hotel vojaštvo na majhen prostor. e e * Potem piše "Rdeči Prapor" naprej: Ne more se reči. da bi bila stvar sedaj mnogo jasnejša, nego je bi la pred sejo. Vprašanje, ali je bi lo umestno, poklicati vojaStvo, ali ne. spada na drugo stran. Kon flikt je nastal zaradi tega, ker je deželni predsednik trdil, da je župan dne 19. septembra sam pr* d lagal vojaštvo. Tega župan pral zaprav ni ovrgel, temveč — z n« nimi omejitvami — pač pnznii Ne dvomimo, da je imel deželni predsednik, že pred županovin prihodom odločen namen, porabit zopet vojaštvo in da bi bil to sto ril tudi, če bi bil župan ugovarjal Ampak vse se vrti vendar le o krog vprašanja, če je župan dn< 19. septembra sam predlagal voja štvo ali ne. In zdi se po vsem, di ura je. Od tega popolnoma neodvisni je drugo vprašanje, če je bilo to jaštvo potrebno. V nekterih mo mentih je skoraj gotovo bilo po trebno, ker ni dvoma, da varstvi na sila mesta ni zadostavala. An pak o nastopanju vojaštva in i načinu porabe se ima lahko v* drugo mnenje nego oficijelno. Ni tem mestu ne bomo govorili o ti stem nesrečnem streljanju. Pa se pa lahko pravi, da je- vojaški asistenca le tedaj oportuna, če » nastopi tako, da imponira in di splošno prepriča o resnobi pok žaja. In dvoma ni, da zna ta di čin včasi navaden civilist velik bolje zadeti, nego razni salonsl comandantje, ki poznajo ljudstvi njegovo mišljenje in njegove čut komaj iz kakšnega časopisa, ni kakor pa ne iz življenja. Taktik za take nastope se seveda ne id iz Krzier-Reglementa. e e * Konflikt med županom in deki nim predsednikom pa tudi z i*ji vo in s polemiko ni rešen. In ti di ni verjetno, da bi ga oba pr zadeta dela smatrala končantg* • • * Kakor je torej videti, bomo tej zadevi še zapravljali. Neštetokrat ven vržen človek^ M. V. Konda. Na cesto je bil* žen od slov. soc. kluba, iz S. I P..J., iz neke prodajalne na Bh Island Ave., iz Potokarjevegs I loona — in vse kaže, da bo pitj Se precej brc radi zlorabe in I znaČajnosti njegovega poptf ,4G1. Sv." fako se godi človeku, ki nil druzega prepričanja nego trrol,! le utika svoj nos v stvari, ki i nič mar ne gredo. — Sika se O