SI. 147 Mtiiia platina v Mirili (tati ttnuft m h prta) V frstu, v cetrffc 22« junija 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII izhaja. izvzemK pondeljek. vuk dan Zjutraj. Uredništvo: ulica av. PraaCUka A sipkega U. 20, L nadstropje. Dopisi naj ae poiiljajo udtfltfftvn. Ndrinfcifana p Um a se ne sprejemajo, rokopisi se ae vračajo. J^Jatelj tš^dtof""**-' Štefan Godina. — Lastnik tiskarna ćdinost Tisk tiskanu anala za mesec L 7. —, 3 aiesece Jj 19.50, pol leta L 32. —, l Jjt CC^ - Za Inozemstva mesečno 4 lire vat — j*iou uredal&vj I ^ ^ B —' Posamezne Številke v Trstu in-okolici po 20 atotiok. — Oglasi se računajo v ilrokosti ene kolone (72 auru) — Oglati trgovcev In obrtnikov mm pa 40 ceni'' oam tniee, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 st beseda, oajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiikega štev. 10, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-47. Giuntovo „izpreoornjenje 99 Govor poslanca Giunta v seji 14. t. m. je po časniških poročilih napravil utisk, kakor da bi se bil Giunta vsaj deloma spreobrnil. V tem zmislu je tudi naš list obravnaval ta ;govor v včerajšnjem uvodnem članku. Da se zve kako je poslanec Giunta pravzaprav govoril, prinašamo- tu iz steno-grafičnega zapisnika poslanske zbornice tiste odstavke Giuntovega govora, ki se izrecno tičejo razmerja med Italijo in Jugoslavijo. Iz teh odstavkov se jasno spozna, da je poslanec Giunta še daleč od spreobrnjenja. Rekel je med drugim: «Minister za zunanje stvari bo mcral sodelovati, da 1 poskrbi in da poda o se vzhodna srednja Evropa razbalkani, se izjave.* bo moral truditi, da sklene trgovinske pogodbe in da uveljavi enotno jadransko tarifo, da se tako odstranijo vse tiste ovire, radi katerih se ne mere trgovina, tudi lista mala, kar je je, stekati v tržaško luko. Pravim, da je treba razbalkaniti duha tistih malih narodov, ki so dediči avstrijsko-ogrske monarhije, in posebno razbalkaniti, gospod minister zunanjih stvari. Jugoslavijo. Vem, da ste enkrat, v Palazzo Reale je na balkonu rimske palače prikazal poslanik pokojnega cesarstva. Vi pa niste ničesar storili, da bi pognali nazaj v grla jugoslovenskemu generalu raz-žaljenje Italije. To vse so znaki duševnega stanja Jugoslavije proti nam, ki nam ne dovoljujejo s kakršnokoli gotovostjo vršiti dela četudi samo relativnega pomirjen ja o-nostran teh mej. (Op. prev.: V izvirniku stoji dobesedno: noti permettono a noi di fare con sicurezza qualsiasi opera di paci-ficazione, sia pure relativa. ali di 1& di queste frontiere.) Potrebno je, da vlada predmetu določne Po kratkih opombah o pretveznem poslabšanju brionskega sporazuma glede ribarenja je poslanec Giunta nadaljeval: «Tudi bi hoteli vedeti, ali je Italijanom jadranskih otokov (sic!) svobodno imeti svoje italijanske šole, kakor jih imajo Slovani, ki so na našem ozemlju, in kakor jih imajo vsi tujci, ki bivajo na italijanskem ozemlju v ožjem pomenu besede. Na koncu, gospod minister za zunanje stvari, in tu bi časa sredstva, s katerimi Ki se denarni promet zboljšal s tam, da bi se ta papir zamenjal', še preden se izvrši zamenjava papirnatih bonov v kovina »te. V ta namen se pripravlja ukrep, s katerim se bo odpravil velik del pokvarjenega papirnatega denarja, ki se je do sedaj nakopičil. Nadalje se bodo izdale naredbe, naj se pri sprejemanju pokvarjenega denarja vrši postopanje čim hitreje. Italijanski podanik t Washin£tonu ostane na svojem mestu RIM, 21. Vest, ki jo je objavil neki ameriški dopisni urad, češ da bo sedanji italijanski poslanik v Washingtonu odstavljen, je brez vsake podlage. Genovir med konferenco, v zasebnem mi Vi lahko rekli, da to ne spada v Vaš pogovoru, rekli, da so bili pač ena največjih delokrog, opozarjam vlado na delikatni —:----------— - T.-*----——' položaj na vzhodni meji. Ni Vaša stvar, gospod minister, a porabljam priložnost, da cvir za sporazum z Jugesav jo nekateri racžje nekega sektorja zbornice, neki njihovi čini i. t. d. Ne, gospod minister! Glejte: mi smo bili vedno dosledni in na svojem mestu. Pred rapalsko pogodbo je bil odprt spor med Italijo in Jugoslavijo in mi smo sc zavzemali za našo domovino in smo branili njene koristi, ki so bile seveda v nasprotju s koristmi Jugoslavije. Potem je prišla rapalska pogodba in mi smo rekli, da se ji podvrgavamo z nevoljo, a nismo storili ničesar, da se ta pogodba, vsaj v sami vladi to pokličem v spomin; v povod so mi incidenti, ki so se pogosto pripetili na tisti meji in ki se morajo tikati neposredno tudi ministrstva za zunanje stvari. Omeni bom samo en incident, ki je tipičen in radi katerega ne vem, da bi bila vlada kaj ukrenila. Preteklega januarja so Slovenca iz Postojne, ki je v vrstah fašistov-ske stranke, zvabili v Logatec in ga zaprli v ječo. Dva orožnika sa prikažeta v ječi, bistvenem delu, ne uveljavi. Spor med Ita- gc odpeljeta vun, za 50 m čez italijansko iijo in Jugoslavijo traja dalje ne po naši mejo in ga ustrelita. Čez približno 20 dni krivdi, ampak j^ač po krivdi tistih vlad, ki smo ga našli pod snegom. To je en incident, ga cd rapalske pogodbe do danes še niso ki dokazuje, kako je z vojaškega in poli-2male dognati. Danes, če nam sporočite, da ! ličnega stališča meja zastražena. (Op. ste v Sv. Margeriti končno zaključili spo-J prev.: v izvirniku: «. .. come sia guardato razum z Jugosloveni, smo zadovoljni, ne- dal punto di vista militare e politico il ccn-kvarno našim pridržkom, ki pa na pravem : fine.*) Na koncu se poslanec Giunta priporu ne bi mogli prav nič ovirati vašega' tožuje, da je meja tudi premalo zastražena dela; imamo pa pravico zahtevati, da naj! prodi tihotapcem, in zaključuje z besedami: Jugoslavija demobilizira. Kajti Jugoslavija j«Častiti kolegi! Predložil sem svoj dnevni vodi proti nam boj na političnem polju in red. ker položaj v Trstu začenja postajati oster boj na trgovinskem poju. Dosti je zelo težaven. Mnogo iluzij je v prebival-brati ljubljans-ke. zagrebške in kakšenkrat belgrajske časopise, da se začuti, s kakšno strupenostjo se tisti ljudje zaganjajo v nas. V nekih ljubljanskih časopisih se je pisalo, da se tržaški uzerčni semenj mora absolutno bojkotirati. Ne samo lo, nego ljubljanska trgovinska zbornica je sklenila siste- stvu. Ne bomo jim sledili. Izjavljamo pa, da je trenutek tu, da je treba pričeti se gibati in delovati. Pričakujem za te-, da zvem od vlade, kaj je storila v Genovi, kaj je mogoče še storiti na kakšnem drugem zborovanju narodov in ali se je končno začela, ali se vsaj hoče začeti tista obnova trgovi- Jugoslavija Pašićeve izjave o odnosa jih Male entente nasproti Rusiji in zaveznikom BUDIMPEŠTA, 20. Listi objavljajo vsebino Pašičevih izjav dopisniku « Public Leadera» iz Filadelfije ob priliki poroke kralja Aleksandra. Na vprašanje, kakšno stališče zavzema ^ ^ ^ ^^^ Mala ententa nasproti zaveznikom, je od- sarne"na"5unaju. govoril Pašić: V cdnofcajih med posamezni-; cer najprej v državnem, potem v francoskem in nazadnje tudi v nemškem jeziku. Čehosfovaški kredit Avstr ji PRAGA, 21. Zbornica je razpravljala o zakonskem načrtu, s katerim se pooblašča vlada, da da Avstriji kredit 500 miljonov čehoslovaških kron. Poročevalec Hnidek (agrar.) je izjavil, da bodo krediti dovoljeni Avstriji predvsem, da plača svoje dolgove nasproti Čehoslovaški. Kredit se bo dovolil pod pogoji, na katere so vezana inozemska posojila, dovoljena Čehoslovaški, in sicer začasno po 6% obrestih. Avstrija bo morala vrniti to posojilo v 20 letih. V slučaju, da bi Avstrija dobila druge inozemske kredite pred koncem januarja 1923., bo čehoslovaško posojilo zajamčeno enako kakor ti krediti, in sicer s premoženjem in dohodki avstrijske države. V nasprotnem slučaju bo čehoslovaško posojilo zajamčeno z davki na prevoze. Dokler ne prevzame upravo tega posojila kaka mednarodna organizacija, bo Avstrija dala Čehoslovaški kot jamstvo akcije lokalnih železnic, akcije tvornice sladkorja v Dolnjem Ce-tenu na Češkem in palačo bivše češke pi- matični bojkot proti vsaki iniciativi, naj si1 ne, tudi z žrtvami na breme države, da se bo iz Trsta, ali iz Julijske Krajine ali sploh iz Italije. Vemo, da ne moremo rabiti neke železnice ob zgornji Soči za na Dunaj, ker se ne more prehajati čez jugoslovensko ozemlje. Železnica Trst - Logatec - Ljubljana nasproti nam ne posluje, kar se tiče potnikov in blaga, ker ni presledka v sabotaži od strani Jugoslavije in ker povsod vihra protiitalijanska kampanja. Vedeli boste tudi, da je neki general, poveljnik jugo-slovenske divizije, nekega dne izjavil v svojem govoru: «Vse ceste peljejo v Rim, in mi jo vdarimo po tržaški.» Znano Vam je, gospod minister za zunanje stvari, da je bil enkrat v Italiji neki ubog italijanski general odstavljen, ker se je osmelil pred standarto konjeniškega polka izpregovoriti par patriotičnih besedi, odstavljen, ker se povrne življenje tržaški luki in vsej deželi, ki po polomu avstrijsko - ogrskega cesarstva peša v pretresljivi bedi (langue in uno squallore imipressionante).* Izjavljanje poslanca Giunta je torej še daleč od pravega razumevanja vzrokov položaja, ki g& opisuje s tako zgovornimi besedami in ki mu je narekoval dnevni red sledeče vsebine: «zbornica opozarja vlado na potrebo političnih in gospodarstvenih dogovorov z državami, ki tvorijo zaledje Julijske Krajine, in na ukrepe za vojaško in carinsko obrambo nove meje.* Goispod minister Schanzer bo pač moral še večkrat dajati poslancu Giunti in tovarišem lekcije v zasebnih pogovorih, ali, še bolje, kar javno, kakor onikrat v geno-veški kraljevi palači. Italija Poslanska zbornica. — Spopad med fašisti in secial sti RIM, 21. Zbornica je snoči zopet enkrat zavzela neresno lice. Prerekanje med fašisti in socialisti se je začelo že pri razpravi o razobešanju državnih zastav raz javna poslopja. Fašistovski poslanec Giu-riati je predlagal, naj se izda odlok, da se raz javna poslopja sme razebešati samo državna zastava, poleg katere se k večjemu lahko še razobesi tradicionalna občinska ali deželna zastava. Giuriati je tudi predlagal, da naj se razpustijo občinski za-stopi, ki bi prekršili to naredbo, ker ne ve, ali bodo socialisti hoteli spoštovati državno zastavo. Ta izjava je vzbudila pri socialističnih poslancih silno razburjenje. Socialist Ciriani je dejal, da socialisti spoštujejo državno zastavo, da pa zahtevajo, da se poleg državne razobesi tudi rdeča. Sicer pa se državna zastava ne brani z oboroženimi tolpami — je dejal — temveč na lep način. Vsled teh izjav je prišlo med socialisti m fašisti do silnega prerekanja. Predsednik je nasprotnike, ki so si hoteli skočiti v lase. komaj pomiril. Končno je bil odobren predlog, da se vzame Giuriatijev predlog v pretres. Proti so glasovali socialisti in komunisti. Toda najzanimivejši prizor je nudila zbornica pozneje, ko je socialist Lazzari govoril proti vladni kolonialni politiki in protestiral proti temu, da se v Libiji preliva kri, namesto da se da Arabcem samostojnost. Najprej sta se začela kregati nacionalist Greco in socialist Vella, pozneje pa fašist Gray in socialist Modigliani. Končno je Gray skočil ves iz sebe od jeze proti socialistom. Za njim so skočili ostali fašisti, »led njimi tudi poslanec Giunta, ki je zgrabil stolico in hotel z njo planiti na socialiste. K sreči so ga še pravočasno zadržali kvestorji. ki pa niso mogli preprečiti divje rokoborbe, ki se je začela med nasprotniki Med divjim krikom so padale klofute, da je bilo veselje. Predsednik zbornice je zapustil ogorčen dvorano, ministrski predsednik pa je obupan ostal in gledal ta lepi prizor. Občinstvo je bilo medtem že zapustilo tribune. Relativen mir se je vzpostavil še-le po dolgem času. Po zaključitvi seje so si poslanci pripovedovali po hodnikih, koliko so jih dali. Kolko so jih dobili, pa jim ni bilo treba praviti, ker se je videlo po znakih na nosovih, pod očesi in na obleki. D'Aragona o sodelovanju RIM, 21. Poslanec D'Aragona, član vodstva Splošne delavske zveze, je dal rimskemu listu «Paese» par važnih izjav o vprašanju sodelovanja socialistov z drugimi strankami. Mi smo — je dejal D'Aragona — že rekli svojo in sedaj je vrsta na drugih, da izpregovorijo. Ako je res, da bi bilo sodelovanje koristno za našo stranko, velja pač isto tudi za druge stranke. Glede razpoloženja pristašev sodelovanja napram Giolittiju je rekel, da je vsak sestanek med njim in Giolittijem izključen. Tudi ni bil z njim v nikakih stikih. Res je samo, da so ga nekateri Giolittijevi prijatelji prosili za sestanek, in to je vse. On misli, da nima Giolittiju ničesar povedati. D'Aragona zaključuje: «Svoj sklep smo storili po temeljitem premisleku. Tisti, ki mislijo, da bomo ostali na cedilu vsled pomanjkanja sodelovalcev, se motijo. Taktika je v politiki tisti rek, ki ga je treba obračati po okoliščinah. Te okoliščine nam pravijo danes, da je treba iti desno, a jutri nam bodo lahko šepetale, da se preložimo na levo.» Težkoče pri zamenjavaaja pokvarjenega papirnatega denarja RIM, 21. Zakladno ministrstvo se živo bavi z dejstvom, da se državni papirji in papirnati boni, ki so se pokvarili, vračajo v veliki obilici, vsled česar nastajajo v za-menjavanju tega papirja z novimi nakaznicami in boni. Ministrstvo proučuje že dlje mi državami Male entente ne bo prišlo začasno do nikakršne izpremembe. Mi smo se sestali, da ponovno utrdimo solidarnost, ki je vladala med nami v Genovi in katero bomo pokazali tudi v Haagu. Poljska ne bo stopila v Malo entento kot član, toda podpirala nas bo v vseh vprašanjih, ki ne škodijo njenim interesom. Če pride do razcepitve med Anglijo in Francijo, ne bomo sledili ne eni in ne drugi državi, temveč se bomo ravnali po svoji lastni politiki in gledali ohraniti prijateljstvo obeh držav. Smatramo, da vsak razkol med velikimi zavezniki pomeni veliko nesrečo in bomo vsled tega zastavili ves svoj vpliv, da se med velikimi zavezniki ohrani solidarnost. Kar se tiče Rusije, bi mi priznali sovjet sko vlado, ko bi bili gotovi, da nas bo pustila v miru, toda mi nismo dobili dovolj jamstev. Vzpostavitve prejšnjega režima v Rusiji v kakršnikoli obliki ne želimo. Želeli bi pa takšno obliko vladavine, ki priznava suverenost naroda. Udejstvitev take vladavine je odvisna od smeri sovjetske politike. Mi se ne bomo ne z orožjem, ne na kak drug način vtikati v notranja vprašanja Rusije, iščemo pa in smo tudi že našli način, kako bomo prišli v stik z Rusijo Kar sc tiče Madžarske, je izjavif 'Pašič. da ni bil sklenjen nikak vojaški dogovor proti Madžarski. Kdor to trdi, dela propagando. Vendar pa smo, če bi bilo treba, pripravljeni braniti svoje meje toliko na madžarski, kolikor na kaki drugi strani. Ko bi bili na pr. na Madžarskem na vladi kmetski ali meščanski elementi, ki bi priznali mirovno pogodbo in izpolnjevali svoje obljube, bi se lahko tudi pogajali z njimi o gotovih spornih krajih, kjer so Madžari eventuelno v veČini. Madžarska vlada se je o tem tudi že obvestila, toda ona je to ponudbo odklonila. Če je torej res, da žive na Čehoslo vaškem in v Jugoslaviji tudi madžarsko prebivalstvo, je ravno tako res. da je madžarska vlada onemogočila osvoboditev tega prebivalstva na miren način. Prevoz luali slovenskega mučenika Frana Majselja Podlimbarskega iz Pulkave ▼ Ljubljano LJUBLJANA, 21. V Pulkavi pri Ober-holiabrunnu je umrl dne 19. septembra L 1917. v vojnem pregnanstvu slovenski pisatelj Fran Majselj - Podlimbarski. Že pred vojno je kot častnik pisal povesti in črtice,iz vojaškega življenja pod imenom Podlimbarski. Pozornost je vzbudil s svojo < Potresno povestjo* in avtobiografskim rama nom v «Ljubljanskem Zvonu*. Ko se je nastanil v Ljubljani, je stopil takoj v odbor « Slovenske Matice* in je vršil nekaj časa tudi tajniške posle. Obenem je dovrševal roman iz bosansko - hercegovskega življenja «Gospodin Franjo*, ki pa je bil cenzuriran po vladni cenzuri. Ko je izbruhnila vojna, je bil Podlimbarski degradiran in zaprt v Pulkavi na Nižjem Avstrijskem. Pokojnikovo delo se je vendar rešilo, ker je pokojni Bonač nekoliko iztisov romana zazidal v svojo klet in jih tako rešil. Pokojnik pa je izdihnil v prognanstvu, ne da bi bil videl uresničenje idealov, zaradi katerih so ga avstrijska oblastva gnala v smrt. Po posredovanju šentpeterske podružnice Ciril Metodove družbe v Ljubljani so bile kosti mučenika izkopane in položene v krsto, leseno* in kovinasto, ki se pripelje jutri zvečer v Ljubljano. V soboto popoldne bodo zemski ostanki slovenskega pisatelja in mučenika svečano pokopani v domačo zemljo na pokopališču pri Sv. Križu. Veliko netnfe t Belgradu BELGRAD, 20. Na ravnini severno od Belgrada med Velikim Bečkerekom in Vršcem je nastalo včeraj popoldne katastrofalno neurje. Padala je toča, ki je napravila ogromno škodo na polju. Škodo ne morejo še preceniti. Poljedelsko ministrstvo je takoj odposlalo posebno komisijo, da škodo preceni Uničeni so prvi poljski pridelki, veHka je tudi škoda na žitnih poljih. _ dthoslovaika Trojezični nap'sf na čehoalovaških obmejnih postajah PRAGA, 20. Iz Prage poročajo, da je železniško ministrstvo odredilo, da morajo biti v svrho orientacije potnikov vsi napisi na obmejnih postajah v treh je2tkih( in si- Čehcslovaška — je zaključil poročevalec — je dokazala s tem posojilom svojo lojalnost nasproti Avstriji in svojo pripravljenost za sodelovanje pri obnavljanju Evrope. Po kratki razpravi, je bilo dovoljeno odobrenje tega posojila od vseh strank razen poslancev slovaške ljudske stranke (Hlinkova stranka), nemških nacionalistov in socialistov, ki so tako še enkrat dokazali, da jim ne gre pomoč njihovim bratom, temveč samo za opozicijo proti čehoslovaški vladi. Bolgarska Bolgarska vlada in ostanld Vrangelovih čet SOFIJE, 20. Bolgarski dopisni urad javlja: Pooblaščeni smo zanikati vse vesti o nekakem preganjanju Rusov na Bolgarskem ter javljamo, da uživajo Rusi pri nas popolno gostoljubnost kakor vsi drugi begunci. Vlada je storila par primernih ukrepov samo proti nekaterim častnikom, ker je bila odkrita nekaka vranglovska zarota na škodo javnega reda na Bolgarskem. Ti ukrepi pa ne bodo menjali zadržanja bolgarske vlade napram Rusom, katerih usodo bo skušala lajšati z vsemi sredstvi, seveda pod pogojem, da se bedo pokorili jakonom. Romunska Take Jonescu umrl RIM, 21. Danesi predpoldne ob 10 je umrl v nekem zasebnem zdravilišču bivši romunski ministrski predsednik Take Jonescu. Francija Poincare zadovoljen z obiskom v Angliji PARIZ, 21. Poincare je izjavil časnikarjem, da so bili njegovi pogovori z Lloydom Georgem povodom njegovega obiska v Londonu zelo prisrčni. Zelo ga je razveselila manifestacija za sporazum med obema državama, ki ji je bil priča v Londonu. Francoski proračuni zadnjih 10 let PARIZ, 21. «Matin* je objavil tabelo s francoskimi proračuni v zadnjih 10 letih. Iz te tabele je razvidno, da je imela Francija v 1. 1913. 5.100 miljonov pasive in 4.900 miljonov aktive. V 1. 1920 so stroški prekoračili 58.100 miljonov. ki pa so bili potem skrčeni na 48.700 miljonov, medtem ko so vsi dohodki znašali 24.700 mi-ljcaiov. Tuniški beg nevarno obolel PARIZ. 21. Tuniški beg je nevarno obolel. Predsednik general Saint, ki se nahaja sedaj v Parizu, je bil o bolezni obveščen in se nemudoma povrne v Tunis. Donavski pravilnik pred zbornico PARIZ, 21. Takoj v začetku včerajšnje seje francoske poslanske zbornice se je začela razprava o zakonskem načrtu za odobritev mednarodne pogodbe o internacionalizaciji Donave. Poročevalec je priporočal zbornici, naj pogodbo odobri, da s tem zadosti nujni potrebi. Poincare je izjavil, da se vlada pridružuje poročevalčevim izjavam. Angliia Angleški prestolonaslednik se je povrnil v Anglijo LONDON. 21. Snoči se je angleški prestolonaslednik po 8 mesecih svoje odsotnosti izkrcal v Plymouthu. Ves ta čas je bil prestolonaslednik na potovanju po angleški Indiji in je obiskal tudi Japonsko. Gornja zbornica odobrila washing tonsko pogodbo LONDON, 21. Angleška gornja zbornica je odobrila v drugem čitanju zakonski načrt o ratifikaciji washingtonske pogodbe o omejitvi oboroževanja na morju. Tndi Angl ja se ne bo več zavzemala za evropske zadeve PARIZ, 21. Londonski dopisnik lista « Journal* javlja: Angleški politični krogi, ki so bili ob času sestanka v Cannesu za zvezno pogodbo s Francijo, se sedaj umi-kajo na podoben način, kakor se je svoj čas umikala Amerika. Na Angleškem se bojijo sprejemati kakršnekoli obveze ne samo proti Franciji, temveč tudi napram vsaki drugi državi. To je glavni vzrok, da so pogajanja, ki so ae začela v Genovi, ostala brezuspešna. NemilJa Pred monaiiristično revolucijo v Nemčiji? BERLIN, 20. Glasila nemških neodvisnih socialistov poročajo iz zaupne in dobro informirane strani, da so vse HindenburgOve parade in proslave v resnici le važen pregled trdno sklenjene reakcije po vsej Nemčiji. Vse nepriljubljene osebe so v črni knjigi. S temi nameravajo napraviti reakcio-narji kratek proces. V vseh ministrstvih delajo mrzlično za monarhijo, posebno v ministrstvu za državno obrambo. «Freiheit* prorokuje, da bo to pot krvoprelitje večje nego je bilo leta 1915. — Tudi «Vorwaerts* piše o militarisitčno - monarhističnih pripravah velenemcev in poživlja delavstvo, naj bo pripravljeno na vse. Avstrija Nova davčna bremena v Avstriji DUNAJ, 20. Finančni minister predloži v sredo 21. t. m. avstrijski narodni skupščini finančni načrt. Finančni minister napoveduje nov davek na premoženje in nov davek na promet, dalje napoveduje povišanje cen raznim monopolskim pridelkom, povišanje železniških tarifov in drugih pristojbin. Finančni načrt omenja tudi ustanovitev nove emisijske banke. Južna železnica ogoljufana za 21,0C0.000 K • DUNAJ, 20. Pred posebnim senatom deželnega sodišča je včeraj pričela senzacionalna razprava proti sedmim uradnikom Južne železnice, ki so obtoženi tatvine v škodo Južne železnice. Glavni obtoženec je 39-letni revident Karel Topfl. Ta je znal ponarejati fakture stavbnih tvrdk, ki so dobavljale upravi Južne železnice stavbeni materijal. Znal je tako manipulirati, da si je iz dohodkov teh manipulacij sezidal krasno vilo: Za Južno železnico določeni materijal, kakor železniške prage, les, gramoz in drugo je Topfl s pomočjo svojih pomagačev znal predati drugam in potem so si dobiček delili, oziroma so včasih materijal dvakrat železnici prodali. Nadrevi-dent Klische in adjunkt Borka iz Miirzu-schlaga sta Topflu predala 14 vagonov lesa. Dalje so obtoženi kontrolor Frscher in revident Merk, ki sta ponarejala fakture in druge dokumente. Celokupno škodo, ki jo je tekom 10 let povzročil ta konzorcij goljufivih špekulantov, ceni Južna železnica na 21 miljonov kron. Vsi obtoženci priznavajo gcljtlfije. Število avstrijskega prebivalstva DUNAJ. 20. Dunajski statistični urad poroča, da znaša površina avstrijske repubii ke 83.991 km", cd katerih zavzema 4107 km2 Gradsko. Število celokupnega prebivalstva pa znaša 6,428.000. Ogrska Otvoritev nove ogrske zbornice BUDIMPEŠTA, 21. Včeraj se je vršila svečana otvoritev skupščine. Seje se je udeležil tudi admiral Horthy. Prisotni so bili vsi poslanci vladne stranke, a od opozicije samo grof Apony. Navzoči so bili tudi člani diplomatskega zbora s svojimi družinami. Regent je bil v paradni uniformi z vsemi odličji in je prišel v spremstvu z min. predsednikom Bethlenom. častna četa mu je izkazala predpisano čast, a poslanci so ga sprejeli z burnim ploskanjem. V svojem govoru se je regent spomnil prve ogrske narodne skupščine, ki je bila sklicana v zelo kritičnih okoliščinah in katere delovanju se je posrečilo rešiti domovino od pogube. Sedaj, ko je naloga prve skupščine končana — je nadaljeval Horthy — bo druga nadaljevala njeno- delo in tako varovala nepretržno tisočletno ogrsko ustavo. Glavna naloga vlade tekom te zakonodaje bo, da trajno utrdi mir. red in javno svobodo v državi. Glede zunanje politike je govornik izrazil upanje, da bodo velesile kazale napram Madžarski nepristransko blagohotnost pri reševanju vseh vprašanj, ki izvirajo iz trianonske mirovne pogedbe. Naloga vlade bo, da zagotov i trajen mir in da v ta namen sklene primerne pogedbe z vsemi sosednimi državami. Regent je ob koncu svojega govora apeliral na patriotizem poslancev in nato ob burnem ploskanju zapustil parlament. HAAG, coski in so fran-s poročil i Nizozemska S haaške konference 21. Na včerajšnji seji belgijski odposlanci sklep svojih vlad, da se bodo udeleževali sej haaške konference. Francija si je pridržala pravico umakniti svoje odposlance, ako bi smatrala to vsled zadržanja ruskih odposlancev za potrebno. Nato je biLa imenovana posebna osrednja komisija, ki se bo stavila v stike z Rusi. Španska Pred podpisom trgovske pogodbe s Francije MADRID, 21. Ministrstvo za zunanje stvari javlja, da se bo v najkrajšem Času podpisala nova špansko - francoska^ trgovska pogodba. Roiaki! Ne zabite na Šolsko društvo! FoSlzsm v vnonjl politiki V razumevanje današnje vnanje politike oficielne in neoficielne Italije je treba poseči nazaj v rvetovne dogodke, ki so potisnili tudi Italijo v bojni vrtinec. Trozveza osrednjih vlasti z Italijo je bife že ob rojstvu na trhlih nogah. Ta zveza je bila nekaj nenaravnega, če pomislimo, da sta Nemčija in Avstrija cela stoletja smatrali Italijo za nekak svoj privesek in vemo iz zgodovine, kako so hodili razni nemški cesarji in knezi na bojne pohode v Rim. Narodno osvobojenje in ujedinjenje Italije v drugi polovici prejšnjega stoletja pa se je vršilo v znamenju neprestanega oboroženega in diplomatskega boja s podonavsko monarhijo. Dasiravno je Italija pred svetovno vojno takorekoč že imela svoje meje. vendar je bila avstro-ogrska monarhija s svojim ofenzivnim militarizmom velika namišljena ali resnična nevarnost Italije; glavno pa je, da se Italija ni mogla udobno počutiti poleg močne in sovražno razpoložene sosede. Peščica Italijanov na jugu monarhije pa se je znala tako krepko uveljaviti in netiti iredentistični ogenj, da je to dejstvo zelo vplivalo na tisti del italijanske javnosti v kraljestvu, ki je imela še vedno v spominu avstrijsko okupacijo- italijanskih pokrajin. Tako so bili dani pogoji za vstop Italije svetovno vojno na strani entente. Toda materialne pridobitve v slučaju zmage, ki je res prišla, so se že tedaj kazale majhne v primeri z ogromnimi žrtvami, ki jih je bilo treba staviti v proračun vojne. Resnica je, da so italijanski državniki z gotovostjo računali, da bo vojna trajala le nekaj mesecev in bo Italija prišla razmeroma po ceni do vojnih smotrov. Italija je torej zasledovala dvoje smotrov: prvič: oslabitev avstro-ogrske monarhije, drugič: osvoboditev svojih soplemenjakov. Znano je, da je bila v 1. 1915. tudi takozvana nevtralna stranka precej močna. Njen duševni vodja je bil Giolitti, tudi je bilo mnogo takih, ki so želeli stopiti na stran Nemčije proti ententi. Za kulisami so se vršila razna barantanja, toda že takoj spočetka je bilo jasnow da mera Italija v vojno in sicer na strani entente. ki je navezana na uvoz. Ententa pa je bila gospodarica svetovnih morij in je imela ključe morskih ožin Sredozemskega mcurja. Samo nerazsodni ljudje so zamegli pričakovati, da bi šla Italija v vojno ob strani osrednjih vlasti proti gospodovalcem morja. Kaj se je potem zgodilo, je znano. Italija je izšla iz svetone vojne zmagovita, toda žrtve so bile ogromne: žrtve na človeških življenjih in na denarju. In še londonski pakt je prišel v nevarnost vsled ustanovitve Jugoslavije in vsled Wilsono-vega stališča. V kolonialnem vprašinju pa je bila Italija docela pozabljena. Razpad Avstro-Ogrske pa je prekrižal gotove načrte italijanske imperialistične politike. Za italijansko politiko bi bila vojaško in gospodarsko oslabljena monarhija, občutno okrhnjena na jugu in omejena na Jadranskem morju veliko prijetnejša nego pa ustanovitev novih samostojnih narodnih držav. Taki Avstriji bi bilo mogoče naložiti občutno vojno odškodnino, dali bi se pa tudi izrabljati nadaljnji boji med narodnostmi. Sicer pa ni razpad Avstro-Ogrske presenetil samo Italije, ampak tudi Francijo, dasi je Francija želela obstoj monarhije iz čisto drugih razlogov. In tako se je Italija zagrizla v jadransko vprašanje, da je zamudila, lepih prilik za povečanje kolonialnih posesti in drugih gospodarskih pridobitev. Ustanovitev sosedne Jugoslavije je silno vznemirila in vznemirja še danes gotove italijanske kroge in italijansko nacionalistično javnost. Jugoslavija zapira italijanski ekspanzivnosti pot na vzhod in stremljenje italijanske zunanje politike je zavladati gospodarski na Balkanu in dalje na vzhodu. Zakaj konec svetovne vojne je stavil Italijo pred nove naloge. Njena industrija- s-e je silno razvila, domače delavstvo se je pomnožilo, preseljevanje se je zelo omejilo, država rabi obširnih ozemelj za svojo gospodarsko in kolonialno razširjenje. V takih razmerah ni nič čudnega, če najdejo "imperialistične struje precej odmeva v državi. Da ni mogla Italija na mirovnih konferencah popolnoma izrabiti svoje vojaške zmage, zato so bile krive njene obupne finance in drugič tudi boljševiško valo»-vanje, ki je vzbudilo nezaupanje v inozemstvu in ker je sploh oslabilo prestiž države v najbolj kritičnih trenotkih. Ko je prevzel fašizem obrambo države navznoter, si je postavil tudi program za vnanjo politiko. Jasno je, da je moral postati fašizem v vnanji politiki izraz najod-ločnejšega in nepopustnega imperializma. Stališče fašizma je, da je treba izrabiti moć orožja, moč zmage, kolikor se le da. Fašizem je neprikrit pristaš «Faustrechta». Fašisti zahtevajo n. pr. celo Dalmacijo, Črno goro (vsaj posredno), razkosanje Jugoslavije. Isto sovražno stališče so zavzeli tudi proti Grčiji in proti Franciji, posebno ko je Francija odrekla svojo diplomatično pomoč Italiji. Fašisti so za kazenske ekspedicije v Ljubljano, za okupacijo, aa neizvedbo ra-pall&ke pogodbe, sploh za vse ono, kar bi ne moglo dovesti do ustaljenja sedanjih razmer na Jugu Evrope. Umevno je, da imajo v tem oziru moralno oporo višjih vojaških krogov. Saj je znano, da je vsak militarizem imperialističen, pa naj si bo tudi rdeči imperialzem v Rusji. Fašisti so že večkrat nastopili za osvoboditev francoskih in švicarskih Italijanov, nastopili so za usodo malteških sopleme-njakov, zahtevajo italijansko nadvladje v Sredozemskem morju, se zanimajo za razvoj nove ruske države ki si io žele razko- sano na veliko drobnih repdblik. V tem oziru je fašizem izrazito protidovanski. Fašistovska vnanja politika stremi za zbližan jem z Nemčijo in Anglijo, skoraj povsod pa je nasprotna francoskim političnim težnjam. In dogodki nam dokazujejo, da imajo fašisti na vnanjo politiko države, velik, rekli bi skoraj odločilen vpliv. Uradna Italija ni sicer pretrgala zveze s Francijo, toda najnovejši dogodki so nam pokazali, da se nagiba odločno k Angliji in če se danes govori o neki zvezi med Italijo in Anglijo, je le posledica dosedanje vnanje politike države, ki se v glavnem vrši v fašistovski smeri. Zatorej moremo reči, da je vpliv fašizma na vnanjo politiko veliko večji nego na notranji položaj države. Ekspanzivna politika fašizma je utemeljena tudi v nacionalistični du-ševnosti italijanske meščanske javnosti. Italijani se smatrajo ne samo za enakovredne potomce starih Rimljanov, ampak tudi za polnopravne dediče starega Rima. Na podlagi zgodovinske preteklosti zahtevajo šovinisti tudi take zemlje, kjer ni nobenega Italijana. Vkljub včasih smešni pretirano-sti tega «staropravnega» imperializma pa je treba priznati, da zmore omenjeni razlog zainteresirati tudi širše kroge italijanske javnosti. In zatorej se ne smemo čuditi, če zahtevajo ti krogi okupacijo in aneksijo neitalijanskih pokrajin. Za nje se začenja zgodovinska dedna pravica pri posesti stare rimske države. Tudi niso upanja tih imperialistov na obnovo nekdanje veličine stare Italije tako fantastična. Če pomislimo, da meji Italija na zapadu na Francijo, katere prebivalstvo očividno izumira, medlem ko se italijansko ljudstvo' silovito naglo množi, da je vzhod redko obljuden, potem je plodovitost italijanskega naroda tako važen činitelj, da ga je treba vsekakor upoštevati. In morda je italijanski imperializem utemeljen ravno na tem naglem razmnoževanju italijanskega naroda, ki ga domovina ne more braniti. Vsekakor pa predstavlja danes fašizem skrajno strujo imperialističnega italijanskega nacionalizma, ki posega z vso odločnostjo- in uspešno v oficielno politiko velike, povojne Italije. M narod na Grafem Jugoslovensko pleme živi po svetovni vojni večinoma v svobodni fn neodvisni državi Jugoslaviji. Le nekateri odlomki so pri določanju mej ostali izven narodne države ter so bili priključeni k državnemu ozemlju drugih narodov. Najznatnejši med temi odlomki smo mi jalijski Slovani, ki smo prišli pod Italijo. Nismo pa nikakor edini odlomek, k* ga je zadela ta usoda. Večji ali manjši odlomki jugoslovenskega plemena se nahajajo ob robovih vseh Jugoslaviji sosednih držav, kakor na severu v Avstriji, Ogrski in Romunski, tako na jugu v Albaniji in Grčiji. V Avstriji imamo jugoslavenske manjšine v dveh različnih krajih: na Koroškem koroške Slovence m na Gradskem gradske Hrvate. Ime Gradiško nam je bilo do sedaj le malo znano. Pod vpKvotn tujerodnih dopisnih uradov, ki so dajali tej deželi razna imena, kakor je že slo prav njihovim različnim političnim stališčem, smo imenovali to deželo navadno Zapadno Ogrsko fti v zadnjem času tudi Burgenland. To je torej tisti kos nekdanje Ogrske, ki obsega bivše ogrske komitate ob stari avstrijski meji od Bratislave (Prressburg) do Mure. V teh pokrajinah je prebivalstvo po večini' nemško. Poleg Nemcev pa. živi znatna manjšina Madžarov in tudi precejšnja manjšina Slovanov. V ustah večine prebivalstva se ta dežela imenuje Burgenland in to ime je dobila1 za to, ker se označbe najvažnejših mest končujejo na burg: Pressburg, Oedanberg, Eisenburg itd. irvati pa imenujejo te pokrajine Gradsko. Ta dežela bi bila imela tvoriti tak oi meno vani hodnik med Jugoslavijo in Čehoslovaško. To je ista pokrajina, na kateri se je svoj čas preizkušala diplomacija ministra Della Torette, ki je s svojimi spletkami dosegel, da se je trianon-ska mirovna pogodba očitno prekršila na škodo Avstrije in v prid Ogrski. Ako hočemo določiti. položaj te dežele s splošno slovanskega stališča, se moramo povrniti daleč v preteklost. Ob času rimskega carstva je Gradsko pripadalo k znameniti in za zgodovino Slovanstva važni pokrajini, ki se je imenovala Panonija in ki se je razprostirala približno od nekdanje meje med Avstrijo in Ogrsko do Donave na vzhodu in na severu zopet od Donave do Drave, torej črez vso zapadno polovico sedanje ogrske planjave. Ko je ob času preseljevanja narodov mogočno rimsko carstvo razpadlo, so prodirale po tej planjavi proti zapadu in jugu najrazličnejša ljudstva: Huni. Avari, Gepridi, Zoti in tudi: naši predniki Slovani. V 6., 7. in 8. stoletju so se menjala ta ljudstva zaporedoma, dokler se niso Slovani, ki so bili najštevilnejši, tu stalno na. selili in potem tudi preplavili ves balkanski polotok, kar se je izvršilo v 7. in 8. stoletju po Kristusu. V tem času »o Slovani naseljevali zdržema vse ozemlje sedanje srednje in jugovzhodne Evrope od Gdanskega celo do Soluna in Carigrada. Med Jugoslo v eni ter Čehi ni še bilo sedanje nefnško-maxS2arske za gozde. Ti srednjeevropski Slovani ao ustanovili prvo slovansko državo pod kraljem Samom (623—685), ks je obsegala polabske Srbe, Cehe m Slovence do Save. Tako združeni so se takratni naii predniki uspešno upirali na Tspstkt nemškkn Bavarcem m Frankom, a na vzhodu mongolskim Avarom. Po smrti kralja Sama pa se Je slovanska država zopet razpadla na posamezna plemena. Borba bemikih Frankov proti na«n predkukom je naglo napredovala in Karel Veliki si je podvrgel proti koncu 8. stoletja vse slovanske pokrajine do Donave. Po smrti Karla Velikega (814.) so se Slovani uprli proO franko viki oblasti is takrat je Ljudevit Posavski prvič združil večino Srbov, Hrvatov in Slovencev za skupen odpor proti tuji oblasti (810.—823.). Ljudevit Posavski pa je bil po dolgotrajnih m trdovratnih bojih premagan in Franki ao na slovanskem oesmiju napravili dve svoji marki, furlansko marko na jugu in vzhodno marko v Panoniji. Od tedaj se js začelo naseljevanje nemških Frankov na slovanskem ozemlju, ki se je bolj in bolj krčilo proti vzhodu. Vrf> slovanski knezi so postali podlo&niki frank ovskžh lcraHev. Kljub temu pa domača državna misel msd srednje-i uni Slovani ni Se bila zamrla. Po Lju- devitevi smrti sta ustanovila knez Pribina in Kocetf v Posumi* oksntf srede 9- ctolctia nl*. flarao slovansko drža?* Na severu pa Je moravski knez Rsstislav «a0*il istočasno i—u slojno velikomoravslSo dttrat, ki j* postala posebno mogočna pod RsstMsvovim sinom Svatoplukom. V to dobo spada prvi nastop slovanskih apostolov sv. Grfla in Metoda, kr sta prinesla na Moravsko slovansko pismo iz. slovanske cerkvene knjige. Že se je zdelo, da se bo nekdanja Samova drŽava obnovila* Ta država bi bila tem močnejša, ker bi bila z državno organizacijo združena tudi lastna cerkvena organizacija. Sv. Metod je bil 1. 870. posvečen za moravsko-panonskega škofa in sam je živel več časa v Panoniji, kjer je tudi uvedel slovansko bogoslužje. BiH so torej dani vsi predpogoji za obnovitev mogočne srednjeevropske slovanske in krščanske države. Svatopluk je bfl že udfaril njene temelje s tem, da je po Koceljevi smrti zasedel Panomjo, Toda L 894. je umrl tudi on in po njegovi smrti je vsa zgradba zopet razpadla. Z vzhoda pa se je pojavil drugi sovražnik, bojeviti in divji Madžari, ki so skoraj vse 10. stoletje pu-siiošćii po srednji Evropi, dokler se niso proti koncu istega stoletja stalno naselili v sedanji ogrski nižini m si obrazovali svojo državo. Z ustanovitvijo madžarske države je bdla politična zveza med severnim in južnim Slovan-stvom za stalno prekinjena. Vsled naseljevanja nekdanje Panonije z ene strani po Nemcih a z druge strani po Madžarih je tudi plemenska vez postajala bolj in bolj tanka. Ta proces se vrši neprenehoma že 1000 let. Kljub temu pa živi na ozemlju zapadne Ogrske, ki je pripadlo Avstriji, še dandanes okoK 70.000 Slovanov, torej približno 1lt vsega prebivalstva, ki šteje 240.000 duš. Okoli 25.000 jih je z Šopronjem vred pripadlo zopet k Ogrski. Do nedavnega časa se Nemci in Madžari za ta naš narod niso mnogo menili. Ko pa je bilo sklenjeno, da se bo za šopronj vršilo ljudsko glasovanje, so se jim začeli dob rikati eni in drugi. Sedanja avstrijska vlada jim je poma-ala ustanoviti list «Novi Glasi», ki izhaja v eleznem (Eisenstadtu), medtem ko je madžar-ronska stranka imela že prej svoje glasilo Naša domovina*, ki izhaja v Gjuru (Raab). Pri ljudskem glasovanju so gradski Slovani glasovali večinoma za Avstrijo. Gradski Slovan« ne živijo zdržno, temveč so raztreseni od Bratislave na Donavi doli na jug skoraj do Mure. Kolikor je znano, stanujejo v 35 «župah». Med posameznimi župami pa se nahajajo močne nemške naselbine, vsled česar je ta naš narod izložen velikemu pritisku raznarodovanja. Ker so ti Slovani najvidnejši spomin na nekdanjo neposredno sosedstvo med Čehoslovaki in Jugostoveni, bi 1>ila njihova narodna smrt za vse srednjeevropsko Slovanstvo velika moralna izguba. Naloga svobodnih slovanskih držav je, da storijo vse, da bo tem Slovanom njihov narodni obstanek zajamčen. V narodnem oziru se gradski Slovani priznavajo za Hrvate, dasi je njihov jezik mnogo >olj podoben naši kranjski' slovenščini. Tudi narodna zavednost se v zadnjem času naglo razvija, za kar gre predvsem zasluga krogom, ci se zbirajo okoli « Novih Glasov». Pred krat-cim je ta list objavil sledeči poziv, ki priča o globokem narodnem čustvovanju tamkajšnjih ailturnih delavcev: «Kako ćemo naš hrvački jezik obderžati? Onako, da se nigdir in nigdar ne sramnjemo za Hrvate valovat in ako svag-dir, kade je moguće, naš jezik kasnujemo (rabimo). Ako mi sami nas materinski jezik ne zatajimo, ako i druge naše bližnje, ki drugi jezik govoru, poStujemo, onda moremo i ćemo potribovat, da oni m nas poštuju. Poštuj moj dragi bra.tn, svoje, onda čedu i Tebe poštovat, nežna i neće drugoga njegovo. Narodi va svojem jeziku živu. Ki narod svoj jezik zavo-stavlja, će se zgubit, ar ni vridan, da mu spomini a k ostane na zemlji». Pred enim tedtoom je bilo številno odposlanstvo gradskih Hrvatov na Dunaju pri predsedniku avstrijske republike, kateremu so obrazložili svoje kulturne in gospodarske pow trebe in zahteve. Predsednik Hailnisch jim je saje dal resna zagotovila glede namenov avstrijske vlade napnun njim. Avstrija je dolžna upoštevati gradske Hrvate že vsled določb o zaštiti narodnih manjSin, ki jih vsebujejo mirovne pogodbe. Spričo tega jamstva in spričo vedno rastoče narodne zavednosti prebivalstva samega je upravičeno upanje, da ti odlomki našega plemena v bodočnosti ne bodo izgub-jeni za vesoljno slovansko etnično skupnost. zen m hoče bili po vsej sili «orfgmalen» — svetovalec. Kaj hujšega si nočemo misliti Kdo je kdaj trdil, da je Trst «naš»? Kdo je kdaj zahteval to mesto samo za nas?! Vedno pa smo govorili in bomo govorili, da je Trst tudi nažf Priča za to je kaka stotina naših organizacij in naprav v tržaški občini. Priča za to je, dejstvo, da je imel slovenski živelj v Trstu svojega zastopnika v dunajskem parlamentu in da je imel do vojne dvanajstorico zastopnikov v tržaškem občinskem svetu, oziroma deželnem zboru. Priča za to so ljudska štetja in nekoliko: tisočev otrok, ki obiskujejo tudi danes slovenske šole vkljub vsem sedanjim razmeram. Slednjič je priča za to dejstvo, da je med slovenskim življem mesta in okolice razmeroma več starih in pristnih Trža-čanov, kot med laškim življem v mestu. In istrska1 zapadna obal? V miljski občini je večina prebivalstva slovenske narodno^ sti. V Kopru samem ^je prilično' štev^o Slovencev, a pet minut iz mesta biva že čisto slovenski živelj. Istotako je bližnja okolica Pirana ali jezikovno mešana, ali pa čisto slovenska. Tudi na Poreščini sega naš živelj do mestnih vrat Poreča in so okoličani že ponovno kaj drastično in po>-novno pokazali, kako je njih mišljenje. Na PuljšČini, tej zadnji točki zapadne obali Istre pa je izvolitev pokojnega Stihoviča pokazala, kje je večina. Do preobrata je bila tam vrsta hrvatskih šol. Pa tudi v mestu samem so imeli Hrvatje svoje šole, svoje denarne zavode in različna svoja gospodarska in socialna udruženja. Tako so imeli Narodno delavsko organizacijo, Čitalnico, Sokola. Kdo je ustanovil in vzdrževal te organizacije? Mari Italijani? Komu sa služile? Če je danes marsikaj drugače ni to radi tega, ker tam ni Hrvatov, ampak vsled nasilja s strani tistih, proti katerim mi — po mnenju pisca — stavljamo pretirane in neopravičene zahteve! Morda misli modfri pisec, da obal tvorijo samo mesteca tik morja, ki se jim zidovja zrcalijo v vodi Jadrana? Če misli tako, potem naj si le vzame paient na to nastati, marveč so imelf tudi odločitev t svojih rokah. svoje razumevanje! Od učiteljev pa, ki so Dnevne vesti ► VELEVAŽNO ZA VSE TRŽAČANE. Nihče naj ne čaka zadnjega dne ampak naj se takoj prepriča, če je vpisan v seznam tistih oseb, ki zadobijo italijansko državljanstvo brez dražega (di pieno diritto). Za ta posel se je treba obrniti na Anagrafični urad v ulici Sanita 25 soba št. 63. Rok za reklamacije glede državljanstva poteče dne 5. julija t. h Za okoličane je najbolje, da pooblastijo brihtno osebo, ki bo lahko pogledala seznam za več oseb skupaj ali pa tudi za vso vas. Opozarjamo vse naše čitatelje na veliko važnost te zadeve. Vsakdo« ki je pristojen v Trst, naj pogleda omenjeni seznam, da ne bo imel v bodočnosti nepotrebnih sitnosti. Znano je, da je točnost ▼ poslovanju anagrafičnega urada raifi vojne deloma trpela« videli smo to najbolje pri volilnih Ustnah, ia zato js človeško nemogoče, da bi bil sermam občine točen in popoten. Na dragi strani pa je vpis v ta seznam občane formalni predpogoj ca pridobitev državljanstva fn kdar se ae pobriga ca to, da bo r reda vpisan, bo lahko taci potanje predvidjsne sitnosti, ko bo n. pr. prosil Ctni Ust, za podelitev kake obrtni bo kotel prodati aH knpMi kako nepremičnino, ko s« bo potegoval za kako slnibo, pokojnino Hd. Prepriča«! ss ssora, če je vpisan vsakmofti, U je dovrifl 18. loto, od ženskih aano vdovo. Gospoda šapne upravitelje prosimo, naj bi to razglasili raz prlfairo, Trst In zapadna obal Isfee. «Piccoio» je prinesel te dni s posebnim zadovoljstvom posnetek iz članka v ljubljanskem listu Jugoslavija«-, kjer pisec nas Jugoslovene v Julijski Krajini poučuje, da je naša politika napram Italijanom zgrešena* ker da stavlja prevelike In neupravičene zahteve. 2al nam je, da nam dotični last ni pnšel v roke in smo zato navezani le na posnetek v «Pic-colu». Iz tega posnetka docnavamo, da nas pisec poučuje, da Trst in zapadna obal Istre nista «nača». Te da fe neulaljfvo dejstvo. Ta njegonra trditev nas osuplja. Pa ne morda zato, ker prinaša to Est, ki izhaja v Ljubljani, v središču Slovenije (kajti v sedanjem tamošnjem strankarskem blazne-nju je vse mogoče), ampak zato, ker pisec ovaja, da fe popoln nevednež glede narodnih razmer v naših krtih, ali w ie anAicio- ga učili narodopisje in zemljepisje naših krajev, naj zahteva, da mu vrnejo učnino v polnem znesku. Ne očitamo mu — kakor že rečeno — kakega izdajalskega namena, zaimerjamo mu pa da piše na Škodo svojih soplemenjakov o stvareh, ki jih ne pozna! Razumemo pa veselje, ki ga delajo «Pic-colu» take nepremišljenosti iz Ljubljane. Javni red in oblastva javne varnosti. Pod tem naslovom piše včerajšnja «Era Nuova»: Povedali smo že, da za vzpostavo javnega miru ne zadostujejo izjave posameznih strank, ki so odgovorne le za svoje pripadnike, ampak potrebno je bolj krepko in nepiisti^nsko postopanje državi* h organov in sicer oblastev za javno varnost in sodnijskih oblastev. V prvi vrsti je potrebno, da se zapleni orožje, da se kaznujejo oziroma odstranijo tisti, ki so oboroženi, vsi sumljivi elementi ter tisti brezposelni, ki niso rojeni v Trstu oziroma nimajo tukaj svojega rednega bivališča, nadalje povečano in stalno* zastra-ženje mesta in v to svrho je treba povišati število vseh organov javne varnosti a ob enem je treba paziti strogo na njihovo kakovost posebno kar se tiče nepristranosti. V to svrho bi merali. tako zahteva list, predpostavljeni bolj pogosioma nadzirati podvržene organe, a višje uradnike pri oblastvih javne varnosti naj bi nadzoroi-val: t . avnost meščani. List zaključuje, da bi bilo dobro objavljati imena tistih, ki so v pogledu javne varnosti na bodisi kak način prlli navzkriž z obla s t vi. Veseli nas, da je enkrat prišel italijanski list na naše stališče, ki ga od prvega začetka zavzemamo., in to ravno list, ki bi se lahko trkal na prsi, ko govori o nasil-stvih v Trstu, ter klical: mea culpa, deloma mea culpa. Mi nismo nikoli zahtevali, naj bi meščanstvo kontroliralo javne oblasti; to je pred vsem absurdna in nepremišljena zahteva, a tudi nepotrebna. Naša oblastva znajo dobro vršiti svojo dolžnost, samo če hočejo. Hoteti moraj in za to imajo skrbeti gospodje v Rimu. To je prva naša zahteva in potem bomo videli, če je potreba tudi povečati število organov javne varnosti. Seja gospodarsko - trgovskega odseka deželne svetovalne komisije je sklicana za danes ob 11. uri. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo predsednika o točkah gospodarsko - trgovskega značaja, ki so se razpravljale na zadnji seji osrednje svetovalne komisije. 2. Raztegnitev zakonov o koncesijah za železnice, cestne železnice in avtomobilske črte. 3. Odgovor finančnega ministra na predlog glede klavnice pri Sv. Soboti. 4. Ureditev dolgov in terjatev izraženih v kronah med Zadrom in drugimi novimi pokrajinami. 5. Zadružna zveza t Trstu: Dopustitev ulog nahajajočih se v Jngosfar ji k Izmenjavi 6. Raztegnitev zakona o nadzorovanju parnih kotlov. 7. Na daljni načrt delovanja. Kaj je grozilo Trsta! V predsinočnjem «Pic-cofc» čitamo zanimivo poročilo o položaju, v katerem da se je nahajalo tržaško mesto mi. nule sobote. Tržaški list pripoveduje namreč, da je izvrSevalni odsek fašistov nameraval skleniti, da zbere v Trstu vso množico svojih pripadnikov iz vse Julijske Krajine. Doznalo se jc — pripoveduje dalje — da so bili njih akcijski oddelki pripravleni v bližin jih krajih, da bi mogli s svojimi brzimš vozili vsak Čas prihi-teti semkaj. Mestu je jemalo 6apo. Slutilo je nad seboj nevarnost, ki jo je bilo treba odpraviti v korist splofaaosti. Čutilo je, da grozi tragično m blazno pooštrenje sporov med meščani. Trebalo je takoj ukreniti, da fašisti odnehajo od svoje namere. Toda trebalo je premagati ogromne težave: med drugim prepričati akcijski odsek, da se povrne na stališče zakonitosti, da se odreče vsake represalije in da sprejme premirje v blagor vseh In za dobro ime mesta. To bi >e ne bulo doseglo brez dobre volje zastopnikov falja. Teh poslednjih ni obremerejala naivečia odgovornost za položaj, ki bi mogel Tako nam riše «Piccolo» položaj minule sobote. Mi ne bi imeli ničesar pripomnili. Razgnana procesija. Kakor poročamo na drugem mestu, se je zgodila ena največjih lopovščin na praznik sv. R. T. v Otaležu na Cerkljanskem in to od ljudi, od katerih bi to mogli in smeli najmanje pričakovati, od varnostnih organov. Na praznik sv. R. T. se je zbralo v cerkvi kot navadno veliko ljudstva, ki je hotelo prisostvovati procesiji sv. R. T. Procesija so jc res tudi v redu razvila. Koj pri drugem oltarju na prostem pa je stopil brigadir s pokrito glavo pod baldahin k duhovniku, ki je držal v rokah Najsvetejše in zahteval, da naj se procesija razide, ,ker ni dovoljenja za njo. Duhovnik se zanj ni zmenil. Brigadir jc nato ukazal procesija razgnati, kar se je tudi izvršilo. Duhovnik se je vrnil z Najsvetejšim v cerkev m nadaljeval sv. opravilo. Prišel pa-je zopet orožnik, stopi' k njemu in zahteval, da naj gre ž njim takoj v kasarno. In to ravno med blagoslovom. Pa opravilu je šel res duhovnik z brigadirjem, kf mu je pokazal neko postavo iz 1 1886., ki pravi da so zabranjeni cerkveni obhodi brez dovo-ljenja. Čudno pa je namreč to, da naj velja t; postava samo za tisti dan irf samo za Otalež; vi šile so se procesije tudi drugod, a jih ni nihče razganjal, celo orožniki so se jih vdeležiii. Celo v Otaležu so se vršile tri procesijc v enem tednu, a jih ni nihče razganjal. Vprašamo knezoškof. ordinarijat in civilni komisarijat, aH ima res brigadir vso oblast v roJtah. Če je nima kako je mogoče, da se ta kršilec postav in sra-motilec Italije še vedno nahaja na svojem mestu? Ljudstvo zahteva, da naj izgine in 1o takoj! Prijava otrok, ki bodo šli na jesen v šolo Radi evidence otrok, ki bodo morali zaceli j prihodnjim šolskim eltom hoditi v šolo se pozivajo vsi stariši in postavni zastopniki, da prijavijo tekom meseca julija anagrafičnemu uradu (ulica Sanita 25, III. soba 61) tiste otroke, k? so rojeni izven Trsta v letih 1915. in 1916. S seboj naj prinesejolistine, iz katerih bo razvidno, kedaj so otroci rojeni. Zaprte posredovalnice. Tržaški civilni komi-sariat javlja, da sta bili vsled odloka oblastev zaprti sledeči posredovalnici za službe in stanovanja: Filomena Rasa, ulica Valdirivo 21 in Gisela Erdfeld v ulici P. L. da Palestrina št. 5. Nov poštni urad. V Marčani (okraj Pula) se bos s 1. julijem 1922 otvoril poštni urad namesto dosedanjo nabiralnice, z uradnim niizivom «Marzana d'Istria*. Urad bo imel tudi leMon-sjco zvezo. Sv. M. M. Spodnja. Ka*kor že parkrat objavljeno, priredi pevsko društvo *S!ava» v nedeljo dne 25. t. m. veliko vrtno veselico v proslavo 30-letnice svojega obstoja. Za to priliko je omenjeno društvo povabilo razna pevska in druga bratska, društva za prijazno sopomoč, in kakor je bilo pričakovati, so obljubila počastiti nas s svojo navzočnostjo pev. društvu: «Zastava», «Slavec», «Slovcnec>:, Kolo-, «Velesila» in «llirija». Zastopani bodo naši odlični skladateli kakor Lajovic, Foerster in drugi. — Na sporedu so mešani, moški in ženski ,zbori. Delovala bo šaljiva pošta in dobro založen paviljon. Kajpak, tudi priprave krčmArjeve, oziroma odbora konsumnega društva so v polnem razmahu, ker edino njihovo stremljenje je: da bodo gostje po danih razmerah kar najboljše postrežem. Iz vsega je torej razvidno, da bo nudila prireditev udeležnikom mnogo užitka in zabave. Prostor kjer se bo slavje vritilo, je zelo prijazen in za večje prireditve popolnoma primeren. Za to je upati in želeti, da naši dragi rojaki iz mesta in okolice la dan v čini večjem številu obiščejo to prireditev, ki obeta bili ena najlepših iz zadnjih časov. — NB. V slučaju slabega vremena se siavnost prenese na nedoločen čas. Poziv! Dne 2. julija se bo vršila v Sežani velika siavnost v korist »Šolskega dru-štva». Namen «Šol. društva» je bil dovoJj že pojasnjen. Dolžnost naših društev je, da pridejo ta dan «Šol. društvu« na pomoč, saj s tem pomagamo sami sebi! Dasi se je že lepo število društev priglasilo, vendar jih še pogrešamo, zlasti nekaj takih, ki so v neposredni bližini Sežane. Iskreno pozdravljamo nastop in nas veseli, da bomo — poleg drugih že znanih društev — imeli ta dan priliko slišati naše vrle «Kolaše» iz Trsta in «Velesilo» iz Škednja. — Radi sestave programa in izposlovanja dovoljenja, naj nam ona društva, ki niso še sporočila, tako. Sestanok se bo vršil danes ob 20.30; na dnevnem redu je tudi predavanje: - Pravo manjšine na občnih zborih akcijskih družb v italijanskem pravu * Predsednik. Pevsko-bralno društvo «Zastava» v Lonjerju javlja, da se za 9. julija t. 1. javljena vrtna veselica radi nepredvidevanih ovir ne bo vršila, Toiiko na znanje bralikim društvom Pevsko-bralno društvo «Zastava« v Lonjerju ima v sredo 28. t. m. ob 21 v društvenih prostorih redni občni zbor. «Prosveta» (Odsek za soc. izobrazbo). V soboto 24. t. m. v Lonjerju v prostoaih Konsum-nega društva predavanje. Začetek predavanja ob 21. Predava cJt. Čermelj o »Solncu in pla-netih». Delavsko konsumno dmštvo pri Sv. Jakobe opozarja svoje cenj. zadružnike na redni obča zbor ki se vrši v nedeljo 25. t. m. ob 10 v društvenih prostorih. Poživlja se na polnoStevilnc vdeležbo. «Odvada . Danes v četrtek ob 22.30 se vrši izredno važe ni sestanek s sledečim dm'vnon redom: javna knjižnica in čitalnica za šentjakobski okraj, preosnova krožka in volitve m udeležitev tabora v Sežana. Predsednik Čitalnica v Skednju. Novi odbor, ki mu predseduje dr. Dioniz Godina, je izvolil za častna člana Andreja Godino (Jokcl) in Ivana Flogo (Lazar) v priznanju za njuno dolgoletno in marljivo delovanje v prospeh društva. — Knjige se bodo izposojale odslej vsak petek od 7.—8. ure zvečer. C. M. podr. za Sv. Mar. Magdaleno. Odborov a seja se vrši nepreklicno v petek 23. t. m. ob 7. zvečer v magd. otr. vrtcu. Udeleže naj se je vsi odborniki. tTrtN, dMfi. trn Itn« m kna t vedo 38. t m. ob 21 v pmUrih p«r-&ega diuHn »Zastara* redni občni zbor. Tiimaiai MIto «Sakni» Sv. Jakob. Da- v četrtek dne 22. i. m. te vrli izredno va-fcm it riaiik točno ob 20 v navadnih proetorib (stara peticija). Čkuae in članic* poživljamo, da ae te^a TAŽoe^a sestadu gotovo in v polnem hev-ffu udeleže. Starosta Iz triaSkega iivllenla Pet minut odsotnosti: nad 300 lir škode. Čevljar Anton Contento je zaprl pred snočrrjam okoli 7.30 s ključem vrata svoje delavnice v ulici Campo S. Giacomo sL 13, in šel v bližnjo tobak&rao Ko se je pe-t minut pozneje povrnil, je zapazil, da so v rala delavnice priprta. Stopil je v delavnico m ugotovil, da so mu neznani, nepovabljeni goetje, odnesli med tem časom pet parov čevljev. Contento trpi nad 300 lir Škode. Osem kokoši. V noči od pondeljka na torek so ae priplazili neznani ljubitelji perutnine na vrt Emanueia Holzerja. v Barkovljah, vdrli v komik In spravli v svoje malhe osem kokoši* Aretirana postopača. Včeraj po noči sta bila aretirana v starem mestu dva postopača: Ludvik Gorlignano, star 28 let, iz Neapelja, in Marijani S&nzi, star 25 let, iz Rossane Oba sta brez stalnega bivališča. Radi protiposiavne nošnje orožja sla bila lateraj po nočd aretirana pri Sv. Jakobu Anton, pismene Cappelli, star 30 let, in Josip Sarai, star 20 let Vzel ju je pod streho; v zahvalo sta mu odnesla vse premoženje. Pred dobrima dvema letoma se je pojavila v stanovanju Frana Vardabasso. starega 74 let, v ulici Giorgio Vasaii št. 4, nuka Marija Cepinich, stara 45 let, in njes sin Milan, star 19 let. — Prosim vas, bodite tako usra/ljeni, in vzemite mene in mojega sina pod streho. Sva berača ... — je dejala ženska Vardabassu. Vardabassu se je smilila ženska in mladenič. Zato ju je tudi vzel pod streho. Dajal jima je tudi hrano. Pod njegovo streho sta bila do pred včerajšnjim. pravočasno -vabila, kar te razvidi IaUto fx tega, ker je tapuitvo prejelo na vabila ie v nedeljo pi—mil on^gavorr is izjave o stva radi katere se vri« sestanek. Navzlic tnm ie vstrajel dr. Gabrižak na svojem predlogu, da se sestanek odloži na 22. jtiisan. Poslanec Šček predlaga, da se najprej ugotovi, ali je sestanek bij pravilno sklican in aH je na sestanku dovoljno zaupnikov, da se stvari lahko razpravlja in sklepa. Ako pa m Število zadostno, se priključuje predlogu dra Gabrščeka, da se sestanek odloži. Dr. Bitežnik še enkrat ugotovi, da je bii sestanek pravilno sklican m da je sestanek ozrroro na število zaupnikov, ki so osebno ali pa z izjavami navzoči, sklepčen. S to ugotovitvijo je bil zbor zaupnikov udovoljen. Po tej ugotovitvi se začne stvarna debata, katere se udeležijo: dr. Gabršček« Kovač, Re jec, Vuk, Kozman, Švara, dr. Kobal, Križman, dr. Gregorčič, posL Šček. Po 2 urni razpravi se odobri predlog pododbora Političnega društva « Edinosti* v Gorici, ki se je sklenil v seji dne 24. II. 1922. in sicer: Ustanovi se za Goriško samostojno Politično društvo «Ea m! ne moremo da ne rečemo: znati politično zrelost tudi .tujerodci. Res so s tenu n? bo™ dosegli samo to da izpopolni- - -------~~ imeli priliko obiskovati nasprotno še več Pred včerajšnjim zjutraj je šel Vardabasso cd J lata na našo javnost utis, da na Goriškem ne doma. Povrnil se je otko-H poldneva. Vrata slano gre za preosnovo naše skupne politične organizacije, temveč za strankarski razkol. Na Goriškem so vse organizacije Ln vse skupine brez razlike mišljenja edine in složne a vanja je našel zaprta. Trkal je dolgo. Ker pa ni dobil odgovora, je šel po kovača. Ta je vdrl v stanovanje. Kratko: Vardabasso je ugotovil, da so mu izraat le iz stanovanja naslednje ; vprašanju potrebe, da se izvecfe preuredba po-stvari: dve zlati verižici, 500 lir, štiri rjuhe, 6' litične organizacije na Goriškem, in z vso od-srajc, 6 spodnjih hlač, 3 hlače itd. j ločnosijo odklanjajo strankarske boje. To blago sta mu odnesla, kakor se je pozneje I Kdor bi hotel zanesti namenoma razkol v doznalo, Cepenichova in njen sin. Policija ju; naše vrste, bi naletel na ogoi^en in odiočen zasleduje, toda do sedaj brej uspeha. j odpor celokupne in edine Goriške, ker bi takš- Samomor. Včeraj popoldne so pripeljali v; no postopanje pomenilo največji zločin na na-mrtvašnico mestne bolnišnice truplo 25 letne žero narodnem telesu. Malvine Franchel, ki je stanovala v uiici Fabšo Severo št. 46. Mladenko so našli zastrupljeno v vrtu pri Sv. Andreju. Sla je v smrt radi družinskih razmer. S tramvaja je padel včeraj popoldne okoli 4, ure v ulici Emo Tarabocchia čevljar Jakob Lepnik, star 69 let, stanujoč v ulici S. Marco tL 18. Pri tem se je ranil na glavi. Prvo poenoč je dobH v mesln: bolnišnic«'. Okreval bo v par dneh, če ne bo koroplikacif Tatvina na paraiku. Kmet Antoni Kocijančič star 50 let, stanujoč v Poreču, je dospel včer&j popoldne okoli 2.30 s parni k oni Istria v naše mestov Ko je stopa! po mostiču, ki je nastavljen tz parnika na pomol, je segel v notranji žep jope po listnico. Toda listnice ni bilo. V njej se je nahajalo, poleg listin 500 lir. Nesreča pri delu. Včeraj okoli poldne so pripeljali v mestno bolnišnico delavca Frana Godina, starega 34 let, stanujočega v ulici S. Francesco d'Assisi št. 41. Godina je izgubil desno oko pri delu v prosti lukL Aretiran slepar. Včeraj popoldne je bil aretira« v stari prosti luki uradnik Josip Ferraris, star 22 let, brez stalnega bivališča. Uradnik ima namreč na ve^ti celo vrsto sleparij in tatvin. Izvršil jih je pred nedolgun časem v Genovi. Ugotoviti moramo tudi, da se Goričani ne borimo za s v 070 politično osamosvojitev iz namena, da bomo s tem koristiti samo lastnim interesom, marveč iz prepričanja, da bomo na ta način najlažje branili tudi narodne interese vseh Slovanov v Italiji Gorica, 19. julija 1922. Za Pododbor političnega društva »Edinosti* v Gorici: Dr Karol Podgornik, 1. r. — Dr. Jože Bitežnik, I. r. — Polde Kemperle, 1. r. — Ignacij Križman, 1. r. — Avgust Kozman, 1. r. — Dr. Anton Gregorčič, 1. r. — Dr. Engelbert Bedednjak, L r. — Virgšlj Šček, L r. — France Gorkič, L r. — Dr. Andrej Pavlica, I. r. — Dr. Josip Ličan, £. r. France Bevk, I. r. — Dr. Franc Gaberšček, L r. Dr. Jože Mun&h, L r. Pripomba uredništva. Priobčujemo pričujočo izjavo goriškega pododbora s pripombo, da gre pri presojanju pomena omenjenih člančičev pač gotovo za malo nesporazum-Ijenje. Ako izluščimo jedro, bo pač jasno, da je bil naš namen ravno zavračanje tistih podtikanj, protd katerim goriški pododbor upravičeno protestira. Pred kratkim je prinesel ljubljanski «Slovenec» na uvodnem mestu enostransko poročilo o položaju, ki je nastal pri nas vsled prizadevanja za preureditev naše politične organizacije. Te dni pa je prinesel ♦ Slovenski Narod» tudi na uvodnem mestu dolg članek, v katerem se opisuje naš položaj v tendenciozni luči. Obsodili smo tedaj *Slo-venčevo» poročanje, in ravno tako obsojamo danes poročanje «Slovenskega Naroda» ter dostavljamo na naslov naših bratov onstran meje, Vesti z Goriškega Zbor zsuDnikGv soriška no&diiora Političnega ctrastvu „Edinosti" v Gorici Na občnem zboru Političnega društva «Edi iici ^ nosti» na Opgnah se je sprejel nasvet pred- I nihče"pri nas ne' vidi v pri^evan^"za*pre-sedrnk* dra Wilfana, da se Goricam posvetu- ureditev naše pciitične organizacije kakih raz-ie;o se enkrat o reorganizacij: politične orga-jkolnih namenj0v. To vprašanje je treba proaia-ncacife m Sicer na sirsem sestanku, kakor je trati s čisto tehničnega in nikakor ne s kakega It" T'3 Pcdcdhor'1 dne 24 JI. 1922, ki je skle- strankarskopoliličnega vidika. Vsako drugačno nfla, da se ustanovi za Goriško samostojno po- razlaganje je ne samo popolnoma zgrešeno, iitično društvo. temveč tudi neizmerno škodljivo, ker zavla- .a sklep občnega zbora je gonški pododbor. ČUfe primerno rešitev sedanje krize v naši po-uvrk s tem da ,c skncal širši sestanek zaup- , Ktitni organizaciji. To je smisel našega nasto-mkov, z dne 12. lunina 1922; na sestanek so bUi pa v omenjenih člančičih. Kakor se vidi, gre vabl,2ni po dva ali trije zaupniki za vsak sodni; [ore: lc za nesporazumjljenje, ki mislimo da ofcra?, zaupniki iz Gonce, vsi deželni odbor- - — niki, državni poslanci dr. Podgornik, Šček in Lavrcnčič, zastopniki vseh važnih organizacij, kakor Zveze slov. županstev, Kmetske delavske zveze. Učiteljske organizacije, Zadružne zveze in Zbcra svečenikov sv. Pavla. Sestanek je vodil dr. Bitežnik, ker je bil dr. Podgornik odsoten. Dr. Gatršček je uvodoma ugovzirjal pravilnosti in. legalnosti sestanka z ozirerm na to. da nekateri zaupniki niso mogli pravočasno dobiti vabil, kakor tudi z ozirom aa to, da je dr. Podgornik brzojavil, da je bil sestanek določen za 22. junija; za to predlaga, da se setanek odloži na 22. junija. Dr, Bitežnik ugotavlja, da je bil sestanek letni Maggiolano in dobil več težkih telesnih poškodb. Z njim je padel še nekdo drugi, ki je dobil lahko poškodbo na glavi. Tepen fašist. V pondleltjek zvečer je šel po Gosposki ulici fašist Ckninotti, ki je pel svojo himno. Srečaio ga je par neznancev, ki so hoteli, razdraženi vsled pesmi, nadenj. Fašist je naglo spoznal položaj, nabrušil pete in jo hotel odkuriti. Toda bilo je prepozno, dobil je eno s palico po glavi Pravijo, da so> bdi napadalci republikanci. Enega so aretirali, ki je obdol-.žen, da se je vdefcžil teperža. Padel je neki Mermoija Laeijan s stopnic tako neredno, da se je znatno poškodoval. Do pretepa je bilo prišlo v pondeljek zvečer pri nekS gostilni pri Bajti v Rožni dolini. Orožniki so naredili red in mir. Neki mladenič jih je dobil po glavi. Otalež. (Razgnana procesija sv. Rešnjega Telesa). Slučaf, k! ga tu sporočamo, se izza protestantske dobe ni zgodil na Slovenskem. Na Cerkljanskem nekje je vas Otalež. Verniki se zberejo na praznik sv. Reš. Telesa v cerkvi, kakor navarmo. Po slovesni sv. maši se razvije procesija z Najsvetejšim. Šolski otroci z učiteljstvom, Mar. družba, ognjegasci v uniformi, mlado in staro, možje m žene po stoletnem običaju spremljajo Najsvetejše v lepem redu med zvonen^em in petjem skozi vas. Do prvega evangelija >e vse v redu. Pri drugem evangeliju sreai vasi pride k domačemu duhovniku pred oltar pod baldahin orožniški brigadir. Pokrit sredi svetega opravila, kb je duhovnik v popolnem ornatu z Najsvetejšim v roki, zahteva brigadir, da se procesija takoj ustavi in sicer zato, ker mu du« hovnik po sv. maši tik pred procesijo v zakristiji ni mogel pokazati dovoljenja za procesijo. Domači gospod mu ni mogel odgovarjati, ker kove aH kaj siičnega, toda do incidenta ni prišlo nobenega, ker so mladeniči sami, oziroma obč. zastopniki znali poasmti zadevo. Odbor za božičnico v Gorici priredi v sredo, dne 28. ob 7 m pol zvečer v dvorani Trgovskega doma s sodelovanjem slovenske šolske mladine in gojencev Slov. sirotišča veselico v prid prihodnji božičnici. Na vzporedu je petje (Večerna, (Mlinček), Kosova ženitev, Prišla je miška) prizorčki (Punčka, Dedek, Žeaskice), deklamacija (Narodna noša), rajanje, telovadni nastop, 2 igri (Čista vest, Kovačev študent) in loterija. — Darove za loterijo pobiVajo gospe in gospodične. Kjer se oglasijo, na-j se povsod prijazno sprejmejo in bogato založijo z darovi. obenem tudi vso ono maso, ki sploh ne pohaja srednjih šol. Seveda je delo ogromno in treba je časa in truda, t trdna volja in upanje na uspeh bosta bodrili ene m druge, predavatelje in poslušalce. V začetku, ko se je ustanovil odsek za socialno izobrazbo, se je prijavilo precejšnje število predavateljev. To število se je sedaj v o-snovanem predavateljskem odseku še pomnožilo. Vendar pa je predvidevati, da tudi to število predavateljev v kratkem ne bo zadostovalo. Ljudstvo si želi izobrazbe, spoznava potrebo predavanj. Kjer je enkrat bilo predavanje, tam si ga vsi zopet žele, kar priča o splošnem zanimanju. Za enkrat ni bilo mogoče prirejati predavanj izven tržaške okolice, ker so Ako bi pa po pomoti nabiralke koga izpustile, ^ predavatelji že tako obloženi z delom. Se-aK pa ako ne bi mogle povsod se zglasiti, naj ^ ^ ustanovitvi predavateljskega odseka p^ še ima njegov delokrog razširiti na celo Julijsko Krajino, v vsak kraj, kjer si ljudstvo želi izobrazbe. Znanfe naših inteligentnikov mora postati last ljudstva, ker ni ga med nami, ki bi /mislil, da je znanje, ki si ga je utegnil in imel priliko on pridobiti, le izključno njegova last. Ne! ČasS so preresni, razmere prehude. Vsak trenutek je zlat. Masa našega ljudstva se mora ^izobraziti. Ker ntmamo šol, moramo to doseči po drugi poti, z drugkni sredstvi! Na delo mo-ramol Zahtevata to od nas sedanjost a še po- dotični blagovoljno priniesejo darila Corso Verdi št. 37, pritličje na dvorišču. Ob enom s pobiranjem darov bodo prodajale naše dame srečke za loterijo. Naj se jih nikdo, ki ima srce za mladino, ne brani. PROSVETA PREDAVANJA. - OmeniK smo že enkrat prej, s kakimi sredstvi hoče društvo «Prosveta» izvrševati svojo______________ veliko nalogo, namreč ono prosvetnega delo-'"Sebej bodočnost, ki zavisi baš od izobrazbe vanja v prvi vrsti, a v drugi ono zveze vseh ; Vseh ljudskih slojev! društev, ki imajo svrho izobražati ljudstvo. V pQ^amo vsled tega ponovno vse one, ki nedeljski številki «E> prilfuMfcncga ŽCTiskega orožja, t. "L,mi!iJ^L^^i^ufdfJ tistega, ki deluje na srce. Zato ne manjka pri! tej obravnavi ne solz ne omedlevic ne ihtenja,, kar povzroča, da se ta obravnava vodi mnogo bolj »človeško*, kot se je vodila obravnava proti Landru-ju, ki je s svojimi neusmiljenimi dovtipi spravljal sodnike iz ravnotežja in izzival hud odpor, včasih tudi brezobzirnost. Naj pa bo usoda gospe Bessarabo kakršnakoli, gotovo je že sedaj, da je postalo njeno ime svetovno znano. Česar bi ne bila nikoli dosegla niti z največjim naporom ko? Hera Myrtel, je dosegla brez vsakih težav kot gospa Bessarabo. je tudi začel razmerje z mlado strojepisko iz svoje pisarne. Ta zveza, predvsem pa pomanjkanje denarja sta spravili gospo Bessarabo iz ravnotežja. Grozila je z razporoko, a 3. marca 1918. je hotela pokazati možu tudi svojo moč. Zagrabila ga je za vrat in ga hotela zadušiti. Ni se ji posrečilo, toda od tedaj se mož ni več čutil varnega in je pravil svojim prijateljem, da se boji, da mu žena streže po življenju. Zapustil je hišo in je začel živeti sam zase. Kmalu pa so posredovali prijatelji in med zakonskima je prišlo zopet do sprave. Spravo pa je mož moral kupiti, kajti med pogoji, ki jih je stavila žena, je bil tudi ta, da se mora nož obvezati, da ji od neke kupčije s petrolejem prepusti ves dobiček, ki je znašal 600.000 frankov. Mož je pristal in začel potem zopet redno družinsko življenje. Revež pa je bil v vednem strahu in prijateljem je ponovno izjavljal, da sluti, da bo umrl nasilne smrti, ali od revolverja ali po strupu. — Dne 30. julija 1920. je mož zapustil ob navadni uri svojo pisarno. Prej pa je bil še napovedal za drugi dan nekoliko kupčijskih sestankov. Nato je šel večerjat v gostilno in ob 11. uri zvečer se je povrnil domov. Od tedaj ga niso več videli in tudi tisti, katerim je bil napovedal sestanke, so ga drugi dan zastonj čakali. Pač pa se je nekoliko dni pozneje — 5. avgusta — našlo njegovo truplo na postaji v Nancy-ju, in sicer omotano v nepremočno platno in stlačeno v zaboju, ki je bil obvezan z vrvmi. • * • Gospa Bessarabo in njena hči iz prvega zakona Pavla Jacques sta obdolženi, da sta izvršili umor, potem stlačili truplo v zaboj in ga odposlali po železnici. Mati in hči tajita. Šofer, ki ga je bil naročil g. Bessarabo 30. julija zvečer in ki je zastonj čakal ves naslednji dan, je stvar naznanil policiji. Policija pa Je izvršila preiskavo v stanovanju in obe ženski sta morali na komisariat, da ju zaslišijo. Mrlič v zaboju tedaj še ni bil odkrit. Kdo je odposlal zaboj? Goepa Bessarabo je stvar ,«CK)jasnila». Njen mož ie bil ob času vojne vo- Borzna ooroifia. Trst, dne 21. junija 1922. Tuja valuta aa tržaškem trgu: ogrske krone..................—. 2.20 2.30 iivstrijsko-nemške krone ...... —-15.— 17.— češkoslovaške krone..............39 30.- 39.^5 dinarji .. .................27.25.— 27.75 le j l •(,»(•*•*••••■•• 12.50.— 13.-5 marke 6 30.— 7.— dolarji..........................20.3').— 20.4-5 francoski frnnk!.........176 75.—177 25 švicarski fraaki..................388.—.—392.— angleški funti papirnati......9f>.20.— 90.50 angleški funti, zlatt..............96.75.— 98 75 napoleoni........................77.50 78 — Naznanilo. Podpisani odvetniki naznanjajo, da bodo njihove pisarne ob sohoioh od 1. inllla do 30. septembra odprte sume od 87* do 13 7*. V Trstu, junija 1922. Dr. Josip Abram, dr. Josip Agneletto, dr. Ivan Marija Čok, dr. Josip Ferfolja, dr. Karel Ferluga, dr. Henrik Okretič, dr. Matej Pretner, dr. Joahim Raženi, dr. Josip Sedmak, dr. Edvard Slavik, dr. Gjorgje Vesel, dr. Josip Wilfan. 431 Srebrne krone In zlato plačujem po najoišjih cenah ALOJZIJ POVli Trst Piazza Garibalđl št 2 (prej Barriera) Naročajte in Sirite ..EDINOST" v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom IJIfca Pier Lulgi da PGlesirina it 4,1. 5 G 0 vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5yaV. ako znašajo 20-30.000 Lit; po 6% ako znašajo 30-40.000 „ po 67//0 ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. M. AITE Trs« — Via Mazzlnl Sftov. 37 (prej Via Nuova) naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške — Trst in ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej. žimnlc in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne In žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da Je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejSlh cenah. KRON VABILO plačuje po višjih cenah kakor vsi drugi kupci ALBERT POVH - Trst, Via »SMS 46 r Mali oglasi ta računajo po 20 stotiok beaada. — Najmanjša pristojbina L 2"—. Debele črke 40 stotink b**-ueda. — Najmaajia pristojbina L 4*—< Xoor tič-. sluibor plača polovično ceno. ODDA SE v na-jem trgovina z mešanim blagom, z vsem inventarjem, proti kavciji. Trgovina se nahaja na jako prometnem kraju is križišču glavnih cest Trst-Reka-Divača-Pulj, odaljena 10 minut od železniške postaje. Naslov pri upravništvu. 1223 2000 strešnih opek (korota) se proda. Naslov pri upravništvu. 1224 „Goriške ljudske posojilnice" vpis. zadr. z om. jamstvom ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. julija 1922t ob 10. uri zj. v uradnih prostorih Corso Vedi 37 s sledečim dnevnim redom: Poročilo načelništva. Poročilo nadzorništva. Odobritev računov za leti 1920 1921. Volitev nadzorništva. 5. Eventuelni predlogi. V Gorici, dne 10. junija 1922. 1. 2. 3. 4. 430 AMBULATORIJ sa spolna, sifUHitns, kolu« in olroika bolezni 44 D.ra G. A A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifilitične bolezni, zoženja in vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilltičnih okuženj. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica« Piana NkoM Tommaseo (Piazzutta) 8 JADRANSKA BANKA Delniška $Mca L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opalila, TRST, Zadar. o> Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in ajene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Saksar Stade Bank. Izvriuje vse bavtine posle. PREJEMA VLOGE no hranilne knjižice in no tekočI račun ter lih obrestuje po 4°/c. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. = Daje v najem varnostne predale (saffes) == Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa dl Risparmio Stev. 5 — Via S. Nlcoto itev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.