i*" m. Mj to PRO OLASltO SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE (Jr*4ailki U •pcarmllkl p»-iterii SSST S. L*wad*l« »v.' offi— f nninHii HCf »k Uwi4tl« m Mffclili Lawa4aU LtTO—-YEAR XV. ll '' OataMS M MM IL M aZ** uZ strt^rssr a*kmt+ m., sobota, 17. junija (Jum 17) 1«. 1 STEV—NUMBER 141. u li |iipi i minil i —"■ PS 4* Isaee Ns aml Rac »1 omU aal* «1 »»mu mdiil fee k^aoU 11 OS, AOtlOa.1, IStf, kstkaM ea Jwm 14. ISIS. -mmm==: iii ,i =gcasacca i i . = 11 ||*| ||- ^ || FEDERACIJA 9U tRDUSTRUMJIO FORMO unij po industrijah savrftsna aa kon-veneiji krog deboU. ; *o*vmgva odobrila ; STAVKO RTOARJIV. . Cincinnati, 0., 1«. jun. — Kon voneijo Ameriške delovske federe eije je včeraj zavrglo resolucijo unije železniških klcrkov se smol gamiranje unij v federaciji po in dustrijeh. Taktični manever reso-lučnego odbora js porasil stvar Odbor je nepričakovano poročal o resoluciji in predlagal, da se se vrle saeno s nsksterimi drugimi reeoluoijomL Stvar js šlo nsglo na glasovanje in predlog reoOlučnega odbora je bil sprejet, predno so (ftfcUgdtje v splošnem vedeli ss ksj M in prodno jo mogel delegat ftttgerald, predlagatelj raaolucl je;-govoriti k predlogu. ? Odbor po ima io več eličnih ra-solucij glede industrij sine forme orgonisacije in ssgovorniki forme Mo stoli no straši, ko pridejo no Tisto. Snoči je priiU vest, da pri de William Z. Foeter v Cincinnati prihodnji teden in bo imel javni ehod in morda tudi debato glede industrijalnegs unijonisma. r Včeraj jo bil predložen načrt v Obliki druga resolucije sa in tetiv Aejie organisiranje delavcev, ki le'niao v unijah, in sa pobijanje odpete delavnice. Ko popoldanski seji je konven olje oogksno odobrila otevko rudarjev, ki troje od 1. aprila; rev no* teko je bile indorsirane priho-jijoče stavka več ko miljona že losaiikih delavcev, Id soitrajkajo 1. julija vsled znižanja mesde. Do-logetje so s burnim aplavzom po-adravUi isjsvo B. M. Jewelle, PBVI POSKUS KOPANJA PRI-MOOA V ZLLUVOm B PO-MOČJO STR0JNIQ. Dokae, de imeakeje prsnega. Herrin, 111. — Le ter A Sherwood Co. je v petek odprla ovoj površni premogovnik med tem krajem ln Marionom. Dve vrati oboroženih čuvajev, opremljenih a strojnica mi, je pripravljenih ss saiČito tistih, ki hočejo doleti. Springfield, UL — John L. Le-wis, predsednik rudsrjev, je dejal tuksj zadnji četrtek, da takega pomanjkanja premoga ie ni bilo v Ameriki kakor oe. obeta letoa, ampak ljudje oe ne ssvedsjo tegs, ker je zdaj toplo vreme. • —— z revolucijo v mehiki he oo ml mo sporazum olbdb posojila bi ji dosioil. Teko nesnanje Adolfo do la Sa-srto, t*11"" finančni minister, unij* pri A. TToi w.t de isvriovalni odborniki oe lostrago držali isids eploinegs glasovanja in če ee unije izrečejo sa stsvko — o čemur ni dvoma — bodo ekoekutive pozvale delavec Wl2am Oreen, tajnik rudarske organizacije, js izjavil, de rudorji ostenojo v boju 4o konce in morda bo potrebno proaiti druge unije sa finančno pomoč. Harry W. Fox, delegat Wyo-mingake delavske federacije in odpn voditeljev formeroke-delov-akt Stranke, je predložil reeoludjo za ustonovitev centralne banke v ,Weshingtonu, katera bi imela po-▼ rasnih dragih orediičih Ne te nečin bi unije in Vdovci nalagali denar v^Srajlh bankah. Foz je dejel, de o^fepislrani lokomotivskl strojevodjih imajo svojo banko v Cle-velandu, strojniki imajo tudi svojo ia kroječi ustanove alično banko v Chlcagu. Beeolucija poudarja dejstvo, de imojo strokovne orgs-nisoeije miljone dolarjev naloženih v privatnih bankah in ta denar se jiporabljs v boju proti or ganiziranemu delavstvu. miljomarjrv sv končno vindab obtožen. Neur Tork, N. T. — Po dolgem cinconju semintje in raznih na-epratujočih poročilih v časnikih je bila oesvana veleporoto v okraju Westehesterjn, ki je obtožila Welter B. Warda, miljonarjevego sina, umora. Njegov oče George Ward je obtožen, da je hotel s Saro to pogasiti io pr^pr^iti pre-pravioo. Mr. Morsehsuser, člsn nsjviije-gs sodišče, je obvestil Wal ter S. werde, da mora oeUtl v joči, dokler ee ne bo vriHlo obravnavo. Veiebisniiki listi so ie vedno polni povesti, ki iaujo namen o-pratt Warda. Werd ja načelnik znane pakarake kompanije, ki se js s dragimi pekovskimi podjetniki bojovsle v Chieegu. ds ss peresi orgsnisscijs pekovskih delsveev. Nov Tork, V. T. (Federated Preee). — Težko bo kaj s revolu eijo, ki bi jo rad Diesev vnuk vprizoril is Gustemala v Mehiki na željo gotovih interesov, čeprav niso priile v javnost veeti, da bo mehiika vlada priznana. Ali položaj je tak, da do priznanja Mehi ke ni več daleč, ker oe nepravi sporazum ss isravnsvo mehiikih tujezemskih dolgov. Vsč ko štiri nsjst dni se posvetuje Adolfo de la Huerta, mehiški finančni mini ster, o skupino bankirjev, ki aa-otopajo ameriške, britake, franeo-oko, nemške, belgijake in ivioar ske intereae. Ko to odhaja v liot, šo niao obelodanjene infonaoeije, ampak finančne agencija Mehike no itev. 120 Broadvraj, jo pedala _ naslednjo Ujove Federalistrsnc e.jfhn tisku ha prisno se neofieijolno,1 da so mehiiki ssstopniki selo optimistični. V ' "Konference med mednarodnim bankirskim odborom in mehiikim finančnim tajnikom oo oe pribli Žale koncu. Sedaj oe isdeluje ie besedilo sporasums, ki krijs vse točke, o ksterih ss js dosdsj res-previjalo in sporssumelo. Ko bo to dalo končano, oa vrli rasprsva o bssedllu oporszums, in če ss ns pokažejo nove poteikoče zAtopni kom mshiikih upnikov, ksterim predeeduje Thomae W. Lemont (član tvrdke J. P. Morgan), tedaj os omatra sporazum »prejetim. Sporazum, ki je bil eprejet s dobro voljo, bo v odobrenjc predložen predsedniku Obregonu." Nemogoče je dobiti pravilne itevUke o mehiikem zunanjem dolgu. Navadil oo jih raslično v zadnjih tednih od $240,000,000 do $700,000,000. Prejinje itevilke ss smstrajo ss bolj pravilne. Mehi ka je pronehela z odplačili na ovoj notranji in zt**sji dolg v lotu 1914. Bedenje konference oe vite, da ee urade finance Mehike. Sporazum, ki oe nepravi med zastopniki Mehike in njenimi upniki, ne bo eomo ugladil poti, da prisnsjo Mehiko Združene držsve, smpsk pot bo odprts, ds jo pri-znsjo vee druge drževe. Govori ae tudi, ds so Morgsnovi interesi pri volji prevzeti ves sunsnji dolg Mehike sli ps osj velik del njene, gs dolgo. Ravno teko oo pripravljeni ti intereei poerodovati med Mehiko in drugimi upniki. Lani ja Lamont v jeeeni obiskal Mehiko, kar je povzročilo, do oo ao v poročilih vzbudile taka domnevo, nje. Ako Morganova tvrdka prisns sporazum, tedej pravijo oni, ki po sns jo rasmere v Wall Streetu in Wookingtonn, da bo Mehika kmalu politično priznane. Koliko bo Mehiko morala pločoti Morgs-nu so to dolo, jo po drago vprašanje. # BTADOVA Park, B. — Deček, ki je bradel po potoku blieo Dennieone, je odkril lodijoko koet mslolons. ki je bila delema pokrHe s poetom Koet je d alge deeet čevljev ie je ktobta loanja. D. O. — No por-nike. ki vosi med Weehiagtonom ia nekim letaviMesA, js sploiea pretep zaradi U žganje V pretep je bile zeple taaik Miri ete aaeb. Btekloaieo se eodavioa ia aoii so bili orožje. Ir človek je kil ubi\ Ko oo je por-aik vrail. jo policije aretiralo vei oseb Beajeaeev jo bilo tadi okoli »dvojeet. marsikaj je zavito ii globok mis1eru. IN ZABTONJ BE ČAKA NA POJASNILO: Lupo (Wolf) amerižka tla, Probot jo bil deportiran. BANKIRJI NAJ PLAČAJO BO NUS, PRIDLAOA SENATOR H BEV. DAKOTB. • ! Waehington, D. O. (Federated Bress). — Med oenatorji in kon-grešniki je noetolo omede, ko jo ftaotor Ladd is Severne Dskots laredlsgsl, ds se bonue dosluienim •VfH jokom plačuje io poaebnega dOvke no profite bankirjev. Na to način bi priilo oa bonuo dve milja rdi dolarjev. Farmaroki blok ■ Neur Tork, N. T. /Federated podpira Uddov predlog. Preas). — Imenuj* jo gs Lupo, (Wolf—Volk). To se je ogodllo, ker oo gs skozi več let smetraH ss nevernega kriminaloa. Posnsli so gs svesni detektivi rasnih držsv. Odslužil je ensjst let od trideaot let jetnižke kasni ssrsdi ponarejanja denarja. V teku obravnave, pri kateri je bil oboojen, je priznal, da je umoril človeka v Italiji. Ko so go izpustili io ječe V Atlonti, jo odpotoval v Italijo. Marsikateri je miolil, de se ga je ta dežela oprostil*. « % Pred nekaj tedni oe je vrtali. Na Bllie Iolandu oo ga opoanslt ' Sfdnejr, N. B. Weloa. (Feder. Izredni preiskovalni odbor je |*e- Preee). — V Avstraliji pride do reietal njegovo pritekloot in jo #vko v bliinji bodočnooti, oko odredil njegove deportaeljo. Ven- |iodjetniki ne odnehejo a svojimi dar oe pa to ni sgodilo. Malo vol ko pred tremi tedni jo nekdo odloČil v Wsshingtonu* — nekdo, ki pravi tskole bo —, ds je Lupo u-pravičen do iskraenje v Združenih držsvsh. Zdaj jO tuksj in prebiva v New Torku. ' Pojasnila ni bilo. Odlok, do e-otone Lupo tukaj, kl jo oam pri-•tal, do je moriloe, in ki je bil ob-sojen zaradi ponarejanja denarje, je doepel ravno tako mieterijoano, kot je doopel drug odlok, ki jo if> ključil Auguot Probeta io Ameri* 1 footavita. SPLOSNA RUDARSKA STAVKA Nt OBZORJU V AVSTRALIJI. PAVKA IN MIR STA ODVISNA OD PODJITNIKOV< Zahteve podjetnikov so issivsjoče ia Mmi sahtevomi. Rudarji smatrajo pod jOtniŽke oahteve aa iooivajoče ln nesramne, ki ao olodečei ' 1. Voe meodo fhdnišklh delov-v, ki delajo pod oemljo in ne površju, oe snišejo oe 33 1/8 odstotkov. 2. Delavnik oe doli v dva čaoe po oeem ur. Rudarji menjajo čaa na prostoru, kjer delajo. Ako iau delavnik več čaeov, oe iomenjavo rudarjev is vrši ravno tsko. $. Psedčoo in počss se sopet ko, katerega sločin je bil v toit, da ao je* ssljubii v mlljonerjsvo hčer v deželnem klttbu pri Pitta-burghu. Njegove doportaolje " bila odrejena na podlafi vsro! da ja dospel v Združene državo oh času, ko Ji btio impu no, do ostsns. Lupo, naj bo njegova preteklost kakršnakoli in ne glede na to, da je iivel o poeta vami v prepiru, ni bil tako nou man, da bi oe oaljubil v miljoner-jevo hčerko, ketero storiš! imajo stike s članom kabineta. Bevoda Probot -jo uganjal toka neumnosti. Ugrabili oo ga privatni detektivi, odgneli v Netr York, da bo lolje Jo otroji, ako oo tako oohtovo deportiran. Ia ko grodo vrotice V tisk, oo jo PTobot mogoio ie iskr-csl v Evropi, Lupo (Wolf—Volk) jo pa ssod nami. Lupo ni bil tukaj kaanovan ss noben hujii sločin kot ponora js-ajs densr js, človeka jo ubil no-kje drugje. Ia tako oo oo vrata Amerike sanj no iirako odprla Probotov greh je bil veliko manji in bil jo hranjen ls Amerike. VOJAK KUKA TISTIM VSTAV-PRAVIC KOT Vosr Tork, M. T. (Federated Prees). — "Ustave Združenih dr-iev je precej suspendirane ss vss ko ooebo, ki vetopi v vojaško'službo defele ... Ksdsr maš vstopi v vojsška službo, je njegov status popoleoma spremenjen, kajti, ko je priecgel, se je odpovedol mno gim previsom emeriškega držav ljana." To oo bceede Brice P. Diaqua, ki je resignirsl kot brigsdni gene ral v srmsdi Združenih držsv, v ksteri je olužil dvajfeet let kot čaetnik. General Diaque je šel dalje io je rekel i "Dvomim, da je kje tek pro-etor po smeriško ueUve isvsessŠi v vojaški službi, kjer lshko šle-veke Isgslne ekoekotirajo, kor ai pot I iiže 1 povelje." Te isjsvo je podel, ka je kriti-sira! kritiko v čaanikih serodi vojnega oodiMa, prad katerim j« štel major Meieolm WkeeUr Ni eholoon, keteri jo bil sposaea krivim ie bil kesaovaa, de saoetaae petdeset pik pri ovonsironju, ker je predsednika pisal pieoso, v katerem je trdil, da praojoitvo prevladuj« v emeriiki erasedi. Genersl Diegae oo eam oddelju je Od foktav, ae ketero je obrnil sornoot, la is javlja, da jo teko v redu. V aode! jo vetrovi. Tem peratare v sada jih 24. urah: asj višjo SS, aejo.žjo TL 4. Poiee v soboto snsis osem ur id delevnege prostora dO njsge. S^ Stebri oo pooUvljajo, oko jo », v treh delovnih časik. To tadi sa delo v isrednih pro- Sistem ss stavljenje m M^ravi, oli se pO presledkom 12 meeecev. 7. Iovoičeke naotevl vodstvo la sicer kolikor jih hoče. 8. Uslužbenci ss plačajo vookik itirinsjst dni in v soboto. | 9. Ako ss sshtevs, morajo val uslužbenei delati po |oot dni v to-dou. 10. Pri dolu no etebrih oo rabi- 1L Delovne ure dolavoov na po-vri ju oe računljo, čas sa obod ao odtegne. 12. Delavne ure pri delavoih pod semljo oo račenijo od čaoe, ko izgine aadnjl delavec v rudnik in do čoaa ho pride prvi delavea is rudnika. 18. Navada, da se daje pronmg saetonj ali pod poatoječo ceno, oe odprsvi. , 11 V industriji se praanujajo aamo tile prazniki t Novo loto, Veliki potek, Velikonočni pondeljek, Prsznik oeemurnege delsvnika, Božič in dan bokoanja. Da oo rasume, kaj ts sshtevs pomenijo, je trebs oposoriti aa tole» Sedaj poetoji osmo en S-or-ni delovni čas, ki prične, ko prvi rudsr otopi v koč ojutrsj lo nehs, ko prvi rudsr otopi popoldne sli koneem delevnege Čess ls koia. Nssveti se sdaj dajejo vsake tri | Delavei prejmejo mesde r petek in ne delajo v soboto, čas sa obed je vitet v delovni Čae. U-službenei prejemejo premog sa-stooj. Vsaka sekteva podjetnikov ja toka, de povsroči stavko v premogovni industriji, sko podjetniki vzt rs js jo pri nji. Podjetniki is-jsvljsjo, ds issilijo ovoje sekUvs, ssrsdi tegs pride do oUvhe v julijo oli evgustu. 7/neno je, da podjetniki iele otevko, ker upejo, da jim bo mogoče ukloniti delavea, da bodo delali so nižjo meodo la poslsbionih raomorah. Ker je stavka rudarjev ae obzorju, oo šli nekateri premogov, aiški podjetniki v Ameriko, de Um neroče premog eo olelej štev-ke v Av^relijl. Rkoekutiva rudarske orgeelso-eije je odklonile aohUve podjetnikov ia je vpoetevflo ovoje so-kters. Po aevem načrta ao som noben rader eprejet I delo v dragem rednih« kot v tistem, v keterem de le, oko al prejel ekvaetile od eve-jege dietriktaege tejaike. Rader-ji, ki iele epremeaHi rudnik, osa-reje ebveetki o tam evojego dle triktnegs Ujaiks. O roderjik, ki hraska kohfereh- cl se je zaprla ii zapečatila. Aoetdooot delegatov jo aevsočlh, toda časnikarski poročevalci ao sate jo blisu. VOJAŠKE OETB NABKO0EL1C PALAČO, TODA RBPOB- TIRJI SO OSTALL * >{..... Haag, Holondijo, 16. jun. Csrncgijevs "Mirovno palačo" jo bila včeraj poaorišče Čiolnih dogodkov. Šestdeset dolenotov ee je eešlo na prvi aeji mednarodne ekn. nomoke konference, ki ima igrati drugo »dejanje drame '1 Rekon. strukcijo Evrope" — prvo dejanje je bilo klavrno odigrano v Genovi — medtem oo pa holandokl policaji in vojaki naakakovah hodnika v palači o namenom, da ioieaejo časnikarske reporterje, katerih je veliko več kakor delegatov. Holandaka vleda, ki je organizirala konferenco, ja nasnanila Žc prejšnji dan, da bo aborovanjc obeolutno taino. Caanikaraki poro-čevalel oo uloiili protest pri vns-njem ministru Ksrnebeeku in ssh-tevall, da mora biti aaj otvoritvo-na oeja javna. Konfereaee jo bile otvorjono ob pol treh popoldne ob aovoočnoetl 60 delegatov, kl predatevljejo itl-rinojot držav — in vollke četo ro-portorjov,- kl oo napolnili hodnika v drugam nadstropju palačo, kjer fe vrii konferenos. Reporterjl oo takoj dobili ukeo, de odidejo Is po-lačo, Kor so poročoveloi niso sme. nili so stsiojo in radarje, ja prišel sem minister vnenjih ssd«v Ker-nebeek in odločno povedal iurne-liotom, do naj odnoeo pote. Nihče ni pokoril Mej so piiitt vojs- Noksj čoaa jo v dale konfuzije in žš jo kosalo, Tbodo reporterjl e silo vrieni Is palače. ' Ameriški poročoveloi so poka-seli nejvsč korsjie. Dell so glssnl ultimat: "S ailo nss as spravilo od tukaj in praotovoljao tadl no gremo." Blodila jo koaloronao mod ho-landakimi uradniki, ki ao seključi- KAKO DBUfBI ZMAOUJIJO, KADAR JI TRIRA DORItKS KONOISljir - Dee Moinee, Iowa. (Federated Prees). — V tožbi proti ceoUolo-lesnižki družbi sa rasveljsvljei^a nove meetne pootave, kl daje družbi izredne ugodnooti, je pričal bivši šerif Griffith, da je prejel od drušbe $3000 oa agitaeijo, de je bila postava sprejeta. Dalje ja izpovedal, ds "meščsnski odbor", icstojječ is trgovcev, podjetnikov, duhovnikov itd., ki je delal.pro. pagendn za aakon, je prejbl bo« goto plačilo od družbe. Kelte! 'j* da "denarja je hN" kot vodila nebo je bila mejo",, aamo da so sprejme sakon. > U, de ae bi bilo dootojno, io bi bili Amoričeni s orožjem izgnani lo "Pslsče miru", katera jo der eme riškegs držsvljsns (Csrnsgijs), Teko so reportOrji iavojovali po lovioo smsgsi smeli so ostati na hodniku in vojehi oo odšli. Ampak vrata konferenčno dvorano ao bila seprts Posneje jo nsstala mod delegati panika, ko jo nakdo isjovil, de ata dva reporterje uila v dvorano pod pretvezo, de ete dolegete. Teko) oo bile pregledaes vaa povorilniee in konitat Ireno je bilo, de ni nihče nepoklicen med njimi Kekor oo poročevalci kasneje is-vohali, ai bilo ne otvoritveni oejl aii poeebnege. Holeadski vns nji minister Ksrnebee je otvoril kon feraneo, rekoč, de Genova ni prt Boola praktičnih reeultatov, odprla po je pot nodoljnlm kolektivnim raepravem. Poudarjal je velika načelno rasliko med Rusijo In dru gim! državami in dejal, da je trebu dobro pra&tudirati to rasliko. Zsto je trebs regulirati publieltcto in s sovsrovsti konferenco pred argumenti od sunoj, ki doetikrat ovirajo mednarodno zbore. — Kar nebeek js bil isvoljen stalnim Nsjveč delegotov in Poljske, vssks driev, med temi easa pe onega ss stopnihe, kl so večinoms p^lsmU. eU poelenlškl otošeji v Haagu Bojo oo bodo viiilo dnevno. Dele getje bodo roopravljoti le o pm eodnri la p«h, dokler bo pr, do ruska koadsljo v Haag. ROŠKI PROGRAM V HAAGU JE ISTI KOT V GENOM. , ' ' . lv\ Sovjetski voditelji pravijo, de ae bodo prsv alč popustili. > • ♦ * 1 ' RUSIJA NI TAKO NA SLABUČ, DA U SE DALA PESTITI Moskva, Sovjetaka Rusijo, }*, jun. — Predstavniki ruski so v jot* ske vlade so Informirali Mlt&kp reporterje, da ruski' progršm^ue hssški konferenci no bo:aUhdni* gsčea kot jo bil v Genovi. Idtae koncesije lnooomokcmu • kapitala so mogočo no temelju nedavne sprejetih sovjetskih- oekonov, ki N tičejo privatne laotalao.' . ', Kari Radah, šef publiciteto, je rekel i "Konferenca izvedencev r Haagu je sa Rusijo ooklje; no t* pomoč. Vsajsmna diakuoija o problemih js tem aomogoie, .peč p« vidimo združeno kspHsllOtlčno fronto. Ako nlsts izjavi Hooverja ia llugheao tor opomonioa " režnje, tadaj ti ide ao mm Mm svojim principom, osnsčils v svoji spomenici i U. SMjo v Genovi, prodno' vstop ne healko konferenco, sko vlade šo ni uko ne oUbo«; N bi puotila na te i veti in pootlti od Frano!jo in lenih držav, čeprav oo dobro se* vodarno, de broo gospodarske ke* operacije s tema aileeut as gospodarstvo Rusije no do vpostevKi. Amerika jo o svoje . pomožno ekeijo dobilo , Boksj simpatij ▼ Rusiji, katere ae lehko tsgubi, ake misli igrati ulogo diktatorja ee-prsm ruski republiki ia nem tf* IJevatl takšne nemogoče sebtSts. Rusijs, kljub ovoji refMtSi, nS otopi v etike o tujimi dršavsM drugače kekor ne temelju vs$Jift» nosil ia enskoprsvnosti." predsednikom, imata Anglija vačiaa Francija, ima radaik, oe vpdl pooeben imenik. i eno ao ta Isoeaik ee vpišejo po vrsti, kot ee rudarji priglaeijo. Claai, ki oe ae osi rs jo as ta določbe, ss prvikrat ksseejeje s de- *ao globo $2Č, drngtš ee pe io-kljeiijo Is ergeeisssije. Radar, kl odkloel dele, ke pride bo vrsta, oe sopet oodejl vpiis aa ioMielke. Rndsrske orgenisseije jo vpo-števila to oektovo, de oneek»goši podjetnikom menjgU vohate ia bajekeie Is rndaške ? radaik. TISKARSKO ČRNILO SI'DA' ODSTRAim, Madison, Wls. V Isborstori- Ju, ki gs vsdržujs svesni biro sel gosdns produkte, oe odkril) a$«l> vo poštopenje, po koteroBi oe do ločiti tiokorsko črnilo od čooai-kov, , \ Neko tovorno Je že predMklh 1600 ton sterego . Čosnikorškogo papirja v tiskovni ptplr in jO pri tem ločilo tisksrno črnilo od pd* pirjs, Papir je močan in ravne, iste barve, kot se izdeluje Is les-ns hafie. Beri lomit ss imenuje lloiosta soov, ki nsstsjs ls vulksBiioPga pepele in kl se dobivs nsjveč v Wyomingu, kstero vporebljo se] odstrsnjenjs črnilo. Ker je poetopenje selo poeoal,* sodijo kemičsrjl v lsborstorije, da* se bo prihranilo ao leto okoli S^* 200,000 ton tiekovnego papirje. Postopenje Je odkrit ftide*? D., Well. DILAVČIVA USODA. M Toledo, o. — Na otrehl vooa br-^ sevlsks ns New Terk Central io-lesaiel eo noši i. truplo mrtvego šloveko. Pol is i jo sodi, do je Pran-eie Howman Is Colifooe, N. J J kajti v njegovem iepu ee naili pismo o tam imenom, ki go je Si* oo lo moli ovejemu sine. Mrliški oglednik lajevljo, do je bi! Bew. men obit, ker go je sekaj teikegel oadele v glavo. Mrtev je,bil is eajmaBj pet er. Policije suni. de je Bovrmen imel preasole deaerje so voieje, pe je legel vrii irifcsSt [ škege vosa, da oe Uko pripelje v' mm PROSVETA "T1—-- ^RokopunrS« vraCaJO. ~ HaroiniT"žaaU^voJUn1 flijg Itu tnS1.26 ia tri o«mci; Chicago II M na loto, M « ao pol leea. lata in|1.26 u tri mačete; cnieego 66 aa tri raaaace in aa i notam i vo S6 00«_ Na*Jav m fM, kar taTeSTe •♦PHOSVETA" 2067-60 ta. LawaSala A «IHE ENLIGBTENMENr o,,,, aj_tha SUaonls NaUoad - 6J3 ^ ifaa SlUaala Naliaaal Mm** PSS»* Ibain _ Advertning r>t— OB afTCemant. Chicajo luLrription: UnSadTutaVčhlcizoTind C.nada 1» H' reac; »go >6 60, and foraign coantriaa »8-00 par pf*»m , __— MKMBER of Tha FEDIKAT1P PZZSS" ai I Kataai v aklaraaja a. pt. (Jaalja JO-II) »alag valaga ■Miti Sa vara ja • tata iaav«a patakla aaralaiaa. f< iarftT. Sa aa vara aa aatavt IUt. NIZKE DELAVSKE MEZDE IN NJIH UČINEK. Kapitalistični način blagovne produkcije in distribucij^ je ustvaril razmere v človeški družbi, ki so v človeku obudile najslabeje instinkte in razvile v njem najsiabeje lastnosti. Boj za obstanek in konkurenčni boj napravita tiste slepe, ki lastujejo produktivna in razdelivna sredstva za vse, kar je lepega na svetu. Takim ljudem je denar Bog, njih vera je pomnožitev njih bogastva, njih princip Je, da kdor ima moč, ima tudi pravico. Taki ljudje žive v prepričanju, da so delavci za to iik v ar jeni, da delajo za pomnožitev njih premoženja, zaradi tega je popolnoma v redu, ako je uveljavljen izredno aUvkalo dne 4. maja, vztrajamo Uko ae boato trdno vsdriali kol akala, dokler ne bo zmaga na- SLIKE [Z NASELIM. |» ■aat flt Umi. m. - Iz vaebV' 0Bi ki deUt€' M * * ~ *** elite, ds si boets s tam pomogli atrani prihajajo dopiai, da bi &HVgtkfft »avednega delavca bi rek ie kmalu ■MB.is ta v biti mm opravljati dslo aem Dliaalsa ni Slovsncsv, ksr mfdtem ko nj€govi ^trpini .uv-eamo od tam Videti nobenega do-L . w ^ MprtdBsgs pisa. V tem meetu m v M gdruiite v uiti- aamo dva sferenaka psčUrjs n TBtrajtjtc. Premialite, dvs slaven*. druiini m U tilas » ^ ^ yftm ^^ §Uvkt pridemo pogosto ekupaj. K dru- Teliko boljii zaaluiek itvn epadamo v Orsns Citjrju in u d St. Louiaa, Mo ao pa med nami vaem aEkarjem, ki tudi taki, ki rjjo prtatopajo k aa- L ^ ^ fe u Padi gleikemu drnltvu sU p.i nsmike- £ p ^ ki ho. svI pa v St. Louisa, Mo., ki ja odda>iž PU6f' -1 jen od ta petjnilj, Oraas CHy ps itiri milje. Useto Waahington *e ssdmlh, toda Is daj dala, savsdnsmu stavkarju v tisti vdor so mi uili ns poulilao|oli po konlani stsvki. Grdo js ta-karo ia dali slovo tovsrai ia ds u. Takih ljudi js tu precej. Kolikor Ss premogsrjsv tiče.lprsvljs. obdelujemo svojs vrtove in psss- Opllem is malo sgodbiso, ki ss mo krsvs. Eovi ssvsds polivsjo, |je odigrala na asjl nalaga druitva kajti tu ni Psnnsylvsnljs, ds bi I dne 11. t m. V tuksjlnjem prs-podjetniki lahko gonili skupsj mogorovu js dslsl prsd etsvko najeteic. Vsak, ki bi ga hoteU sa- rojak, ki jo jo pa odkaril tik poaliti, bi m^ral biti isulsa dela I pred sUvko v Pennajlvanljo ds-v rovu Ur imeti apriSevslo o tsm, lst v nsunijsks rove. Je llaa nsie-poleg tegs kompanije tudi nima- g« druitva It. 4. SNPJ in js pri o denarja ss ajs in ss isrifs, ki id das 11. t. m. na drultvsno se- bi jih atrsiili* da hi biU vsi kot brstjs v napred ni deUvski etraaki, najsibo Hrvatje, Srbi ali Slovenci. Vai amo [i in imamo enake UŠnje za-aorsmo biti akupni, da doae-emo nsle dlje. Onim, ki le apijo Umi nessvsdnoeti, ielimo, da ac enkrat zbudili in ne poalu-laU vsi anikrtt jiarsapovedujejo tslesns dels namiljen ja, asmi ps dels jo nssprotno. Imamo namreč akuinje. Ko jo hrvslki pop prijel atreljati s velikim topom sa or-anisscijo PrijaUljov aovjeUke luaijc, jsvU na meatno hlio, da zopot organizira rdsla propaganda, ln prioblfl v "Kanaaa Oitj Journalu" sovrsino itivo, ai vss skupsj nil pomagalo. Vas ljudi bi bU rad odvrnil prol in stri organissoijo, pa sc mu ni posrslllo. Dvorana je bila prsdspolnjsns, in to js bil dokaz, a ss js ljudstvo priftelo ssvodsti rojih prtvic. Ls Uko nsprcjl Pokaiite hrbet tistim, ki so vse tlalili in jeaiaU od vas densr so ajihovo udobno Uvljonje. Oni ve-rojsjo, ds js livljsnjs v dobri ln obflai jsdi ln pljsSi in drugo rss-toino livljsnjs, ds so nobess, za :ska druga nsbess ps ns dsjo ni isssr, rasen toliko, kolikor jim to koristi. Posdrsv vsem ssvsdnim delsvcem v Amsriki. —- J. H. I icbljev. Zbiramo ss v ditamo napredne lisU, in poasbno jo. Vprašan js bil, ssksj js Isl Prsmogovi rudniki so oddsljs- Idelst v neunijeki rov mod sUvko, ni od tu po Kiri milje. V njih je ps js rsksl, ds js Isl druge orga-pat do ocem Isvljsv visoks prs- nizirst. Oglssll ss js nsk drugi mogova plast 1b obrat a strojsm llaa in povedal, da to ai resnilno sli ps s krampi ssvsds ssdsj ni da oni le dela od sslstks aUvke nikakega obrata. Ce bi veeetilolv nounijakih rovih. Kako js vpil-katerega rojaka Imeti ta ssmo- vala Uka isjsvs ns ssvedne lls-atojen prostor, bi mu kompsnijs ns, si vsskdo lshko misli. Bil dsls od mcats dovolj ssmljs ss izključen is druitvs. Po nsrodno-vrt in' prpat psinik za kravo, sti je Hrvst. Vlsk do prsmogorovov jo brss-1 Druitvo jedaote je morslo po plsSen, ie pS kdo iell ve« poja- aUpatl s njim po prsvilih, tods anils, tudi sa brezplačno sUnovs- to le ni vse, ksr gs js doletelo ss nje, mu lshks pojsenim, ds bi si opravljanje dels med sUvko pomagal toliko «aaa, dokler ss ne Med unijskiml delsvcl ac bo v bo- izboljia pololsj. Rojakom js treba, da nsdalju-jsmo to pot trpljenje, ki ps je dole dobil dsls in ssto bo moral Is v bodoče nalsgsti premog tono za kvoder. Podjetniki bi mora- dolg delavni čas in če delavci prejemajo izredno nizki mezde. In kako učinkujejo te nizke mezde na gogpodarstfo v Združenih državah? Produkcija v industriji in poljedelstvu je tako razvita, da produciramo več, kot potrebujemo. Kar se ne more konzumirati v Združenih državah, se mora prodati na tujezemskih trgih, ako m hoče spraviti v denar. Tujezemski trgi so pa tudi zdaj zaprti ameriškim produktom, ker nima tujezemski denar vrednosti Produkti ne odhajajo na trg, torej Jih spravljajo v skladišča, poljski produkti pa dostikrat kar segnijejo na polju, ker ni zanje kupca. . Zdaj pa pridejo privatni velebizniški interesi in pravijo: "Mezde je treba znižati in trgovina bo oživela, s njo pa tudi industrija". Ali je kaj resnice v tej trditviT Ako že pri sedanji mezdi ne more ameriško ljudstvo pokupiti industrijskih in poljskih produktov, kako naj jih pokupi, ako se delavske mezde še bolj znižajo. Znižanje delavske mezde pomeni znižanje produkcije v industriji in poljedelstvu, ako ni trga v tujezemstvu za produkte. Ako se zniža produkcija v industriji in poljedelstvu, so prizadeti tovarnarji in farmarji v prvi vrsti, v drugi pa lastniki razdelivnih sredstev. Prizadet j« torej ves kapitalistični gospodaski sistem. Lastnost kapitalističnega gospodarskega sistema je taka, da plačuje vedno nižje mezde delavcem, kot so v resnici njih produkti vredni, pa tudi farmarji ne prejmejo polne odškodnine za svoje delo. To zopet povzroča, da farmarji in delavci- ne morejo pokupiti produktov, kar dokazuje, da tudftisti ne morejo re-kiti kapitalističnega gospodarstva poloma, ki zagovarjajo višje delavske mezde. t Višje delavske mezde lahko zadrže kapitalizem na njegovem potu v polom, nizke mezde pa povzročajo, da se kapitalizem toliko hitreje bliža svojemu koncu. Lahko se tudi reče, da visoke mezde ovirajo osredotočenje bogastva v rokah poedincev, nizke mezde imajo pa nasproten učinek. To povzroča, da se danes med kapitalisti najdejo zagovorniki visoke mezde. Oni dobro vedo, da je današnj gospodarski sistem bil obsojen na smrt, ko se jg porodil kot so bili drugi gospodarski sistemi pred njim. Ako zagovarjajo visoke mezde, ne store tega iz ljubezni do delavcev, ampak to jim narekuje njih pamet v njih lastno korist Podaljšati hočejo življenje kapitalizmu in sarad tega sami dostikrat ugovarjajo svojim tovarišem, ki zagovarjajo nizke mezde. Sedanji kapitalisti so ravnotako razdeljeni v dva ta bora, kot so bili nekdanji sužnjedržci in fevdni baroni Eni prav dobro vidi/), da prihaja polom toliko hitreje, kolikor bolj gulijo ljudske množice, drugi se nt brigajo za prihajajoči polom, ampak imajo v mislih svoja' trenotne koristi in zaradi tega zagovarjajo najobširneje in najučinkovitejše izkoriščanje ljudskih mag. Zadnji skrbe samo za danaftnji dan, kaj prinese prihodnji, za to se ne brigajo Kdor skrbi le '/a današnji dan, ne pozna gospodarskega sistema, v katerem živi, še manj pa zakonov, ki učinkujejo V njem. Kdor hoče pozna}! gospodarski sistem in v Jdr^ihHurmiev,fpa nima'p^bac lamo priredi« veliko pleaao vesšli-njem učinkujoče zakone, mora pred vaem študirati gospo-jareSc s njimi, ker ji kmalu poka- CO a igro, ki je prav dobro isps-daraki sistem, da ga pozna in zapopade v njem učinkujoče >Jo hrbu ko uvidijo, kake vsli- dia. wlo boljie kot smo prijjko. 1 /S. . V» • * mi 1 I II VIA-I^__ke. nettonake kare ao aa naklada- vsli. Vea beti dobiček SSM), jt> zakone. Človek, ki osredotoči vae gvoje miali na hitro po- 1 ? i ^ množitev svojega bogastva, pa nima čaaa sa študiranje gospodarskega afctema. Od takih ljudi ne moremo drugega pričakovati, kot da zagovarjajo najnižja delavske mezde, ker v svoji kratkovidnosti in valed nepoinanja r^L/n!!^ spodarskega sistema in v njem učinkujočih zakonov, ne vidijo prepada, v katerega sami pehajo z vaemi svojimi močmi gospodarski sistem, ki jim omogočuje, da lahko isko-riščajo ljudaki* množice. Delavci, ki služijo svoj kruh z ročnim ali duševnim delom, trpe zaradi okrajnega izkoriščanja njih delovnih moči, aH aave. t imajo, da so njih najhujši izkoriščevalci tudi najbolj <) luvnl grobokopi kapitalističnega goapo-darakega zlat* n.a. pot nspredks in bomo priili kon- H plačati takim ljudem ie manj čno do Izboljisnjs poloisjs. Mo-1 kajti kdor oprsvljs dslo msdtem, gotel ss morsjo podati, eamo pri ko ae njegovi bratje borijo za is-avojih zahtevah ne j odneha jmo. bol jianjc, v resnici ne zssluii ksj Rojaki, ki veste sa kakega 8lo- boljiega. Uklenili aaj bi jih v ve venea, da iS vedno opravlja de- rlgc in deputiji naj bi jih vodi lo, aporočite mi to in jas u ne as vsdno ns dslo, ker ssmi hočsjo bom bsl nlkake zamere, temveč Itako. jih o priliki objavil. Posdrsv vsem atsvkarjem Stara Pabjaa, 827 Mieeouri ave., Eaat St. Loul«; W. do je čaa, odloiite krampe, da tem pomorete do dobrega uspehe atsvke. Pokaiite ac za zavedne deUvce, da aU enakopravni vaem drugim ljudem. Ne puatitc ac premotiti od aladkih beeed kapitalistov, ker sdsj vsm nudijo med, Plsasaat tJnlty, Pa. - Mslo kdsj pride kak dopis ia nale na-, • . . .. .. . .. eelblnc, kjer so raamers .korajlP0"^ kakor drugod. Tudi v naii naael bini, ki je laat Jamceon Coal Coke Uompanije smo odpovsdsU s de- 01. Miokasls, Pa. Produkcija »atnoga po nsjctciih pada v na i naselbini čisto ns ničlo in doas-aj pokorni delsvei obračajo hr-et rovu, ss pribliiujejo k uniji teden sa tsdnom. Pszno čitam U-sts s dopisi is rasUSnih krsjsv, sli «*dsUvsksga listg" is New Torka ns dobim nikdar v roka, da bi mslo vidsl, ksko on pilo o produkciji premoga Is Zspsdns Vlrginljs. V Prosvsti ssm nsletel na dopis is okoUos Thomsss. W. Vs., v katerem dopisnik prsvi, da o produkciji premoga poroča e neki delsvski list v New Torku. Upsm, ds dopisnik is Thomsss ni IHal dopiss is St. Miehsslss sli ps ga ara js kdo mslo nsrobe rastolmačil, ksr ss sploh ni Uko glssil kot on o njem poročs. Do->io is St. Michselss sc ni glssil ds Zspadni Virginiji obratujejo K) odstotno, temveč glssil sc jc ds produkcijo Zspsdno -virgin skih premogsrjsv snsls SOodstot kov vsč kot jc snsisls pred etav ko. Zakaj je Uko, je lahko vaako-mur znano. V Zapadni Virginiji js is nobroj neunijakih rovov in tudi v bližini, kjer ee nahaja do-tični dopianik. Vai tinti rovi so is skorsj eno leto zelo mslo pre-mogs producirali, ker jih druibe niso hotele obrstovstl. Dsnea brstujejo s polno psro noč in dan ln tudi plačo ao jim poviiali, do Čim so jo lsnsko leto trikrat utrgali. Pred nedavnim sem prejel piemo is Logsn okraja. Rojak nfi je piasl, da ie apstl ni mogoče vsled nepreatanega ropotanja lokomotiv ln lelcznilkih vozov, ker prevsisjo premog ter delsjo noč in dsn, da so jim sviisll plačo ca 20 do 80 odstotkov ln ds zssluii-jo od 10 do 12 dolsrjev ns dsn. Isti rojsk mi js piaal dcccmbra mcaeca, da sasluiljo po $3 do $4 ln delsjo esmo po dvs do tri dni ns teden. Lshko bl aprevidell, zakaj imajo ssdsj poviiano plačo in zakaj obratujejo noč in dan. S tem delajo ogromno ikodo dobremu razvoju aUvke, a mi bomo priili do zmage in tedaj bodo zopet na ničli s obratom, začeli bodo prena-iati izmozganc avoje koati v u-nijske rove kot so to ic delali. — m. r. som. To vam bo vaak zaveden de lavec tudi iy arca privollU. — SUvkar. lom. OdloiiU smo krsmpe in lope ^ govornica. in zesluiek kot amo ga imeli doss-L*. c n p | daj. Kompanija nae je acvcda U- ko j poelala na proato s evoje aem-1 ln '»daljav rrosvota. Ijs, s mi ee aismo tega uztralili. Dr/imo ee trdno kot od početka in amo ee aastanili po hiiah. Kompanija dobi najeUie is po Oitj, Kaas. — Kolikor zaaebnih |eo dela tiče, je v naii naaelbini prav tako kot drugod. — Na pre dujemo Io precej. Dne 80. msjs jemsh dsmeaona. Se je o- namenjen zs , ladujoče v Ruaijl. etalo nekaj Ub najeteiev, med kakor ssktevs organizacija Pri-njimi tudi dva Slovenea. In nekaj jaUljev aovjotoke Rueije. ki jo Poljakov, ki ao oaUll v naaelbini, | aaatopajo tu različna druitva eebi in avojim koti krvslka. arbaks ia nale dru pomagajo kompantji, a tem pe Itvo Bodoteoet. It. 40S SNPJ. »kanu Nki malo ae* pomtalijo I Ijepo ee sshvaljujemo dsro^ da bi ao njihovim | eem ia igralcem ter da otrohasa. as bodočnoal otrokom boljAa godilo. dsroval* sasto- Nudi ae I penim drnltvom. ki eo kupila vel jim prilika aa iaboljianjc zaalui- darov, ki ao prineoli prooej dobička, s alepi so, ds na vidijo ia gin- ka: aploh hvalo vsem onim. ki eo hi. ds as aliiijo. Pred euvko je vaekdo ie počet ili. vedel | vam le aa v Priporočamo ao ■Onim. ki ao povedati o avojik " tavientik".|nam naaprotovali pa iaackamo aedaj pa revet ae s^re prelivati nale eoialje. ielimo. ia bi ee jim broa dele; kje ao aedaj odprl aaa. da bi stopili tadi oni v UvlsnU"Y Ksr nss js sa-lnala vrsto ia a nami eodelovali Is Kaasasa. — Kar ee.tiče pr? mogarjev v Kanaaau ao v celo kritičnem aUnju. Veliko jih je, ki ne delajo ie od začetka meac ca oktobra. Komur ao znane raz mere premogarjev, ki ao vladale tu lanako leto, bo pač rad verjel, da je bil malokdo Uko arečen, da bi si prihranil kak cent zra ven iivljcnakih potrebščin. Kako preiivljajo ljudje, poeebno druiinaki očetje, ki eo ie deveti meeec brez vaakega zaatuika, to ai lahko vaak aam predatavlja. Veliko pomanjkanje prevladuje med nekaterimi atavkujočimi premogarji, s vzlio temu stoje trdno v boju proti odprti delsv niči in zniianju delavakih mezd, ki ao bile ie prej Uko nizke, da je človek komaj zaaluiil za najpo-treaejie. Nekaj je tudi Ukih, hi jim je drulba prepuatila rove, da jih o-bratnjejo in ti eo večinoma oni, ki bi lahko ie dalj čaaa vztrajal v ktavki ter dajali pogum revne j-iim. Ko eem bil pred kratkem naaelbini Orooeu, aam iavedel. da ao Um pričeli s obratom v rovih it* 12 in 14 Ur v ukosvaaei "Sloopn", eno miljo aevomo od Orceea. Tsm baje deUjo eami Slovenci Med pogovorom mi jo rojsk te O roma dejal, ds Slovenci, ki aedaj delajo, delajo ^. maičevanja, ker ao bil! po kriyJ 1 vrženi iz organizacije. Ko aem prišel ▼ to državo is (j. klahome pred kratkem, »i povaod pripovedovali, kako kr«u ata z njimi poztopala predsed^ U. M. W.( J. L. Lcwia in nj*0» priatai Bittncr, ki ga je L^ poetavil na meeto po nedolžna zključcncga A. Howata. Bittmr. ju ni bilo dovolj, da je vrgel ii organizacije vze one, ki ao bili ni atrani Hovvata, ampak jih j« Ce. *o preganjal a takozvano črno li. ato. Reenica je, da človeka Bpn«« Ukih dejetev prime ielja po o. sveti, tods msičevanje, ki ite aedaj nekateri sspočeli izvriev*. ti, ds zs nočete odzvati organi, zaciji s sUvko, ni prsvo, pač p« . e ikodljivo vsm in celi organiza. olji. Upsm, da boatc kmalu zopet aprejeti v organizacijo, če bost« ili z drugimi vred na atavko ia I ko bo atavka končana, boate ime. i ie dovolj prilike, da ee mašču. jete nad nassdnjsikim vodita, jem in mu poksiete vrata iz or-ganizacije. Pomialite le, koliko dobrih in poltenih moi jc bilo po nedolinem kaznovanih in trpinft* nih, toda moiko ao prenaiali trp. jenje, ki ga niao zaalužili, na da bi bili obupali in zapuatili avoje principe. Zato bodimo tudi mi vai kakor en moi v boju proti naiim izkoriščevalcem. Dne 9. junija je bila aklicana izredna konvencija premogarjev ss 14 distrikt v Girardu, Kam. Konvencija bi ss morsls pričeti Is ob 9. uri dopoldns, Uda dele-gstjs si se sbrsli Šele ob pol enij. stih. Prsdssdnik Bittncr je otvo. ril konvencijo in pojssnil navxo. Čim, zakaj ja bila skliosns izred. ns konvencijo. Rcksl je, ds zs i* boljisnjs orgsnizscije in etav. kovnegs pololaja v Kanaaau, ni kar js pričel ns dolgo in široka rssklsdati, v kakem poloiaju ie nahajajo aedaj premogarji Udrihal je tudi precej dobro po lndu-atrijalnem aodiiču ter pozival premogarje, da etoje trdno v boju, dokler končno ne prisilimo kompanij na kolena. če bl bil kdo, ki ne pozna njegovih poprejlnjih del in poaltsšal njegov uro dolg govor, bi ai mi-alil, ds je to eden najboljših delavskih voditeljev. Kdor pa ga pozna, je prepričan, da so bila vas njegovo besede samo hinav-ičjna, kajti ravno on je^tiati, ki je pomagal napraviti razdor med premogarji v Kanalu. Za njim ao naetopili še drugI govorniki kot predeednik okrožnih rudarakih organizacij iz love, Miaaourija in nastopiti b! moral tudi predsednik 21. diatri-kta iz Oklahome, toda nI bilo do-volj časa in Jc odložil na prihod-nji dan. O čem ao razpravljali drugi dan, mi ni znano, ker ee «e-je niaem udeležil, upam pa, da bo lic kdo drugi poročal o omenjeni konvenciji. Ker amo imeli prvi dan kon. venclje po dopoldanski aej» dovolj lasa, ac naa je zbralo kakih 10 po Številu in šli amo obiskat A. Hovrata v okrajno ječo t Girardu. Dovoljeno nam jc bilo z njim govoriti zkozi goato omrežje. Zelo je bil veael naiega obiska in mudili smo sc pri njem ka-kih 15 minut. Dejal jc, da ae po-ifoti zdravega in zi aam kuha ter mu jed, ki jo aam akuha bolj di- ii kot ona, ki jo napravijo drugi. Hudo sc etorl človeku, ko vi-di poitenega človeka zaprtega kot divjo zver, medtem l|o mnogi drugi lumpje, goljufjo Ur kršitelji ameriških zakonov uživajo popolno evobodo na način kakor »i aam i iele. Kdor ni popolnoma gluh in alep je lahko ie apoznal, da ao poatave večinoma le sa revne in poštene ljudi. Kar ae tiče inicijative druitva it. 233 SNPJ, amatram, da je predlog popolnoma umealen kakor tudi pravičen. Spominjam ae še dobro, da je bilo eklenjeno na zadnji konvenciji, da ae v členu 27 črta točka "J" v oklepaju (ne valed neareče). Toraj je moral odbor za praviU napraviti pomoto. ker ni iatega črtal kot je bUo eklenjeno. Končno pozdravljam vae Slovence v Brjrantu in Victoriji, Okla., poaebno pa pečlarje. Vedi-U, da aem le vedno zveat aveU-mu pcčlarizmtL — V. Lolniakar. LISTNICA URIDMltTVA. Irwin Oaa Ooal Oo. It. f. Pa. — Dopis pod javno govornico, ki je bil priobicn v Proeveti, It. lit e pod p i ao m Damjan Teleban, ni prišel ia Vaše naeelbinc in ga tadi nista piaala rojaka V. Laher-nar ali J. Raapet kot ja baje dol-iijo Umkajinji rojaki. S KONVENCIJE AMERIŠKE DELAVSKE fEDERACUE. Federaciji je prepričan* o zmagi rudarjev in potrebi stavke ietaeniikih delavoev. NOTRANJIH NZ BO Ciiieinnati, O. — Kdor pričakuje od letošnje konvencije Ameriške delavske federscije kakih notranjih izprememb v organizaciji, se moti. Isprcmemb ne bo, saj letos ie ne. Gompersova malina js ie vedno močns in dobro nsmasans — zato bo tako kakor hoča Gompers. Na odru konvenčne dvorane je videti ravno tiate obraze kakor prejšnja leta; ravno tiati reakcio na rji vodijo konvencijo kakor so lani, predlanskim in tako dalje v proilost Kljub temu je letoinjs konvencija precej drugačna od lanske. Notranjih sfer ni toliko. Zdi se, ds so sporni elementi za moment poiabili svoje diference vpričo ofenzive, kl jo vodijo kepitelistič ne sile proti organiziranemu de lavstvu. Federacija je na veej Črti v defenzivi. Delegetjc so prepri čani, da rudarji zmagajo. Ni ga ie tako rumenega unijekega delavca, ki ne bi ielel rudarjem zmage. De legatje ae bodo izrekli v resoluciji, da atoje z rudsrji in obljubili jim bodo moralno in morda finančno pomoč — ampak več ne bodo obljubili. Konvencije je tudi prepri čana, de je groseča stavka želez niSkfti delavcev —7 1,300,000 po Številu — upravičena. Gompers je v svojem otvoritvenem govoru označil defenzivno stališče federacije: apel na javno mnenje, da se mora dati organi ziranim delavcem prilika nagovora s organiziranimi delodajalci pri konferenčni miši in reggovor mora voditi do sknpnih koristi delavca in kapitalista. To je vse, ksr zshteva federaci ja! Square deal I Pogajanje e kapitalisti in doacči kompromis. Drugega cilja ni. Delavčeva emancipacija iz induatrijalne auinosti se ne vpošteva. Geslo starin, ki vodijo konvencijo, je: Bodimo oprezni 1 Opreznost v besedi — in Še več opreznosti v akciji. In federačlja jc padla 1 V zadnjih dveh letih je članatvo padlo na tri miljone! In dustrijalne depresija je krive in tr<>he bo znova graditi. Konvencije bo razpravljala o industrija! ni. formi organizacije, ali na dosego te forme ni ie misliti. Delegat Železniških klerkov jc predložil resolucijo zs amalgami ranje unij po industrijah. Resolucija jc slična oni v Chicagu, radi katere ac je prišel Gompera kregat a Posterjem in drugimi napredni -mi čikaškimi voditelji. Draga resolucija zahteva, da se rudsrji in traneportni delsvci, vštevii žele*, ničarje, združijo v slijanci; potovalni krojači predlagajo združenje vseh krojaških strok in ds se Ainalgamsted Clothing Workers pripelje nazaj v federacijo. — Gompera amatra predlagatelje vseh teh reaolucij za boljše vike. Z druge strani ae pa Čujc, da Gom pera podpira kandidaturo Benje mina Schleeingerjs, predsednika unije krojačev, ki izdelujejo žen ske obleke, za prvega delegata za Kongres strokovnih unij v Angli ji. Schlesinger je socislist. Zakaj ga Gompers podpirat Zato, ker Je Schlesinger nasprotnik levega kri la v krojaški organizaciji. Na lanski konvcnciji so Irci po žrli tri dni časa z njihovo debato o irski republiki. Letos je irsks re publike pozabljena in v splošnem ae ilelegatje ne zanimajo doati za evropske sadeve. Ampak Rusijs pride v razpravo. Nastopili bodo govorniki v obrambo sovjetov, tods Gompersovs večina bo poro zils vssk korak v prid Sovjetske It usije, nssprotno ps bo nedvon-no sprejeta resolucija s obsodb) diktature proletarijeta in sa politično amnestijo v Rusiji. IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federsted Press.) Stavka železniških delavcev tistih orgsniseeij, katerim je bils zadnje dni znižsns mezda se letnih 160 miljonov dolerjev, Je gotove reč. Tsko javljajo is Cinein-nstija, kjer se m ude izvrševalai odbori prisedetih orgaaizaeij. Poziv ne stsvko ho izdsa 26. junije in stavka ims pričeti I. julije. Hpk»i»o glaaovanje iz pode v O-gromni večini sa itrejk. Okrog poldragi miljon delavcev Je pri sedeUk, Delavski položaj v Wisoonsinu se obrsčs ns boljše. Buletin, ki gs izdaja Wisconsinsks delsvsks fe-deracija, poroča, da se je prvič v 18. mesecih nekoliko znižala brezposelnost v drŠavi. Industrije ob-rstujejo boljše in fsrme bodo pobrale precej nezsposlenih delav-cev. j Zmaga zidarjev. Zidarska unija v Sayervillu blizu Neorarka, N. J., je po kratki atavki izvojevale desetodstotno povišsnje mesde. Več sto delavcev je deležnih pri-boljšks. Saege delavoev v Davenportu, lovra. Nameščenci pri Tri-City Co. so ssdnji pondeljek obvestili družbo, ds sastsvksjo, sko ne dobe 66 centov ns uro in nekatera druge ugodnoeti. Družbs se je pods)s. Generalna stavka v Ver%oruau, Mehiks, prihaja v kritičen etadij-Dne 15. junija so se pridružili si-dsrjK krojači* brivci in kuharice. V mestu so bile velike demonstracije s rdečimi zsstsvsmi in revolucijonsrnimi napisi. Delsvsks polieijs vzdržuje mir, tsko ds vlsda nims povods zs vojsško intervencijo. — Drage stavko v Mehiki eo v Jukstsnu in Mežico Ci-tyju. Razne vesti. PRO PITI ŽELEZNIŠKIH MA ONATOV. New Tork, V. T. — Med tem ko železniške dražbe sshtevajo, da se sniže mezde železnižkih uslužben cev, prihaja New Tork Ocntrel železniške dražbe s poročilom ne dsn, da js njen profit po odbitku vseh stroškov znašal lani $22,295,-685. Vssk delničsr je prejel ns delnico $8.93 dividende. Glsvnica snsše $249,000,000. Prejšnje leto je dražba isplačala po $5.60 dividende na delnico. Northern Peoi-fio železniške dražbe je imele $22-065,899 čiategs dobičke. Njen profit ss je povišsl od dobičks v prejšnjem letu zs $2,971,215. DRŽAVNA POLICIJA ČUVA MORILCA PRSD UN-ČARJL Lansing, Mioh. — Oddelek dr-ševne policije še vedno straši msstno ječo, v kateri ss nakeje George Straub, ki je priznal, da je umoril gdč. Alice M si le 11. Iz Jscksons ss je ns avtomobilih pripeljala cela skupina ljudi, ki pa ni nspravila napada ječo. O Straubu, pravijo, ds je nsprsvil še eno izpoved, v ksterl pripoveduje, ds mu je zsmoreo Člsrenoe Mesdowlark pomagal pri umora. Oblasti ne pripiaujejo njegovi izpovedi nobene važnosti, ker je Meadowlark dokazal, kje je bival ob čaau umora. AFRllKB ŽENI HRANIJO VO DO V BEZGAVKAH. New Tork, N. T. — Soproge Herry Ksigh Eustaca, ki je spre-mila svojegs možs ns lov v Afriko, pripoveduje, ds so v sfrižki puščsvi Gordonis odkrili ssmor-eko pleme, ksteregs žene imsjo v ledju močno razvite bezgsvks, kstera nspolnijo s vodo. Ksdsr se nspijejo precej vode, izgledsjo zelo deformirane. Tods pri pohodu skozi puščsvo dobe zopet kmsln nsvsdno formo. Žene hodijo lsbko ves dsn v vročem soln-cu, ne ds bi pile vodo. OBRAVNAVA MORILOA-MI UONARJA ODLOŽENA. Miami, Fle. — Obravnava miljo nsrjs Kdgsr C. Frsdjrjs, ki js umoril iz ljubosumnosti svojo ženo, js zopet preložene ns 3. jsnu-srjs 1923. Frsdy se še nshsjs v BRATSKA ORGANIZACIJA "BAOLB" PRIPOROČA PBNHJO ZA STARE LJUDL Peoria, BL— Tukaj obdržuje brataka podporna organizacija "Kagle" svojo konvencijo. Kon-veucija js eprejcla resolucijo, v ksteri priporoča, da se uvede se-koniu pensija ss stsre ljudi. Rc-solucija je bila odposlana - predsedniku Hardingu in državnemu governorju. MARCONI SB" DBPB- New Tork, N. T. — William Mereoni, snsni izpopolnitelj bres-žlčnegs brsojsvs, je v petek dospel a evojo jahto "Klectro" v Ncw York. Ker je bilo pred nekaj dnevi poročeni, de Marconl poskuša ujeti brsojavks s planeta Msrss — ki se je te dni močno približal ssmlji — o katerih je prepričan, da redpo prihajajo, so gs poročcvslel vprašali, Če je i-mel kaj uepsha. Mereoni je odgovoril, da ni ujel ničessr. Bell teror na Poljskem. Lods, Poljaka. (Feder. Proea). — Odkar je bil zaključen poljski parlament, ki jc kolikor toliko kontroliral naaadnjaško vlado, ao preackuoije delavcev aopet aa dnevnem redu. Organiaaoija kmet-akih težakov, ki je priključena amaterdamaki internaoionali, je poatala tarča aovražnih demon atracij in progonov. Njeni shodi ao razbiti in voditelji v zaporu. Najhujše ao preganjani komu niatl. Tukaj v Lodsu je bil nski delsvec obsojen ns štiri leta ječe samo zato, ker je bil člen komu-niatične stranke. Drugi delavee je dobil šeat let aepora zaradi 1-atega "zločina". V Lvovu je bil neki komuniat pred kratkim ob-eojen v petletni zapor ssradi "a gltecije , SIVI MEDVED JB UBIL LOVOA. Livingston, Mont — Strežniki is Tellowatone Psrks slede sive-gs medveds, ki jc umoril 60-let-nega lovca Joaeph Dureta. Dure-tovo truplo ao našli pri potoku Slough. Del noge in del roke ata bile deloma odgrisnjens. Znamenja govore, de ae je aivl medved ujel v lovčevo paat in de ae js is-trgsl ls psati, ko je lovso prišel pobirati pesti. Krog in krog js po-snstl, de se je vrftll boj ne ilvlje-nje in smrt. Bllso prostora so našli slomljeno puško ln krvava aled govori, da ee je loveo vlekel Še naprej eno miljo proč, ko je bil že težko ranjen. PIJAMČBVAVJB SB MNOŽI 1 New Tork, V. T. — Teki ao se- dovi prohibieije, lehko reče človek, ko čita poročilo newyorlke policije. V leto 1921 ao aretirali v New Yorku več oaeb zaradi pi janoati kot v obeh prejšnjihfletih. Prohibicijoniati ne vidijo teh zne menj. PAB LADU JB BILO PBUB- TIH, OLAVNA JB USLA -— New Tork, *. T. — Prohibici-joniški egentje so imsli srečo, ksjti v eni noči so ujeli pet lsdij, ki ao imele ukroane opojne pijače. Bile ao tri barks in dve vlsčilni lsdiji. Glsvns ladija — parnik "Xerona" — je pa ušla. Lov na tihotapce je prineeel 40,000 ga-lon ipirita in 2,000 zabojev žganja. Lenin Jo stalno boljši London, 14. jun. — Is Moakve javljajo, da ae je zdravatveno ata-nje Lenina tako Izboljšalo v zadnjih dveh dneh, da lahko čita in kritizira nove knjige. Njegova žena je dobila dopuat v oddelku vzgoje in odšla k soprogu na deželo, kjer mu atreie. Draga veat is Rige se ps glssi, ds se je Leninovo stsnjs poslabšalo in ds zdravniki ne upajo, da preživi aedanjo bolezen. Kitajski vstaši obkoljeni. ^ Peking, 10. jun. — Tuksj poro-čsjo, ds so čste genersls Wupej-fujs obkolile rebelno srmsdo msndžurskegs vodjs Csngtsolins ns severni fronti. Irska ustava. London, 16. jun. — Tekst novo irske ustsve, ki je bil objavljen ns predvečer volitev ns Irskem, po-kazuje, da se ustsvs strogo drži v mejah angleškoirske pogodbe in vsak zakon, sprejet ns Irskem, ki ječi, tods vlošil je vlogo ns nsj- ____________ višje sodišče, ds se mu dovoli I pro-U)pi to mejoi fo neveljaven, prostost pod poroštvom. Krsdy ne ^ brltskl dominij ksker tej i umora, ker tsjitl ne more. Kanada. UbUv4 dolo^a< da n^j«, Ali značilno je, da je pravica | lrmkI po.IaiMt| Uko počasns, kadar gre za miljo-narja. Ako bodo Uko prelagali obravnavo proti miljonarjn, bo miljoner umrl od aUroeti, predno pride do obravnave. engleškemu kralju. Kralj imenuje vrhovne sodnike ne Irskem. Socialistična misel resU na Kl- ABBUCKLB JB SUH novice iz nsumuE. Občinski svet v Ljubljani ras-puiden. V,lada js razpustile občinski svet mesta Ljubljene in Imenovala kot vladnega komiaarja dr. Senekovl Člu "Demokratska" vladna vsčina vrši svoj dcmokraUkl program. Zakaj je bil občinaki evet raapu Ščen? t Pri zadnjih volitvah je dobila vledna atranka "demokratov" izmed 48 samo 18 občinskih odbornikov. Zahtevali ao župene saao, vendar druge ptranke so žs takrat občutile proti dcmokreUm tek odpor, de eo ee eodinile se Peeks, kije bil isvoljen sa lupans. V Ljubljani je nastal med dsmokrati vik in krik. Nar. socialist šupsn Ljubljane, dsmokrat pa ne! Spo miajsmo se tiste grde poteze, s ketero so dsmokrsti lspodneeli Pesku županski etolee. Nečln, kako so vodili demokrati tisti boj, jc demokrate še bolj spravil v Ljub-jani ob kredit in pri drugih volitvah je bil isvoljen eoeielist dr. Perlč. Ker ni bilo mogoče na njem najti nobene črne pike so gs mo rali potrditi. Demokrati so videli, de so poraženi, a udali se niso. Mislili so si 1 čemu smo ps vlade f In sesUvili so sa mests, ki imsjo čeg 10,000 pra bivelcev nov volilni red, pogszlli ao nsrsvni proporc in upeljall nov proporc, pri katerem pa uživa naj močnejša atranke velike prodpra vi*. (Ne posshlmo, de eo bili demokrati pri zadnjih volitvsh najmočnejša atranka t) Ko ao imeli nov volilni red, je bilo treba aamo še razpuatiti atari občinski avet. Iskali ao precej čaaa, pa pravega vzroka le niao mogli ieUknitli minila jik jc potrpež Ijivost in menda ssdnji droboe razsodnosti — raspuatili so ts dni občinski svet in vlsdni komisar — uejbržs njihov pristaš, nsj vodi volitve. Nehote nem uhaja spomin na tisto dobo, ko js sedel dr. luster-ilč v deželnem odboru in Hribes ne Župenskem stolu. Vss poštene jsvnost se jc sgrsžals nsd slste-raom, ki je hotel zviti ns kolAis nspredni Ljubljeni pred klsrikal-nim deželnim odborom. In Ljubljena se Ukrat ni udals. Ironija usode hoče, ds več tistih, ki so tskrst smsgsli pred nedmočno krivico, dsnos uveljsvljsjo ssmi isto metodo, ki so Jo nekoč kot krivično sami obsodili. Ali mislijo, ds bodo tskrst tudi zmsgslifAli se ne itpominjsjo ,kskšen odpor je na-Ntsl v vseh slojih prebivslstvs takrat proti tisti metodi f Ali so fh Uko nerazsodni, de mislijo, da ge sedsj ne bof ds gs še nit Ifsj ns pozsbijo, ds njihov ns-črt Še ni do kraje izpeljsn, ds is ne sedi ns župsnskem stolu župsn-demokrst. Trebs bo še prej volitev. In le prinesejo demokratom prav gotovo velik križ čez njihov rsčun. Tskrst, ko js bilo Ime "držsvotvoren element" za naivne poštenjsks še nekakšns pri vlač. na ails, so dobili ti državotvorni elementi 18 občinskih odbornikov. Dsnss, ko Je tists "držsvotvor noat" razgaljena, ps nsj Jih do Id jo ravno toliko sli ps še več t Nesasliiano vedenje Wraaglo vik pritepenoev. Jugoclovenski skademiki ns Ijnbljsoskesi g rs du so objsvill v sobotni "Juge •Isviji" odprto pismo nsši javno sti, ki Je nsd vse pričslovsnje ss nimlvo. Odprto pismo skedemi kov ns ljubljsnskem grsdu mora pogneti vaškemu človeku rdeči I Milnsukee. Wis. — (Federated Press). — "Milwsukee Lesder" js ohjevil poročilo is Ksntons, ki Los Angelce, Cel. — Bos«* U Kiatj, M aoeislističns misel "Fstty" Arboekle, mani kino Irspidno rssširjs ns Kitejskem komedijent, ki Js bil sicer opro- Vsi dijeki v Južni Kitsjski in pro . J ščen pri tretji obrevnevi krivde Ji ns univerzi v Pekingu sojeo sramu ns obraz, posebno pe še uboje Igralke Virginije Ksppe mialUti in aieer selo sktivni. Juš !ljubljanskim damsm. ki so se te-tods ker so njegovi filmi iskijuče M KiUjsks nsglo preksjs v ras- like zanimale se ruske pritepea Bi is gl dslišč. Je prišel v flnsn*n. mere sapedne elviliseeije, dočim 00. Akademiki izjavljajo v tem škripec. Prodati Je moral svojo ins severa io prevledaje stara ki- pismu, ds niso nikoli psovsli ru hiše io trt avtomobile, de poravna tujske eivlUseeijs. Z evropsko ei-dolgove. Ostel mu je ie eden avte, villaaeije prihsje todi seeislisem. ae keteregs je dal $26X100, in tudi I Prof eeo rji odprte oče sooieHštjč U je adej na prodaj tistemu, ki da ne ideje aa aaivenak. ki se dr Mjveč seoj. 'ževni se vedi «kih skedemikov odnosno Wrsn glovoev, delje ds Jih pomilujcje kot neaitelje absolotietične • ca-Ig^Vpopisfičnc ideje, ki izrchljsjo veeko prilike, da M ee peka zel i Slovenska Narodu . Us>saas^»as O. spriU Podporna Jedista Ukwp. IT. jvalj« lOOT e drievt III.-ol. GLAVNI STANi SOS7-SS SO. LAWNDALg AVg., CHICAGO, ILLINOIS, Isvriovalni odbor: ' UPRAVNI ODSEK. Predsednik VU«..i CeUker, p^^dtedaik A»drew VMeick, R. P. D. f, Sm SS, M«il«w«, P«., .1. cinik Mettbevr T«rk, Ujalb b^nUkag« mdMkm SU« Nevnk. gl. blM»j»lh Jska Vegriek, wrW>lk tl«.lU Jaie ZevaHalk. •eeavUJJ gUslIa Filip Gedlas. POROTNI ODSEK 1 Ukm Ua4«rw*W. prW*edalk. 400 W. Nap S»., SprlagflalA II!.. Martin talaaaikar, Baa ITI, Barbaelaa, OKio, Pred A. Vider, Baa 071. Kip. Mlan« Jaka Tarčalj. Baa 101, Uwraaea, Pa.. Jaka Garšak, 414 W, Nar St^ Spr III. »IJ, SSS E. ISTtk St., Clavalaad, O. »r, Baa 104, GroM, Kaaa., aa jegesapsi. i Baa 100, n«kl, Miaa., aa »avaraaapad. I, S4SS S. Wla«ka.lar St., Marrar, l/lak. BOLNIŠKI OOSEK t OSEIONJE OKROSJEi Bla. Navak, pea4.adelk, SSS7-SS g. Uwadala Av* fyHn s VZHODNO OKROŽJE. Jaaab Aaibrailš, Bes SSS. Maaa Ram. Pa. Jbhe Grašalj, SSS E. ISTtk St., Clevelaad, O* ZAPADNO OKROŽJE« Aataa ŠaUr, Mas Msiti Mika Segel, Nadaorni odbori Praak Ealta, pradeadelh. S1S4 Se. Cvawfard Ava., Ckleaga, III. Praak Saasrak, SSOO Pr«...r Ava., ClevaUad, O , WiUUai Slttar, SSOS St. Clftir Si., Clevelaad, Okla. Združitveni odbor: Predeedalki Praak Alaš, S114 Sa. Crawfar4 Avau Cklaage, III. Jaška Ovea, SOSO W. Mik St., Ckleaga, IN. Ja«. S kak. 1101 E. SSrd fl., Clevelaad, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kepi, SSOS St. Clalv Av., Clevelaad, O. POZOR t—Kereepeadeaaa s gl. edbeeelkt, kl delaja v g lava aai ara 4«, sa vrši takale i m VSA PISMA, kl se aaaašaJe ea pcfle gl. predsednika se neslavni Predsedalitva S. N. P. JH SOST-SS Sa. Lavndale Ave., Ckleaga, III. VSE EADEVE BOLNIŠKE POOPORE SE NASLOVE« Balnlika laj-•Utva S. N. P. J., SSST-SS S. u»«4ala Ave., Ckleaga, III. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, M sa tlieja gl. Isvršavalaaga adbara In jadnala vaMa m aatlav.t TaJaiitva S. N. P. J., S0S7-SS Sa. Uwn-dala Ava., Chleagn, IU. v VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI se pošiljale aa aaslavi Blagajalštve S. N. P. J., SSST-SS Sa. Lawadale Ava., CkleagaTlIl. Vsa ari laška ale4e ae»levaaja v gl. IsvrševaUaai adbae« se asj pallljaja Praak Zallsn, predsednike aadaeraaga odbere, iigar naslnv je agaenj. Vsi pvlaM na gl. parami odsek sa aa) peilljaje aa aasUvi Jaha Uadee. vraad, 410 W. Hap St., Sprlngflald, III. ^^ Vel ds^lsl le drngl •pUi, aasaaalla, agla.l, asrainlna la splek vse ker ti v evaal a glasllam iadnola, naj ss pešlljii aa aaslavi **PmsvetaM, 1SS7-SS s. Lsvndala Ave., Ckleaga, III, kot njihovi gospodarji. V podkrepitev teh trditev navsjsjo, ds so ss ob priliki prsznovsnjs Prvega msjs isrsslli, da hi morala nsii vlsda s brutslno silo satreti vss-ko zborovanje. Kritizirali so es-lo tiate akademike, kl so solidilr-no s delavci prsznovsll Pr\i msj, češ, daje Skoda čaaa aa take atvari. Nadalje pa pribijajo, da ao se polnoštovilno udeležili obč-negs sbors PDJA, ker so rabili demokrati volilni mstsrlal, ds ss ps nisi udsležili solidarnega na atopa vaega viaokošolakega dijs štvs proti ukinitvi tehnična in medellnsks fskultote. Aksdomlkl na ljubljansksm grsdu ns rssu-mejo Širokosrčnih msterinak.h čuvktev ljubljanskih dam, Vi jih goje do pritepenlh Wrapgeloveev, Tem ljudem ao priatojne oblasti dovollls ksr psv|slno nošnjo o-rožjs, čeprav jsvno Izjavljajo, iln as bodo uveljsvljsli ns občnih sborlh visokošolskega dljsštvs, Če ne drugsče z orožjem I Ker žc očitsjo ljubljsnskim sksdemi-kom vinjenost, pribijsjo le ti, ds so Wrsnglovl sksdemiki žs dvakrat, In sleer po polnoči ud ril v spalne sobs grsjskih dem, ds so morsls sbešsti ns dvorills. "Vas krsssnjs" ao praznovali ha ts ns-čin, ds so se v toliki msri nspill na "lestns" stroške omamijlve vodke, da je ob eolnčnem vzhodu že vea gozdiček in planoto dlčile njihove "trofeje". Odprto pismo ljubljanskih akademikov je oater protest proti nailm merodajnlm krogom, kl vzdržujejo na stroške davkoplsčevslesv cele tolpe Wrsnglovih Študentov, OBJAVA. i 1™• (Jenerslni konsulst v Ohlcago naproša apodaj navedenega rojake, da bi ae aglaail ali poalal avoj naalovi rsvnotsko drugi rojski, naj pošljejo njsgov nsflov, sko vedo ss isksnsge t Ksrl llolaknehts, kl js rojen loU 1890, v Marlboru; po poklicu je meaar in as js ssdnjll jsvil sestri pred vojno ls Ohiesge kot šef kuhinje v nekem rastevrentn. Iz nissrns generalnega kenau-lata Jugoalavije, v Chicagu, lil, 116 So. Desrborn Str. POTREBUJEMO Isniene sleamlkarea sa dela na sleme. D#bre plnis. PH4IU erler««rli#ae M OS, mmh SS t» •Seri« m S»U m »lual. BELAPPSKV BROS. 1414 West Reečelpk Sl„ CkUaga. " ' Zs kuhanje plvs doma Imamo v »slogi slsd. knslj, slsdkst iS vse drugo polrabš^lne. Poakusito la kuhani vedno Is najhuljšl la aajam najti, Dobiti Je tudi abtrko sodov, •teklenlc In rasnih loneev, Itd. Mi .vam dostavimo ssreiile po pe* iti, točno v vse krsJs. GroeeriJem, slsdfllšsrjem la v prodajalne ielesnins dame prlmerea pe* puat pri veijlb naročilih. Pišite po informseije nai FRANK OGLAS. 6401 Sepoeler Avenae, Clevelaad, O, OiaSKTNA SLOSSA V JUGOSLAVIJO S veMSSal esrsStl aa S la S rtjsto. LAPAVETTE........Jnea S4 PRANČEmmmmmhJene SS LA TOURAINE.......Jana SS LA LORRAINE.......Jelp I jsvfilM IMMMIIB ia Iptfll iVNHi 'mVSirtTČS! ITJS^mSC ms salo SS fcadllss, phttm. m4v* n a eao rnmmmtm v --.-u- klMM^Ia naM liti. Mi i ^T.u i iT i Si----- rasMCM umu VAS PODPIS DA Imol tako vrodnoet, kakršno mu boofto i o svojimi prizadevanji somi ustvarili. Vrodnoet odviei ne j več od vašoga prizadevenje sistomotično hraniti. VI aU opravičeni tudi nokoj imoti od s vašega dela, ggto so odločilo sedaj IsplačovntJ sobi določano svoto is vo-Šoge Udenskege zaslužka In jo vla» gajte v to bftnko. CI^ V cwrrc braniti in DNLLnl 1 £s noet valoga podpisa bo seriičsli eorazmerno s vašimi prisodovonjl. , POŠILJAMO deeec V sSaee dameetaa pa dnevni eeni PROOAJEMO širkaHe aa pa«nvaa|e e s«aea de-■svlae In aaaaj, na eee Mni>e. KASPAB STATE BANK Bine lelend Aee , aagal 10. eaele, Ckleaga. IN. NeJveJJa Slaeenske drieeaa beaka v Zadtajealli deiaeah. KapO al U praMi §1,00000000 urdtn J nostjo po svojo čepico. "Saj niaem vedela, ko sem prišla k vam! Ml ulite, da bi drugače prišla f Rekli so mi, ds j« deset dni do tegs... Kam pa hočete, kam d«11« drznite ae!" * "Po babico? Revolver prodam: najpotrebn-L Sije zdaj denar!" r "Ne drznite se, ne kličit« babice; nav»ds» žensko, stsro babnioo, tam v moji denarnici * osem deaetic ... Vaške babnice tudi rode brei l*. bic... In če poginem, tem bolje..." - "Obe dobiš, babico in babnieo. Samo kako t tc pustim aamo, Marie!" Toda Satov je pomislil, da je kljub njeni po. hi blaznosti bolje ,če jo pusti zdaj samo ,kakor da bi potem ostala brez pomoči; nemeneč ee niti * stokanje niti za srdite vzklike, je tdrevil po stop. nicah, kar so ga neele noge. 'njenr smrt res pripisovsti zločinstvn — teh lju di?" x "Ni dvoma, da," je zaikrtal Satov. Marie je zdajci dvignila glavo in bolestno zakričala: "Da mi nikoli več ne omenite tega, nikoli ved. nikoli več!" In apet je padla na poateljo v popadku tiste krčevite bolečine; bilo je že tretjič, le da je postalo njeno atokanje to pot glasnejše in se izpreme-nilo v krik. "/0, neznosni človek! Ne morem vaa trpeti!" se je premetavala, ne smileč se sama sebi ter odbijala Satova, ki je stal ob njenem zglavjn. "Marie, aaj bom vae, karkoli hočeš... hodil bom... govoril.. "Ali rea ne vidite, da se jo začelo?" "Kaj se je začelo, Mariet" "Kaj vem! Mar vem, kako in kaj... O jaz prekleta! O, bodi naprej prekleto vse!V "Marie, če bi vsaj povedala ,kaj se začenja... drugače... kako pa naj razumem, ako boš tako "Tak priznaš, Marie, tek prizneir' je vzkliknil Setov. > Hotele je odkimati ,eli zdajci jo je pograbil prejšnji krč. Zopet je skrila obrsz z blazino, spet je eelo minuto do bolečine stiskale roko Setovu, ki je priskočil vee brezumen od groze. "Msrie, Marie ,to utegne biti zelo reano, Marie!" "Molčite .. . Nočem, nočem, nočem!" je zaklicala skoraj besno, obmivši lice apet nevsgor. "Ne drznite se me gledeti teko eočutno! Hodite po sobi, govorite kej, govorite . . ," Setov, kakor izgubljen, je začel spet nekaj mrmrati . "S čim se ukvarjete tu?" mu je a sitno ne-strpljivostjo preaekala beeedo. V kontor hodim, k nekemu trgovcu. Vei, Marie, če bi mi bilo ree kaj do tega, bi lehko al ožil tu lepe denarje." "Tem bolje za vaa." "Ah, ne mieli si čeea, Marie, kar tako eem omenil ..." "In kaj ie delete f Kej oznemujetef Sej vem, de morate zmerom kaj oznanjeveti; val značaj je tekienf "Boge oznenujem, Marie!" g, "Ki semi ne verujete ven j. Ta misel mi |ii šls nikoli v glavo." "Pustiva to, Marie, prihraniva za pozneje.V* "In kdo je bila tukaj tieta Merje Timof«-jevne!" "Tudi to pozneje, Marie." "Ne drznite si delati takih opazk! Ali ae da P. M Dostojevski Roman v treh delih. -Preložil Vladimir Levstik. (Dalje.) "To je sicer pedantaki povedano, ali miael ni sleba in me spominja, kako je bilo pred tremi leti; ie dosti duhoviti ste biti tokrat." To je rekle prsv teko prezirljivo kekor vse svoje prejšnje keprične besede. "Msrie, Msrie," se je Setov obrnil k nji, "o Maric! Če bi ti vedele, kaj vse je minilo v teh treh letih, ksj vse je ilo po vodi I Slišal sem potem, da si me baje prezirale, ker aem izpremenil prepričanje. Toda koga sem zapustil! Sovražnike živegs življenjs, ostarele Uberaluhe, ki se boje evoje lastne neodvisnosti; lakaje misli, nasprotnike osebnosti in svobode, trhle oznsjevavce mrhovine in gnilobe! Kaj pa je pri njih: etarčev-atvo, zlata sreds, nsjpodlejis meačanska zebitoet, nevoščljiva enakost, enakoet brez oeebnega dostojanstva, enakost, kskor jo razume lakaj, ali Icakor ao jo umevali Francozi 93. leta ... In kar je najhujše, povsod ssmi podleži, podleži, podleži!" "Da, podleže v je mnogo", se je pretrgano in boleetno oglaaila žena. Ležala je nepremično zleknjena, kekor bi jo bilo etrah geniti ae, telo komaj de postreni, glavo •vrnjeno po blazini, trudnovroče oči uprte v strop. Njen obrsz je bil bled, ustnice suhe in zapečene. Najprej je krenil h Kirilovu. Bilo je že okrof ene zjutraj. Kirilov jo stal aredi sebe. "Kirilov, žene vp rodi!" 4'Se pravi, kako?" "Rodi, otroka rodil" "Pa ne da bi se... motili!* O ne, ne, popadke ime!... Babice,je treba ia kake starke, pa takoj... Ali jo dobim ob tej urit Pri vaa je bilo mnogo starih žensk..." "Prav žal, da ne mam roditi," je zamišljene odgovoril Kirilov, "ae pravi, ne da ne znam rodi-ti, ampak napraviti, da ne znam roditi... ali... Ne tega nc znam povedati..." (Dalje prihodnjič.) "Zanič ste, vi filozofski blebetač! O, bodi prekleto vae na ayetu!" "Marie, Marie!" Zeree je mislil ,da se začenja — blaznost. "Tak rea ne vidite ,da me lomijo porodne muke!" se je privzdignila na postelji, gledaje ga z obrazom apačenim v strašni bolestni jezi. "Oh, naprej ne3 bo proklet otrok!" "Marie!" je vzkliknil Satov, ki je šele zdaj ugenil. "Marie... Zakaj mi nisi prej povedala?" se je spomnil zdajci ter segel z energično odloč- " Vračem se na evoje mesto, gospod," je rekel SUver. "Ob!" je rekel kapitan in to je bilo vse, kar je rekel. Kakšno večerjo, eem imel onega večera, ko ao bili val moji prijatelji okoli mene, in kakšna pojedina je bila s Gunnovo oeoljeno ko-zlovino in nekoliko slaščicami ter steklenico staregs, dobrega vina is Hispianiole! Prepričan sem, de nikdar niso bUi bolj veseli in srečni! In tam zadaj je aedel John SUver, akoraj Izven svita ognja, vendar je jedel veeelo, vedno pripravljen priskočiti na pomoč, če se je kaj potrebovalo, in ee je Še celo pridruževal našemu emejanju — isti prijazni, vljudni,'poslušni mornar, kakor je bil na potn semkaj. XXXIV. POGLAVJE. Drugo jutro smo šli sgodaj na delo, kajti prenoa ta velike množine zlata po akoro miljo dolgi poti do obrešja ia odtod tri milje po čolnu do Hicpgniole, je bila velika naloga za tako majhno, število de-lavoev. Oni trije mornarji, ki ao se Sa nahajali na otoku, nam nieo delali skrbi; ene etr*ia vrh gore je sadostovala, da smo bili zavarovani proti vsakemu nenadnemu napadu, in boja emo imeli vsi več kot dovolj. Delo je hitro napredovalo. Grsy in Ben Gunn sta s čolnom odhajala in prihajala, oetali pa ao aa češe njona odsotnosti sngšali zlato na obrelje. Dve tveaani paliei srebra sta bili dovolj U odraščene-ga človeka; veeel je bU, še je mogel počssi hoditi s tovorom. Ker nisem mogel kot noseč doeti pomagati, aem imel. eel dan opraviti v jami a tem, da sem zlagal kovani denar v vrečicah na kup. Čudna zbirke j« bile to, kakor v skrinji Bllljrja Bonesa, kar ae tiče resuovrstnoeti kova. BIH eo angleški, franeoeki, španski, portugalski alati, Jurjevi tolarji, lus-dorjl dubloni, dvojne fineje, mol* dori in eeklni, podobe veeh evropskih vladarjev poelednjlh sto let, čudni orijentelaki denarji, katerih napisi ao bili podobni zmotenim vrvicam ali pajčevinam, o-krogli ln štirioglati denarji, r aredi preluknjani, da ai jih mogel nositi okoli vratu — skratka denar oelega avsta se je nahajal v tej zbirki; ln kar se tiče števila, aem prepričen, de ga je bilo kot liatja jeseni, tako da me je bolel hrbet vsled pripogibanje in prati vsled zbiranja. To delo ee je nadaljevalo več dni; vsak večer smo pripeljali ns krov eelo bogaatvo in drugega dna naa je čakalo novo. Vea U čaa nismo ničeaar čuli o preostalih treh mornarjih. Tretjo noč sva se eprehejala sdravnik in jas po gorskem gre banu, odkoder se vidi vaa otok, ln ava aačula is gosta teme neka gla sova, ki ao bili podobni vpitju in petju. Semo sa trenotek sva jih čule, potem pa ja sopet sevladala tišina. "Bog jim odpusti," je rekel idravaik, "uporniki eo." "In val ao pijani, goepod," je aečul Sil ver je v glaa sa aaasa. (Konec prlkodojlt.) Čudoviti doživljaji malega Jaoka na suhem in na morju. Angleško spisal R. L. Stevenson. Poslovenil J. M. (Dalje.) Vozeč se okoli gore s dvsma vrhoma amo videli črni vhod v Gunnovo jamo in neko poatevo, ki jo sloneč ob puški etala poleg. Bil je eodnik; mahali smo mu z robcem in zakllceli trikratni živijo, kateremu se je pridružil tudi SUver ravno tako prisrčno kakor vsi osteli. Tri mUje dalje ravno ob vhodu v Severni saUv amo našli Hlapa-niolo, ki je kriiarils po morju ee-ma od eebe 1 Poslednji pritok jo je bU vzdignil in, če bi bU veter mošan ali pritok tako silen kakor v južnem sidrišču, pa bi je ne bili nikdar več naŠU ali pa v tekem atanu, da ne bi bila več za rabo. Bedaj pa je bUo razen neerače k glavnim jadrom le malo poškodovane. Pripravili smo drugo sidro ln jo vrgU v morje, v globini ene In pol niti. Na to smo veslali sopet nasaj do Run Cove, odkoder je bila najbližja pot do Gun-nove zakladnioe; nato ee je vrnU Grey sem nasaj na ladjo, da jo straži čas noč. Pot od bVrežja do jame ja vodila polagoma navkreber. Na vrhu nae je čakal eodnik. Naaproti meni je bU zelo priar&en ln prijaseu ter ni niti a beeedi graja ali hvalo omenil mojega .bega. Pri vljudnem posdravu Si Iverja je pa no-koliko zardel. "John SUver," je rekel, "vi ata velikanakl lopov in alepar. DejaU ao ml, naj vaa ne zasledujem aodnljsko. No, torej vss ne bom. Toda molje ki eo poginili tukej, goepod, naj vam vise na vratu kakor mlinakl kameni." "Lepe h vele, goepod," js odgovoril Dolgi John ln sopet pozdra-vU. "Ne dovoljujem, da bi ss mi aahvaljevalil" ee je razjezil aod-nlk. "Veliko kršenje moje dolž-nostl je to. Stopite nsssj t" Nato amo stopili v jsmo. Bila js precej velike in prostorne s msjhnim studenoem in tolmunom člete vodo, preko katereirs je vise-leprsprot. Po tleh ee Je ushsjal peaek. Pred vsllkim ognjem Je lelal kepltsn Smolett, v dslnjem kotu pe sem opezU velika kupe sla te ia štirioglate kopice, zgra jene is srebra v palčicah. To je bil Fllntov zaklad, po katerega smo prišli Uko deleč in ki Je veljal le aedemnajst mol Is Hisps-nlole življenje. Koliko življenj ga je veljalo, da ao ga nagrabili skupaj, koliko krvi ln laloeti, ko llko dobrih ladij pogreznjenih, koliko pogumnih mol, ki eo morali preko ogreje v morje, koliko topovih krogelj, koliko eramote in lali ln krvoločnosti, tega najbrlr noben liv človek ne more povedati. In vandar ao aa nahajali la trije na tem otoku — SUver, eteri Morgan in llen (luna — ki so bili udeleženi pri teh zločinih, sa katere aa ja vsak nadsjal, de dobi avoj delež nagrede. "Pojdi aamkaj, Jakee," ja re Vel kapitan. "TI ai pravaaprav prav dober dečko, Jakee t vendar mislim, de ti In jes ne pojdeve v na morje. Jss ta imsm preveč rad. AU ste vi, John HUver? Kaj i U» patpelje asmkaj, človek!" ' UNSWECTE*ED