PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: VI - ISSN 1580-0547 Julij 2004 • Številka 6 SOTOČJE Praznični pogovor Boljše sporazumevanje, slabši sogovornik Župan Stanislav Žagar: ”V devetih letih seje občina skoraj popolnoma osamosvojila ... Medvode so malo mestece med Ljubljano in Kranjem ... Cesta Jeprca - Povodje je korenček, ki so nam ga vrgli, ker se nekomu ne da lotiti poteze Medvode - Šentvid.” Med številnimi prireditvami ob prazniku je bila osrednja v torek, 6. julija, slavnostna seja občinskega sveta. Na njej je župan s predsednico komisije Ivanko Šušteršič podelil letošnja občinska priznanja. V kulturnem programu pa je nastopil Moški pevski zbor KUD Oton Župančič iz Sore. Pred praznikom, ko občina Medvode letos hkrati obeležuje tudi deveto leto samostojne občine v državi Sloveniji, smo se pogovarjali s Stanislavom Žagarjem, ki je tudi gorenjski župan z najdaljšim stažem. Žc pred občino Medvode ste bili župan občine Ljubljana - Šiška. Tako imate danes med gorenjskimi župani najdaljši staž. "To je javna funkcija in ljudje so se morali vsakokrat izreči zaradi nekega opravljenega dela. Najbrž ni šlo za lepe oči.” Kako ocenjujete lokalno samoupravo v občinskem prostoru? "Če primerjam mandat v prejšnji stari in novi razdelitvi, je, kar zadeva neposredno soodločanje občanov, ta samouprava boljša, občine so manjše. Sporazumevanje je boljše, seveda pa je razpršenost slaba stran, ker so bile prej močne občine boljši sogovornik državi. Trdim, da so občine preveč razpršene in so preveč podrejene državi. Pri nas je centralizacija prevelika in občine dobijo velikokrat denar le na podlagi prevelikega lobiranja, ne pa na podlagi pravih kriterijev. Po drugi strani pa je tudi res, da toliko prej ni bilo narejenega na komunalnem področju po občinah, kot je zdaj.” Še vedno kar pogosto prevladujejo težnje po samostojnosti, po svoji občini. "Če je zakon predpisal pravila, se jih je treba držati. V Sloveniji pa je danes samo 26 občin, ki izpolnjujejo tako imenovane samokriterije za občine, vse druge občine so podpirane. Vprašanje pa je, kaj pomeni, če je neko podjetje potrebno nenehno podpirati. Samoodločbo je treba sicer spoštovati, vendar 500 občin s po 500 občani na primer je po moje popoln nesmisel; organizacijsko in finančno. Tudi evropsko gledano to ni najbolj produktivno. Res pa je, da je to v pretežni meri stvar političnih odločitev." Kaj pravite o vstopu občine Medvode v Evropo? "Dogodka se ne da primerjati z nekdanjim ob naši slovenski osamosvojitvi. Sicer nisem ev-roskeptik, nisem pa tudi evronavdušenec. Res pa je, da nas bo Evropa postavila na realna tla, kajti želje so nekaj, realnost pa drugo. Če nekdo reče, da vse, kar je bilo nekdaj v markah, je zdaj v evrih, pomeni zame to lahko stoodstotno inflacijsko stopnjo, padec življenjskega standarda, če se bo dogajalo tako, kot se je že ponekod. Ampak to ni objokovanje za prejšnjim, to je dejstvo in nuja, ker gre preprosto za to, ali si noter ali pa nisi." Rekli ste, da sedanja lokalna samouprava spodbuja komunalni razvoj. Kakšen je bil ta razvoj v občini Medvode? "Težko bi naštel vse projekte. V ureditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je bilo vloženih kar nekaj milijard. Projekti cest, mostov, krožišče ..., ki smo jih imeli za nepremostljive, so gotovi. Pirniška cesta je bila trd oreh, večinoma stvari potekajo normalno. V planu je še nekaj novih rešitev, ki bi strukturi spremenile ureditev prometa v občini, na primer preusmeritev prometa v Preski do motela Medno, pa proti Senici, ker gre sedanja cesta skozi vas. Kar zadeva ceste, bi še rekel, da je eden od svetnikov v enem prejšnjih mandatov nenehno poudarjal, da je treba v Medvodah narediti na cestnem področju strateški plan. Jaz pa trdim, da je takšen strateški cestni plan v Medvodah že izveden. Še Senica in Medno manjkata, drugih mislim, da ni več. In res je, da sorazmerno hitro lahko pridemo z enega konca občine nai drugega. Edini zamašek je še na petih kilomeS trih ceste, ki poteka skozi Medvode.” Kaj pa cesta Jeprca - Povodje, ki je še posebej razburila Zbi^cc? "Civilna iniciativa v Zbiljah je zame dokaz, kaj zmore človeška energija, če je ogrožena. Vesel sem te civilne iniciative, ampak nadgrajevati bi jo morali tudi drugi. Korenček s cesto Jeprca - Povodje so nam vrgli, ker se nekomu ne ljubi nič narediti na potezi Jeprca - Šentvid. Na nedavnem sestanku sem omenil dokument iz leta 1992. Rekli so mi, da takšnega dokumenta ni, vendar jaz ga imam. Že takrat je bila zarisana cesta, ko sem bil jaz še župan v Šiški. Vendar do danes nam je ni uspelo zlobirati. V tej državi pač vse temelji na lobiranju. Javno je bilo povedano na TV, daje najbolj obremenjena cesta v Sloveniji Medvode - Šentvid, v pro- V Goričanah na občinski proslavi, ki so jo organizirali borci, slavnostna govornica pa je bila poslanka državnega zbora Silva Črnugelj, so se srečali interniranci. Stanislav Žagar, župan občine Medvode SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednik prilog Andrej Žalar. Priprava za tisk in tisk: KARA, d.o.o., Senično. SOTOČJE številka 6 je priloga 55. številke Gorenjskega glasa, 13. julija 2004. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsak gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Slika na naslovnici: Praznična tekma - Foto: Tina Dokl gramu države pa je, da se bo začela urejati leta 2013. Tega ne razumem. Pa celo v delitveno bilanco smo pred leti zapisali, da bosta obe strani oblikovali poseben dogovor o sodelovanju na projektu štiripasovnice proti Ljubljani in skupaj nastopali ter dogovor posredovali ministrstvu za promet in zveze. Tako pomembna je bila torej ta cesta, da smo jo takrat celo v delitveno bilanco zapisali. Od tega pa so bili ves čas samo sestanki, rezultatov pa ni, ker je resnica pač ta, da so lobiranja za to cesto težavna.” Je po vaše povezava Jeprca - Povodje smiselna? "Odgovor, ki smo ga dobili na protest civilne iniciative, kaže, da bo to stvar prihodnosti. Morda bodo naši vnuki morali razmišljati o tem. Trenutno pa ni potrebna, pač pa bil bila nujna obvoznica mimo Medvod proti Staneži-čam s povezavo na Nemško cesto do leta 2030 čez glavo dovolj. To potrjujejo izračuni.” Živahno je bilo tudi pri opredeljevanju prostora v občini. "Imeli smo dve obravnavi in sicer dopolnitev f^^arega in oblikovanje novega dolgoročnega plana. Zdaj je v tako imenovani fazi izdelave in sprejemanja novi plan. To je najbolj občutljivo področje, kajti ljudje pač želijo nek razvoj. Mi smo se v občini za vsako od 800 pobud odločno zavzemali, dobesedno borili. Ampak občina ni zadnja, ki odloča. Nad občino je država, so ministrstva, ki rečejo, to ja, to pa ne. Tako na primer dobimo razlago: Urad je pregledal, katere pripombe, zahteve ... so usklajene in doda: V nasprotju s predpisi so ... To pomeni, da so nekatere želje neuresničljive in občina pri tem ne more nič. Občinski svetniki na koncu zaradi postopka le še potrdijo opredelitev države.” Če gledava na podlagi slogana Medvode -Zelena vrata mesta oziroma Most med ... Kako so Medvode opredeljene, so predmestje Ljubljane, so del Goreiyske ...? "Medvode so mini mestece na relaciji Ljubljana - Kranj. Mislim, da si zaslužijo, da so za-, sključena celota. In v tej celoti imajo prednost airizem, podjetništvo, storitvene dejavnosti, ... ne pa težka industrija.” Kako pa ocenjujete druga dogajanja v občini ob prazniku? "Velik uspeh je, da smo brez pomoči države zgradili dve šoli. 500 milijonov je za občino velik zalogaj. Naredili smo kompromis na kulturnem področju. Pirniška dvorana se je začela obnavljati. Dvema dvoranama smo obnovili strehe. Uredili smo vse vrtce v Medvodah in prostorske stiske na tem področju ni več. Na področju stanovanjske gradnje ni nekih uspehov. Tu imamo velik primanjkljaj, saj je stanovanj pet ali deset, prosilcev pa je dvesto. Smo tudi ena redkih občin v Sloveniji, ki še vedno nima svoje športne dvorane; takšne dvorane, v kateri bi bila različna športna, družabna in podobna srečanja. Da takšne dvorane nimamo, si ne štejem v osebni neuspeh. Želim pa si, da bi čim prej podpisali pogodbo z izvajalcem o izgradnji dvorane pri šoli v Medvodah.” Občina nc more vplivati na gospodarski položaj. So pa župani običajno kritični pri ocenah. Kako ga ocenjujete vi v občini Medvode? Praznična svečanost je bila pri rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu. Aljaževo pot od doma do doma je letos prehodilo 46 gornikov, med njimi tudi šest občanov: prvič Irma Jančar in Vincenc Grahek, četrtič Štefanija in Milan Petač, drugič in petič pa Anamarija in Tomaž Mis. ”V Medvodah smo v prednosti zaradi bližine Ljubljane. Resje, da so se bivša velika socialistična podjetja osula. Se pa gospodarstvo stabilizira, drobni obrtniki dobro delajo. Ljudje se samozaposlujejo. Število nezaposlenih je v slovenskem povprečju.” Upravljavec vodovoda občine Medvode je v Kranju. To potrjuje, da so Medvode gorenjska občina. Kakšna pa je oskrba z vodo? ”Z vodo nimamo skrbi. V desetih letih smo načrtovali vodne vire in imamo lepo število vrtin, ki jih lahko aktiviramo takoj, treba jih je le povezati med seboj. Lanska suša nas je presenetila na hribovitih območjih, kjer so še lokalni vodovodi, na katere pa občina še nima vpliva. Že letos pa bomo en strateški vodni zbiralnik opremili z vodo iz globoke vrtine." Slovensko prepoznavnost je občina letos dobila tudi zaradi Zbiljskega gaja. "Enkrat sem prebral v enem od slovenskih časopisov: Ali je medvoški župan avtor Zbiljskega gaja. Dokazovali so, daje šlo za neke vrste poslovno prevaro. Naj povem, da nisem noben avtor Zbiljskega gaja. Jaz mislim, daje šlo bolj za slabo gospodarjenje tistih, ki so se odločili za projekte. Nisem pa sodnik, ki bi to lahko ocenjeval. Pri vsej škodi bodo kupci re- šeni, pozablja pa se na obrtnike, ki ne bodo nikoli dobili plačila. Osnovni namen občine je bila izgradnja Doma za starejše občane. In kdorkoli mi bo dokazal, da bi lahko kje drugje ali drugače zgradili takšen dom, trdim, da ga potem še naslednjih deset let ne bi bilo. Res pa je, da nas je država tu spet izigrala. Sami smo morali zagotoviti trideset odstotkov, kar je bilo tri milijone mark. Drugod bi se morale občine za to združevati, mi smo bili pa sami. Zato naj tisti, ki govorijo drugače, kar govorijo. Mi dom imamo. Nimamo sicer več vpliva nanj, vendar mislim, da se stvari niso bistveno spremenile. Naša zahteva je ves čas bila, da dom ne sme biti hiralnica, ampak naj se ljudje v njem dobro počutijo.” Vaše sporočilo ob prazniku. "Vesel sem, da se je občina Medvode v desetih letih obstoja skoraj popolnoma osamosvojila, da smo dokaj uspešno sklenili delitveno bilanco, da smo z Ljubljano ostali v dobrih odnosih, daje večina ustanov samostojnih; razen knjižnice in Glasbene šole. Problem pa je vrtec, ker je predrag. Prepričan pa sem, da bo v prihodnje naš cilj usmerjen v komunalo, komunalo in še enkrat v komunalo. To pa nam predpisuje tudi Evropa.” Andrej Žalar Optiko moli OPTIKA IN OČESNA ABULANTA Medvoška cesta 3, 1215 MEDVODE, tel.: 01/36 178 36 ■C)'' V naši novi očesni ambulanti lahko opravite: ^ e pregled vida • pregled za kontaktne leče • pregled za šoferje (kategorije B) Občinski svet 17. seja občinskega sveta Občine Medvode Holding Ljubljana na poli "preobrazbe” Devet lastnic sedmih javnih podjetij, povezanih v Holding Ljubljana, ščiti svoje ustanoviteljske pravice. - "Ponovitev afere SIB ni možna,” zagotavljajo pristojni. Člani občinskega sveta so imeli tokrat prvič možnost razpravljati o Holdingu Ljubljana, katerega solastnica, sicer le s 3,84-odstot-nim deležem, je tudi Občina Medvode. Računsko sodišče je namreč zahtevalo njegovo preoblikovanje v skladu z veljavno zakonodajo, zato so dobili v potrditev akta, s katerim bodo ustanovili svet ustanoviteljev javnih podjetij in holding preoblikovali oziroma preimenovali v Javni Holding Ljubljana. Dobra polovica članov medvoškega občinskega sveta je akta potrdilo, drugi pa se niso hoteli opredeliti. ”Da so mi dali samo možnost reči da ali ne, se mi zdi zgolj arogantno,” je stališče slednjih najbolj ostro povzel Mitja Slane (Nova Slovenija). V razpravi seje namreč izkazalo, da obeh aktov praktično ni mogoče spreminjati, če nočejo zavirati postopka legalizacije delovanja holdinga. Kot sta jim namreč pojasnili Branka Neffat, članica komisije za prestrukturiranje holdinga, in Zdenka Grozde, predsednica komisije in hkrati direktorica holdinga, bi morali v primeru sprememb oba akta še enkrat obravnavati tudi tisti občinski sveti, ki soju sprejeli že v predlagani obliki. Jasnega odgovora na vprašanje, zakaj jih niso dobili v obravnavo, ko sta bila še v obliki delavnega gradiva, niso dobili. Kakšne dvome pa so sploh izpostavili člani medvoškega občinskega sveta? Janez Šušteršič (Medvode moj dom) je zastavil, kot je dejal, zgolj retorično vprašanje, ali se ne bi končno enkrat odločali o tem, ali sploh sodelujejo v tej družbi ali ne. Spraševal se je tudi, ali lahko občina izstopi iz holdinga, v katerega je bila, po njegovih besedah, prisiljena vstopiti. ”Če želimo iz holdinga izstopiti, moramo najti nekoga, ki nam bo za primerno ceno pripravljen delež odkupiti in speljati postopek," je dala praktičen odgovor Neffatova, predvsem Dragan Djukič (Nestrankarska lista neodvisnih) pa je vse tiste, ki so razmišljali o izstopu iz holdinga, pozval naj predlagajo način, kako bi se sicer opravljale javne službe, ki jih je občina dolžna zagotoviti: ”Mi moramo sprejeti akta, če hočemo ali ne. Kako bi sicer organizirali odvoz smeti, urejali kanalizacijo, skrbeli za plinifikacijo in mestni potniški promet?" Tudi župan Stanislav Žagarje menil, da ima občina Medvode v holdingu tako posredne kol neposredne koristi, saj je v obstoječi družbeni pogodbi že zapisano, da mora biti delež investicij v občini s strani javnih podjetij sorazmeren z lastninskim deležem: "To je okrog 150 milijonov tolarjev letno, kar dejansko pomeni, da bomo postopno tudi mi dobili "tiste silne” milijone, ki jih je dobila občina Vodice v enkratnem znesku. Le da bodo v obliki investicij." Člani občinskega sveta, predvsem iz vrst vedno bolj izražene opozicije, so menili, daje soodločanje v svetu holdinga, ki ga bodo sestavljali župani vseh devetih občin, lahko le simbolično, saj ima Občina Medvode le 3,84 odstotka glasov. Zanimalo jih je, kaj konkretno pomeni izraz soglasje, ki ga bo svet moral dati v primeru zadolževanja javnega podjetja, če bo le-ta nad petimi odstotki vrednostni njegovega osnovnega kapitala, ali če se bo odločalo o prodaji ali nakupu deleža v drugi družbi. "Soglasje pomeni odločanje s konsenzom, kar pomeni, da morajo biti vsi župani za,” je poveda- la Grozdetova in v prihodnje povsem izključila možnost za ponovitev afere povezane z Energetiko in Slovensko investicijsko banko (SIB). O poslovnem načrtu in poročilu, o zaključnem računu posameznega javnega podjetja bo svet odločal z 92-odstotno večino glasov, zato je nekatere svetnike zanimalo, zakaj naj bi se torej o cenah in tarifah ter o imenovanju direktorjev javnih podjetij odločalo le z navadno večino, kar Mestni občini Ljubljana daje moiL— nost samovoljnega odločanja. "Kar bo žup:yj*,< Mestne občine Ljubljana dejal, tako v Medvodah bo, saj ima več kot 85 odstotkov glasov,” je bil oster Boštjan Štrukelj (Nova Slovenija). V dobrobit monopolnega položaja, ki ga ima holding, je podvomil tudi Janez Barle (SDS). Predstavnici komisije sta menili, da o večini cen, ki zadevajo našo občino, razen v Ljubljanskem potniškem prometu, zaenkrat tako ali tako odloča država, medtem ko na dvome Mitje Slaneta ali bo Javni Holding Ljubljana vzdržal tudi po uveljavitvi evropskega pravnega reda, nista želeli razpravljati. Člani občinskega sveta so potrdili tudi osnutek odloka o načinu izvajanja javne službe oskrbe s plinom v naši občini, ki gaje pripravilo javno podjetje Energetika, predstavil pa Janez Grošelj. Glede na osnutek odloka bi to podjetje imelo 35 let monopol nad oskrbo z zemeljskim plinom v naši občini in gradnjo plinovodnega omrežja ter naprav. Razprava je bila dolgotrajna, pred dokončnimi odločitvanugSfo člani občinskega sveta želijo tudi natančnejšSe** predstavitev obstoječega omrežje in možnosti nadaljnjega opremljanja občine z zemeljskim plinom. Silvana Knok Če znate hoditi, znate tudi plesati. Če znate govoriti, znate tudi peti. Življenje je lepo, če ne pozabimo na tako preproste resnice. Bodimo srečni in osrečimo druge! mebrsvet seškova 1, medvede, tel: 361 11 68 uuujuu.mobi-svet.si gsm: 041 200 200 Glas vzdržan Mitja Slane (član občinskega sveta, Nova Slovenija): ”.... Zakaj sploh obravnavamo to gradivo, če lahko ponovno le dvignemo roke in je zadeva zaključena? Nisem dobil odgovora glede navzkrižnega subvencioniranja. Država je zaenkrat še največji monopolist in določa cene v večini javnih gospodarskih služb, o katerih se pogovarjamo danes, medtem ko na nekaterih področjih že poteka liberalizacija. Mogoče v tem trenutku ta problematika še ni tako očitna, bo pa takoj, ko se bo pravni red Evrope uveljavil tudi pri nas. Nekoč se bo našel občan Medvod, ki ne bo zadovoljen, da mu naša občina skozi holding določa ceno, na primer za plina, in bo podal tožbo na evropsko sodišče. Že seje namreč zgodilo, da so se morala velika monopolna podjetja reorganizirati zaradi pobud posameznih občanov. Jaz osebno mislim, da ima holding funkcijo preusmerjanja kapitala iz nedobičkonosnih v dobičkonosne, vmes pa ga še malo zmanjka ..." Najboljši ambasadorji Slovenije v svetu Zavodski umetniki ambasadorji v Makedoniji, Iranu in na Poljskem ... ”Vi ste najboljši in hkrati najcenejši ambasadorji Slovenije v svetu,” je dejal župan Stanislav Žagar na zaključni slovesnosti ob koncu šolskega leta v VIZ Frana Milčinskega Smlednik. V petek, 11. junija, so sc poslovili od 58. generacije osmošolcev in hkrati podelili priznanja vsem učencem, ki so sc kakorkoli izkazali v letošnjem letu, predvsem z likovnimi deli in računalniškimi grafikami. Na zaključni slovesnosti oziroma valeti so se osmim osmošolcem, ki so uspešno zaključili obvezno šolanje, poleg staršev pridružili tudi predsednica slovenskega odbora UNICEF Zora Tomič, prva sekretarka na veleposlaništvu republike Makedonije Olivera Čauševska Dimovska in predstavnica Zveze ^--nrijateljev mladine Slovenije Duša Grubački \\ Andjelov. Zavodskim učencem so podelile nagrade, ki so jih ti preko leta dobili pod mentorstvom Slavka Zupana in Gabrijele Grosar Zupan za svoje likovne izdelke in računalniške grafike. Na 12. bienalu otroške umetnosti na Japonskem sta prejeli posebno nagrado in priznanje Matevž Bon in Barbara Masič. Na natečaju 35 evropskih držav Evropa v šoli skozi kulturo in šport je 2. nagrado prejel Miha Kovač, priznanja za likovno ustvarjanje Žan Mirkovič in Tomi Vilčnik, za računalniško grafiko pa Andrej Pucelj in Dino Muhare-movič. Na Malem bitolskem Montmartru v Makedoniji, na katerem so sodelovali že 18-krat, so za celotno kolekcijo prejeli Zlati čopič, zlati paleti za likovno delo ponovno Žan Mirkovič in Danijel Šilič, diplome Sandi Kranjec in Boštjan Oman, zlato paleto za računalniško grafiko Klemen Mohorko ter diplomi Žiga Prek in Stjepan Vincek. Grand prix za celotno kolekcijo so prejeli tudi na Mednarodni razstavi v Skopju, kjer sta Marina Strajnar in Peter Avbelj prejela zlato medaljo za likovno ustvarjanje, srebrno Klemen Čuk, zlato za računalniško grafiko Dino Muharemovič in srebrno Andreja Berčič. Na likovnem natečaju v Iranu je srebrna medalja pripadla Petru Avblju, bronasta Žanu Mirkoviču in Roku Kaj-tezoviču ter priznanje Andreju Šturmu, Robertu Drešaju in Ester Plečnik. Diplomo, dve zlati medalji ter tri priznanja so zavodski učenci prejeli tudi na mednarodnem likovnem tekmovanju na Poljskem, na temo ljudje in njihovo delo. Nagrajenci so bili ponovno Peter Avbelj, Robert Drešaj in Boštjan Oman, ki je prejel tudi diplomo poljskega komiteja UNESCO. Žan Mirkovič, ki se je v tokratno generacijo vpisal kot najboljši likovnik, ima v svoji zbirki blizu 50 priznanj z mednarodnih likovnih priredite. Pred dobrim mesecem je bil na sedmi likovni koloniji v Makedoniji, ima pa že povabilo na naslednjo prihodnje leto. Takrat bo že učenec srednje grafične šole. Silvana Knok (f* KRKk rv Živeti zdravo življenje. Že 50 let. čestitamo TOLGWa TISKARNA MEDVODE da bo vaš posel boljši ROLGRAF, d o.o.. Cesta na Svetje 28, Medvode Najboljši učenci v občini Stanislav Žagar, župan občine Medvode, je tudi letos ob koncu šolskega leta povabil v knjižnico v Medvodah najboljše učence in učitelje in jim podelil nagrade ter čestital k odličnim uspehom. Nagrade je dobilo 35 učenk in učencev. Najboljši iz osnovne šole Medvode: Leonard Bajt, Urša Horvat, Rok Hožič, Vika Krajnc, Katja Mavsar, Janž Omerzu, Luka Tehovnik in Anže Žitnik (zlato priznanje iz logike); Osnovna šola Pirniče: Jaka Hiršman, Petra Hren (zlato Vegovo priznanje), Kaja Jamnik, Špela Lobe, Ana Rak in Matej Zajc; Osnovna šola Preska: Jure Bečan, Polona Bečan, Ajda Bračič (zlato Pregljevo priznanje), Blaž Dežman, Irena Jamnik (ob odličnem uspehu še zlato priznanje Vesele šole in zlato priznanje Kaj veš o sladkorni bolezni), Klemen Jamnik (zlato priznanje Vesele šole), Kaja Jerše (ob odličnem uspehu še zlato Vegovo priznanje, zlato priznanje iz Vesele šole in zlato priznanje Kaj veš o sladkorni bolezni), Luka Knific, Katja Kuralt, Špela Kušar, Petra Pahor (zlato priznanje Vesele šole), Luka Velej in Biljana Vrhovac; Osnovna šola Simona Jenka: Ema Bergant, Suzana Bunderšek, Nejc Goričnik, Neža Grabec, Matej Osolnik, Dominik Weber (zlato Pregljevo priznanje in zlato priznanje Vesele šole) in Jure Žvelc; Vzgojni zavod Frana Milčinskega Smlednik: Dino Muharemovič (najboljši učenec zavoda). Andrej Žalar AMF d.O.O. Medvode Tal.: 01 36 11 893 Donova 4, 1215 Medvode 6-mail: info@amf.si Slovenija http://www.amf.si * Loren Line KLIMATSKE NAPRAVE O SS? 'Ktimotd^e najnaue: jitodapz iti MUMtaja Med petjem in plesom Mlade šivilje spremljajo dogajanje na trgu. Leto 1404 v Preski pod Jetrbenkom ”Ne, ne nisem jaz ta prava. Nič nisem rekla čez gospodo. Usmilite sc me,” se je razlegala prošnja opravljivke, ki jo je rabelj vklenil v preslico in ji grozil z najvLšjo kaznijo za tak prekršek - za glavo je slo na ta srednjeveški dan, 28. maja, ko seje telovadnica OŠ Preska preoblekla v leto 1404. Učenci, učitelji in vodstvo šole nas je namesto na sedmi ”dan odprtih vrat” povabilo v preteklost, da bi si skupaj približali običaje, izročila in legende z medvoškega konca. Osrednji dogodek tega dne je bil dvoboj med smleškim vitezom in vitezom Hertenberškim, dveh konjenikov s turnirsko sulico. Zmagal je slednji. Poleg tega so učenci z mentorji prikazali še srednjeveško tržnico, na kateri so ponujali dobro in zdravo hrano, punčke iz cunj, zelišča, ali pogled na mesec. Novodobni nakupovalci na srednjeveški tržnici s tolarji sicer niso imeli kaj početi, zamenjati so jih morali namreč za srednjeveške kovance. Prikazali so tudi stare obrti, kot je tkanje blaga na 400 let starih statvah, celoten postopek izdelovanja pa- pirja in zapisovanje legend s gosjim peresom/1^ predvsem o skritem "roparskem” zakladu na*s> Jetrbenku. Mladi so zapeli, med drugim o Pegamu in Lambergarju, in zaplesali, kar je od nekdaj bila priložnost za medsebojno spoznavanje in v tem primeru dobrikanje gospodi Preski. Pri pripravi srednjeveškega dne je mentorjem in učencem pomagala Darja Žnidaršič z Zavoda za kulturno in naravno izobraževanje mladih Moj Aron. Bila je zadovoljna, da so se mladi tako uspešno vživeli v srednji vek. S. Knok Glasbena podoba Medvod Dobra polovica od 36 sedmošolcev devetletke, kolikor jih je v iztekajočem se šolskem letu bilo v osnovni šoli Medvode, sije za izbirni predmet izbrala glasbeni projekt pod mentorstvom učiteljice glasbe Simone Zaveršnik. Pred koncem leta so javno predstavili rezultate trimesečnega seznanjanja z glasbeno podobo, ki jo kaže naša občina in medse povabili številne goste. Seznanili so se z delovanjem medvoške podružnice Glasbene šole Franca Šturma Ljubljana in Godbe Medvode in s pomočjo svojih sošolcev predstavili nekatere izmed inštrumentov. Medse so povabili tudi mlade folkloriste iz Sore, plesalce iz Športnega društva Latino in baletnike iz Baletne šole Stevens, saj je ena izmed skupin raziskovala povezanost glasbe s plesno dejavnostjo. Skupina, ki je spoznavala bogato tradicijo zborovskega petja pri nas, je medse povabila MPZ KD Jakoba Aljaža, skupina, ki so jo zanimali glasbeniki s področja moderne glasbe, pa je predstavila skupino Metalsteel in pevca Dadija Daza. Predhodno so obiskali tudi TV Medvode in za predstavitev pripravili kratko reportažo z Veselega tobogana, ki je aprila potekal prav pri njih. Skupina, ki je pod drobnogled vzela glasbeno obarvane prireditve v naši občini, pa je medse povabila člane medvoškega moto kluba. S.K. Špil za nakup glasbil V začetku meseca junija so na Osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku organizirali prireditev "Špil za nakup glasbil", s pomočjo katere so želeli pridobiti sredstva za nakup akustične kitare, električne kitare in basa. Prijatelji iz VIZ-a Fran Milčinski, ki so na koncertu tudi /}T nastopili, pa so jim podarili bobne. Na koncertu sta nastopila, poleg šolske glasbene skupine, ki bo uporabljala nove inštrumente, še otroški in mladinski pevski zbor. Zbrali so 51.000 slovenskih tolarjev, s pomočjo sponzorjev pa so zbrali še nekaj denarja, tako da bo v prihodnjem šolskem letu v Smledniku priljubljena šolska glasbena skupina igrala na nova glasbila. Doslej so imeli namreč izposojene kar pri njihovem mentorju Gregorju Semetu. NP Z.0.0. Cesta ob Sori 11 KMEIUSKA ZADRUGA MEDVODE AKCIJA • sredstva za varstvo rastlin e okrasno cvetje • sadike zelenjave • sadike enoletnic • mineralna gnojila PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300 VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124-666 • sredstva za varstvo rastlin • organska in mineralna gnojila e semena cvetlic, vrtnin in poljščin • krmila in krmne komponente za domače živali • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji e sadilni in okrasni lončki • zemlje in substrati za presajanje rastlin e hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) • gospodinjski in industrijski plin z denarjem je treba znati. IMaložba v vzajemne sklade } družbe IULB Skladi vam omogoča preprosto varčevanje z izborom med različnimi varčevalnimi načrti in visoko likvidnost naloženih sredstev. Nudimo vam strokovno pomoč pri izboru vrste naložbe glede na tveganje in pričakovano donosnost naložbe. Prednosti vzajemnih skladov družbe NLB Skladi, d.o.o. so: • široka izbira naložbenih politik, ki temeljijo na delnicah in / ali obveznicah tako z domačega kapitalskega trga, kot z največjih kapitalskih trgov v svetu, • možnosti preprostega varčevanja z najprimernejšim varčevalnim načrtom, ki predvideva vplačila na mesečni, četrtletni, polletni ali letni osnovi, • dostopnost in preglednost, • visoka likvidnost naložbe - vlagatelji lahko naložbe na svojo željo v roku petih delovnih dni pretopijo v denarna sredstva, • strokovno upravljanje premoženja, • učinkovita razpršitev naložb. V primeru enkratnega vplačila znaša najmanjše prvo vplačilo v posamezen vzajemni sklad 240.000,00 SIT, v primeru postopnega varčevanja prek varčevalnega načrta pa znaša začetni polog najmanj vsoto dogovorjenih vplačil v vzajemni sklad v prvem letu varčevanja (možnost najmanjših periodičnih vložkov od 10.000,00 SIT naprej, odvisno od izbrane predvidene periode vplačevanja). K vzajemnim skladom družbe NLB Skladi lahko pristopite tudi v vseh večjih poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki so opredeljene kot vpisna mesta. Pooblaščeno vpisno mesto je tudi Poslovalnica Medvode, C. ob Sori 3, 1215 Medvode, tel. 361-91-37, 361-91-43, 361-91-25. Pri Novi Ljubljanski banki vaš denar ne bo počival, medtem ko vi delate. Opozorilo Vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic. NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic. NLB Skladi - Sklad obveznic in NLB Skladi - Kombiniram sklad upravlja družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o Podrobnejši podatki m informacije so vsebovani v izvlečkih prospekta m prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja Pred pristopom k pravilom upravljanja morata družba za upravljanje NLB Skladi ali Nova Ljubljanska banka, ki je pooblaščena za sprejemanje pristopnih izjav, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta Vlagatelj lahko izvleček prospekta brezplačno pridobi na sedežu družbe NLB Skladi m na vseh pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke (seznam vseh pooblaščenih vpisnih mest je razviden iz prospektov vzajemnih skladov) v okviru delovnega časa teh vpisnih mest Družba NLB Skladi mora vlagatelju na svojem sedežu in na vseh pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke v okviru delovnega časa teh vpisnih mest na zahtevo vlagatelja pred pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada brezplačno izročiti prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada Na sedežu oziroma poslovnem naslovu družbe za upravljanje NLB Skladi, upravljanje premoženja, d o o na Čopovi ulici 3 v Ljubljani so vlagateljem dostopna vsa gradiva vsak delovni dan med 10 in 12 uro Vzajemni skladi niso bančni produkt in mso vključeni v sistem zajamčenih vlog. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj v obdobju varčevanja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Gorenjska Gospodarstvo ------------------------------------------------ Helios "prijazno” prevzema Color Kranjska Sava prodala večinski delež v Colorju domžalskemu Heliosu za 15,5 milijona evrov. Vodstvo poslovnega sistema Helios iz Domžal je v ponedeljek, 14. junija, v skladu z veljavno zakonodajo objavil namero za prevzem Co-lorja. Z vodstvom kranjske Save, večinskim lastnikom Colorja, sta namreč zaključili večletne pogovore o povezovanju slovenske premazne industrije in sklenila dogovor o ključnih pogojih prodaje oziroma nakupa - o ceni. Vodstvo Heliosa je napovedalo tudi, da bo v roku meseca dni dalo ponudbo za odkup preostalih Colorjevih delnic. To je podatek, ki sta ga na skupni konferenci potrdila tako predsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec kot tudi predsednik uprave kranjske Save Janez Bohorič. Oba sta potrdila, da je povezovanje podjetij zaradi sinergijskih učinkov in večje konkurenčnosti nujno, da pa se v vseh teh letih niso uskladili o ključnih pogojih, torej o ceni. Končni rezultat pogajanj je 4.520 tolarjev za delnico oziroma 15,5 milijona evrov za 85-odstotni delež, ki ga ima Sava v Colorju. "Takšna cena je po mojem mnenju pravična tako za kupca kot za prodajalca,” je menil direktor Colorja Tomaž Bučar, ki ne nasprotuje prevzemu, ampak je celo zadovoljen, da se zaključuje petletna zgodba o povezovanju barvarske industrije. V povezovanju vidi prednosti za obe podjetji. URARSTVO Z J ti ti S O ŠENTVID PRUŠNIKOVA 77 Telefon: 01 51 22 454 Delovni čas: 9. - 13. in 15. - 18. ure MEDVODE j Pritličje blagovnega centra | Telefon: 01 36 12 913 \ Delovni čas: 9. - 19. ure, so ota: 9. - 13. ure TISSOT, SWATCH, FESTINA, FOSSIL, GUL, PRI NAKUPU NAD 15.000 SIT PREJMETE DARILO Uroš Slavinec je podpis kupoprodajne pogodbe sicer označil za prazničen dogodek, kljub temu pa je podvomil o prihodnosti: "Lahko, da bomo s priključitvijo Colorja naredili kuro, ki bo nesla zlata jajca, lahko pa, da bo le crknjen petelin. In zakaj sploh nakup Colorja? Zaradi dopolnjevanja obeh kakovostnih proizvodnih programov, torej dopolnjevanje znanja, večje možnosti cenejše nabave vhodnih surovin, možnosti širitve proizvodnje, lažjega obvladovanja okoljevarstvenih zahtev in predvsem zaradi večje konkurenčnosti. "Nimamo namena čistiti, rezati in zmanjševati, ampak Color čimbolj optimalno vključiti v Helios in poskrbeti za njegovo rast,” je še dodal Slavinec. Bučarje njegove besede potrdil, saj temeljijo na dobrem poznavanju Colorjevega poslovnega programa, v katerem je že sicer predvideno zmanjšanje števila zaposlenih v letošnjem letu za 10 odstotkov. Zase upa, da mu bo tudi v prihodnje ponujena priložnost nadaljevati svojo poklicno pot v Colorju. Janez Bohorič pa o zlati kuri ni dvomil. In zakaj se je torej Sava sploh odločila prodati Color? Ker je z namenom, da se poveže slovenska premazna industrija leta 2000 sploh kupila 85-odstotni delež Colorja in ker je s tem namenom želela kupiti tudi Helios, vendar do dogovora o ključnih pogojih nakupa ni prišlo. Razhajali so se pri ceni. Čisti dobiček je v skupini Helios v lanskem letu znašal nekaj Uroš Slavinec (Helios) in Janez Bohorič (Sava). manj kot 3,2 milijarde tolarjev, Color pa je preteklo leto zaključil s kar 864 milijoni tolarjev izgube, kar je posledica oblikovanja popravka vrednosti terjatev iz preteklih let. Glede na ptvjg&t zitivne rezultate pri izvajanju kratkoročninz^ ukrepov za izboljšanje poslovanja na organizacijski in stroškovni ravni, pa letos precej optimistično računajo na dobiček v višini pol milijona evrov. In kakšna usoda je namenjena Co-lorjevim blagovnim znamkam? "Colorjeve blagovne znamke so priznane in so na trgu pridobile pomembne tržne deleže. S Heliosom smo dogovorjeni, da priznane blagovne znamke obdržimo, ohranimo in jih lansira-mo na trge, kjer doslej še niso bile," je dejal Bučar, medtem ko so bili predstavniki Heliosa tudi o tej temi bolj zadržani. Silvana Knok Medvode prijazne jeseni življenja Sredi junija je bilo ponovno eno izmed predavanj pod skupnim naslovom Sožitja v starosti. Predstavnik Centra za socialno delo Peter Virant je spregovoril o pogojih in možnostih oprostitve plačila oskrbe v domovih za starejše občane, socialna oskrbovalka Zdenka Bergant pa je predstavila dejavnost pomoč starejšim na domu. V Sloveniji imamo 64 domov za starejše občane. Ne glede na to, ali jd( dom javna ustanova ali zasebna s koncesijo ali brez se cene v vseh gibljejo od 120 do 220 tisoč tolarjev, odvisno predvsem od tipa oskrbe oziroma od tega, ali je starostnik giben ali ne. V primeru, da starostnik ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za plačilo domske oskrbe, so po obstoječi zakonodaji zavezanci za doplačilo njegovi otroci. Če tega ne zmorejo ali pa starostnik nima svojcev, potem to breme prevzame občina, ki se lahko v primeru, da starostnik razpolaga z nepremičnino, vpiše v zemljiško knjigo. Tega občina Medvode, razen v dveh primerih, še ni storila. Socialni delavec Peter Virant je še povedal, da s Centrom za starejše občane Medvode zaenkrat dobro sodelujejo, saj spoštuje nenapisan dogovor, da imajo prednost pri nastanitvi Medvoščani. Čakalne dobe so v ljubljanskih domovih sicer tudi leto dni, v drugih pa bistveno manj. Velja tudi pravilo, da se za nujne primere mora vedno najti prostor v enem izmed domov, kasneje pa se opravi premestitev v bližino svojcev. Eden izmed učinkovitih načinov, kako starostnikom podaljšati čas do odhoda v dom za starejše, je pomoč na domu, ki v naši občini poteka preko Centra za socialno delo. "Poklic socialna oskrbovalka pomeni, da pridem k starejšim osebam na dom, jim pomagam pri osebni negi, gospodinjskih opravilih ali zgolj pri premagovanju osamljenosti. Tako jim podaljšam bivanje v svojem domačem okolju ali razbremenim njihove svojce,” pravi Zdenka Bergant, ena izmed treh socialnih oskrbovalk v naši občini. Pomoč na domu koristi 22 upravičencev, ki so bodisi starejši od 65 let ali invalidi. Glede na to, da jih je na čakalni listi še nadaljnjih 19, bodo v kratkem zaposlili še dva socialna oskrbovalca. Medvoški odlok, ki je eden od najbolj naklonjenih starejši populaciji, določa, da večino storitve plačuje občina. Sicer pa uporabniki plačajo za uro pomoči na domu, odvisno od njihovih dohodkov, trenutno največ do 400 tolarjev. Silvana Knok Zdenka Bergant, socialna oskrbovalka Civilna iniciativa za Zbiljsko jezero Za povezavo z Ljubljano Medvoščani in Gorenjci nujno potrebujemo cesto proti Ljubljani. Le-ta že steguje svoje prometne krake proti Gorenjski; do konca leta 2006 naj bi bili zgrajeni: odsek AC Šentvid - Koseze (tunel skozi Šentviški hrib), povezovalna cesta Brod - Stanežiče z večjim krožiščem na območju peskokopa Prod in podaljšana štiripasovna Celovška cesta. Manjka nam torej samo še nekaj kilometrov do Medvod in Jeprce. Hkrati se štajerska povezovalna cesta (povezava štajerske in gorenjske avtoceste) Želodnik - Vodice bliža naši občini. Cesta je v zaključni fazi opredeljevanja v prostoru. Ali bomo Zbilj-ci dopustili, da nam vas še bolj utone v prometnem kaosu tranzitnega prometa s Štajerskega proti Škofji Loki? Premaknimo predvideno cesto Jeprca - Povodje le nekaj kilometrov višje in dobili bomo cesto Jeprca - Vodice ter tako povezali Štajersko s Škofjo Loko, Zbiljci in Medvoščani pa bomo dobili bistveno boljšo rešitev. Vaš protest proti cesti Jeprca - Povodje lahko pisno poudarite in oddate v Bistroju Dotik, Gostišču jezero ali v Okrepčevalnici Stan. Kresovanja v Zbiljah ni brez Jage babe Kulturno umetniško društvo Zbilje je tudi letos prisluškovalo kresnim skrivnostim na kresni večer, 23. junija. Stara verovanja govorijo, da je to najbolj magična noč v celem letu, ko po zraku letajo čarovnice, iz lukenj in špranj lezejo škratje in če vam pade v čevelj praprotno seme, lahko samo to noč razumete živalsko govorico. V Zbiljah skušajo zbezati na dan Jago babo, ki menda po govoricah "ta starih” prebiva v Zbiljskem jezeru. Od Jage babe mit Že od nekdaj, nihče ne ve več od kdaj, živi v teh krajih, v jezeru, Jaga baba. Pri belem dnevu je res še nihče nikoli ni videl ne slišal, so pa ta stari že od nekdaj vedeli povedati, da je Jaga baba požrešna baba, ki strašno rada Žre. Za pnnej se ve, da še posebej rada žre od Jage babe hruške. Če pa hrušk ni dobila v izobilju, je boga revca vsa prestradana uja-gala kakšnega nepazljivega otroka, ki se je sam potepal po bregovih jezera. Da nas ja ne bi zadela tako huda žalost in nesreča, se je daleč naokrog razvedelo, da je treba Jago babo futrat z od Jage babe hruškami- ljudje so se navadili metati v jezero borove storže, ki ji grejo tudi dandanes še in še v slast. Tridnevno kresovanje se kot poklon soncu začne s prihodom Polončič v vlogi kresnic pred zbiljsko cerkvijo, nadaljuje s pripravami okrasja in kresa na jezeru, vrhunec pa doseže na sam kresni večer, ko na kurišču brbota skrivnostni zvarek od Jage babe, na jezeru 12 parov na čolnih prižge kres, kresnice prikličejo kresno vzdušje in večer se prevesi v rajanje ob kresnem ognju ... Če pa bi se radi z Jago babo srečali iz oči v oči ob polnoči brez luči, počakajte do naslednjega leta! Nataša Pust Spoznavanje Evrope V Osnovni šoli Pirniče so junija sklenili celoletno spoznavanje evropskih držav. Na prireditev, ki so jo pripravili konec minulega tedna, so povabili tudi vrstnike iz sosednje Avstrije, iz Šentlenarta. Povabili pa so tudi župana občine Medvode Stanislava Žagarja. Po prireditvi so v učilnicah predstavili tudi posamezne evropske države. A. Ž. DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika, klimatske naprave, BOSCH servis PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@email.si Mladi gasilci v Celju fft- Na državnem gasilskem mladinskem tekmovanju v Celju so bile tri mladinske desetine in v sicer pionirke in mladinke iz Zbilj in pionirke iz Sore. Pionirke iz Zbilj so dosegle 4. mesto, pionirke Sore 19. od 45 mest, mladinke iz Zbilj pa 19. mesto od skupaj 46. Doseženi rezultati so prav gotovo spodbuda za naslednje državno tekmovanje. Ob tej priložnosti gre zahvala tudi glavnemu pokrovitelju občini Medvode in županu Stanislavu Žagarju ter Leopoldu Knezu, svetovalcu župana za CZ in PV in Gasilski zvezi Medvode ter vsem sponzorjem. Rajko Bobnar, predsednik PGD Zbi(je VIDEOCENTER MEDVODE izposoja in presnemavanje videokaset vin m e se l DRI AMČATCHER * •; ' i- 1 tv- 't AMAN APAKT H\AI niSHNAlION'/ i < " ul • j i i i Predstavitev knjige Tonka z Gore Irma Jančar - vezilja življenjskih zgodb Veze prte, prtičke, ovitke za knjige in po novem še življenjske zgodbe ... "Naučila me je pisati z nalivnim peresom in računati do sto,” je Anica Horvat obudila spomin na 2. razred in učiteljico Irmo Jančar in ji s temi besedami še polepšala večer. V sredo, 30. junija, je namreč medvoška kpjižnica dobesedno pokala po šivih. Prišli so tisti, ki so jo doslej poznali bodisi kot dolgoletno učiteljico v osnovni šoli Pirniče, veziljo gorenjskih križcev ali kot srčnega človeka in so jo želeli spoznati še kot avtorico knjige Tonka z Gore - knjige, v kateri je zbrala devetnajst življenjskih zgodb, predvsem iz prve polovice prejšnjega stoletja. V prijeten precep so knjigo vzeli tudi etnolog Janez Bogataj, urednica Nadja Pupis in v imenu založnika Vladimir Bertoncelj, pisano besedo pa je v zvok in gib prelila igralka Anica Horvat. "Tonka bi lahko bila tudi moja mama,” nam je povedala Irma Jančar po uradni predstavitvi knjige, ko smo želeli izvedeti, koliko je avtobiografskega v njej. ”Po vojni sva živeli skupaj z mamo in se selili od stare mame do tete, od enega dobrega človeka do drugega. Vsepovsod sva bili doma.” Na 30. strani knjige v zgodbi, ki nosi naslov Tonka gre v tabrah* * (dnevno delo na kmetiji, ki ga opravlja najeti delavec), je med drugim zapisala: ... Tonka je sedela na pragu svoje skromne kajže, opazovala kup drv in premišljevala, kako jih ho razžagala. Veliko let je minilo od takrat, ko sta se tako strastno ljubila s pokojnim Janezom. Vojna je vzela njega, njun dom in njene mladostne sanje. Ostali staji Ne-žika in ta skromna bajtica ... Irma Jančar se je rodila v Srednjem Lipovcu v občini Žužemberk. Osnovno šolo je obiskovala v Ajdovcu in Stični, kjer je dokončala tudi gimnazijo. Po končanem študiju je najprej poučevala na osnovni šoli v Stični, nato pa vse do upokojitve, kar četrt stoletja, v Pirničah. V Vladimir Bertoncelj, predsednik Zgodovinskega društva Medvode: ” Prav zato, ker bi se te zgodbe lahko dogajale v slehernem našem kraju, se je zgodovinsko društvo odločilo, da ji kot naši članici omogočimo izdajo te knjige. Gospa Irma nas je namreč doslej že večkrat prijetno presenetila in v naše društvo prinaša nove zamisli in spodbude. Ta knjiga je že tretja, ki jo je izdalo naše društvo.” Etnolog dr. Janez Bogataj: ” V etnologiji, zgodovinopisju in še v nekaterih strokah se je v zadnjih letih začelo uveljavljati tudi proučevanje življenjskih zgodb. Zelo nadrobno proučiš življenjsko zgodbo nekega posameznika v določenem časovnem obdobju in analizo uporabiš za nova spoznanja o vsakdanjikih in praznikih človeka, o medsebojnih odnosih in socialnih povezovanjih. Zgodbe iz knjige Tonka z Gore se dogajajo v Suhi krajini, ki sem jo tudi sam dobro spoznal, ko sem pred leti za magistrsko delo prav tu zbiral življenjske zgodbe. Zgodbe iz knjige Irme Jančar sem zato uporabil za preverjanje lastnih spoznanj, ki sem jih sedaj vrednotil tudi z določeno časovno distanco. Prebiral sem jih kot li-terarizirane zgodbe in istočasno kot primerjalno gradivo. To so zgodbe, ki so tako značilne in univerzalne za neko zgodovinsko obdobje, da bi jih lahko postavili v skoraj vsak del Slovenije, tudi v med-voško občino.” zgodbah iz knjige Tonka z Gore opisuje življenje malih ljudi na vasi takoj po 2. svetovni vojni. Na 97. strani v zgodbi z naslovom Kruh tete Mice je zapisala: ... Imela pa je teta Micka vinograd in zidanici na Gori. Dokler ga je lahko sama obdelovala, je imela dovolj vina za vse leto, vendar je imelo to vino duh po plesnobi, ker ni znala pravdno pomivati sodov in nihče ga ni prav rad pil. Ampak to je ni preveč motilo, vino je bilo njeno in Bogu je bila hvaležna zanj. Prav tako si je iz vinskega mošta znala pripraviti droži* (staro sredstvo za vzhajanje testa), ki jih je posušila in jih uporabljala za peko kruha vse leto... "Obiskovala sem ljudi po njihovih domovih in tudi po zidanicah, kjer se skriva mnogo zgodb. Veliko mi jih je povedala moja mama, nekaterih pa se spominjam tudi sama," pripoveduje, kako so se zgodbe iz spomina počasi, a z občutkom za detajle človeške duše in čutenja, prelile v pisano besedo. Na 47. strani zgodbe z naslovom Na peči je med drugim zapisala: ... Nežika pa, ki se je le delala da spi, je skočila pokonci in ljubosumno pristavila: "Mama se ne bo poročila, ostali bova v naši hiši. " Pletilke so se ustavile, šivanka je obstala v blagu. Irma Jančar Tonka je potegnila Nežiko v naročje in jo božala rekoč: "Nikamor ne bova šli, nikamor! Bo že kako!” Solze so ji privrele na oči. Ni jih brisala. Padale so na Nežiko in še njo zaznamovale s trpljenjem ... "Hkrati vesti križce in pisati življenjske zgodbe pač ne gre. Eno se mora umakniti drugemu. Oboje pa mi je zelo drago, saj oboje poj sega v našo preteklost, v etnologijo, ki mi ji? zelo blizu. Vse življenje se že ukvarjam s preteklostjo,” je njen odgovor na vprašanje, čemu daje prednost, vezenju ali pisanju. In kakšen je njen odgovor na vprašanje, ali že nastaja kakšna zbirka zgodb, ki bi nosila naslov Irma izpod Šmarne gore? Skoraj vsako jutro se namreč najprej povzpne nanjo in se z nje vrne popolnoma prerojena. "Moram priznati," pravi in skorajda malo zardi, ”da že nastajajo, vendar popolnoma drugače. Moj pristop do tega časa je povsem drugačen in meni težji. Tako kot je drugačen današnji čas od tistega, v katerem sem odraščala." Silvana Knok ČEVLJARSTVO IN IZDELOVANJE KLJUČEV ŠETINA MARKO, s.p. BLAGOVNI CENTER MEDVODE Medvoška cesta 3 tel.: 01/3611 207 š ETINA MARKO s.p , ZBILJE 47/a, medvede TRGOVINA TRAMA (nasproti BC Medvode) JENKO MARIJA, s.p. Kržitnikova ulica 10. Medvode SE PRIPOROČAM! AVTO MEDVODE. • Gotovinski odkup vozil • 1‘repiNi vozil • kredit nu položnice j • Leoni ng; Gorenjska c. 12, Medvode tel./fax: 01/.K) 11 <> KVMCO PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 - 18.00, sobota 8.00 - 13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339, 041 23 41 96 REZERVNI DELI: 01/51-91-547 VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL v POOBLAŠČENI SERVISER IN TRGOVSKI ZASTOPNIK VOZIL ŠKODA Autoemona d.d., Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija y DONIT TESNIT d d Cesto komandanta Staneta 38, 1215 MEDVODE Vrtnarstvo CVETKO, doo SPODNJE PIRNIČE 43A, MEDVODE 01/36 23 056, 041/621-175 051/33 77 99 PROIZVODNI IN PRODAJNI PROGRAM kalandrirani brezazbestni tesnilni materiali ekološki tesnilni materiali grafitni tesnilni materiali guma nestandardna tesnila spiralna tesnila tesnila po naročilu PREBIVALKAM IN PREBIVALCEM MEDVOD ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Vodstvo družbe DONIT TESNIT d.d. Izjemna ponudba balkonskih in vrtnih cvetočih rastlin v juliju in avgustu OBČINA MEDVODE, C. KOMANDANTA STANETA 12, MEDVODE Priznanja občine Medvode Na slavnostni seji v torek, 6. julija, zvečer so v Knjižnici Medvode podelili letošnja občinska priznanja. Priznanja sta podelila župan občine Medvode Stanislav Žagar in predsednica komisije za priznanja Ivanka Šušteršič, v kulturnem programu pa je nastopil Moški pevski zbor Kulturno umetniškega društva Oton Župančič Sora. Plakete občine Medvode so dobili: Mihael Gaber V pevskih zborih KUD Oton Župančič iz Sore je njegov delež največji, tako glede ustanavljanja posameznih zborov, kakor tudi glede izobraževanja. Bil je soustanovitelj KUD Oton Župančič Sora in mu je več let tudi predsedoval. Opravljal je Mihael Gaber delo pevovodje moškega, dekliškega in mešanega pevskega zbora. Nastopali so skupaj in ločeno na številnih prireditvah, med drugimi na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, na Glumaških večerih in na Ostrovrharjevih srečanjih v gradu Goričane. Že več kot pol stoletja je tudi organist v cerkvi v Sori. Pri vsem tem udejstvovanju seje bilo potrebno tudi izobraževati in pridobiti učno gradivo. Velikokrat je bilo to odvisno od njegove iznajdljivosti. V antikvariatu v Ljubljani je kupoval stare pesmarice, velikokrat na roke prepisoval in razmnoževal potrebno gradivo. Z vztrajnostjo pevovodje Mihaela Gabra in z dobrim sodelovanjem pevk in pevcev je KUD Oton Župančič iz Sore dosegel številne uspehe. Za svoje delo prejme plaketo občine Medvode. Valentin Zdravko Veber Njegova kulturno-umetniška pot se je začela leta 1939 v Sori. Začel je v fantovskem odseku, nadaljeval s petjem v cerkvenem zboru na koru; po 2. svetovni vojni pa v mešanem zboru, kjer poje še danes. V svojem ustvarjalnem življenju je imel veliko funkcij in vlog, med njimi tudi: - pobudnik ustanovitve mladinske folklorne skupine - ustanovni član moškega pevskega zbora - član mešanega pevskega zbora KUD Sora - 15 let član Lovskega pevskega zbora Medvode - pobudnik akcije za pohod ”S pesmijo po poti kulturne dediščine" in "Srečanje ljudskih pevcev in godcev” na Robežu - ustanovni član KUD Fran Šaleški Finžgar Senica in njegov prvi predsednik - član Zgodovinskega društva Medvode - ustanovni član športnega društva "Partizan Sora” in več let tudi njegov predsednik - član Gasilskega društva Sora - skoraj 50 let je igral vlogo Boltežarja v Finžgarjev! igri Veriga - vloga v solističnem delu Maroltovega "Ribnčana”. Še danes poje v treh pevskih zborih: moški pevski zbor KUD Sora, cerkveni zbor Sora in Lovski pevski zbor Medvode. Ivanka Šušteršič ■-3»^ / JSm Zdravko Veber S svojim delom je prispeval obsežen delež ne samo na kulturnem, ampak tudi na gospodarskem in športnem medvoškem področju, za kar prejme plaketo občine Medvode. Prevzel Marko Sušnik, LPZ Medvode Lovski pevski zbor Medvode Lovski pevski zbor Medvode je bil ustanovljen leta 1976 na pobudo nekaj članov Lovskega društva Medvode. Njegov prvi pevovodja je bil Janez Tome. Leta 1983 so posneli prvo kaseto lovskih pesmi v Sloveniji in sodelovali pri nastanku videokasete v produkciji RTV Slovenija "Lovstvo na Slovenskem”. Leta 1995 so posneli drugo kaseto z naslovom "Medvoška”, katere nosilna pesem je tudi himna občine Medvode. Junija 1996 so ob pomoči občine Medvode, Lovske zveze Slovenije in LD Medvode uspešno organizirali 23. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov. Zbor sodeluje na vseh večjih kulturnih dogodkih v občini, udeležujejo pa se tudi nastopov po vsej Sloveniji, kakor tudi v tujini - v Franciji, Nemčiji, Luksemburgu in v Belgiji. Sodelovali so tudi v ljudski igri "Divji lovec” pod Ttirncem. Leta 2002 je LPZ Medvode prejel posebno priznanje za uspešno delo, saj so svoj tretji album "Domovini” posneli pod okriljem RTV Slovenija. Za pesem "Domovini" pa sO| posneli še videospot z lepotami Medvod. Zaradi svojega udejstvovanja in bogatega ustvarjanja so kot kulturni ambasadorji ponesli medvoško pesem tudi v Evropo. Podeli se jim plaketa občine Medvode. tv medvede promocijske cene izdelave reklamnih spotov, videopredstavitev ter multlmedijskih predstavitev Vso televizijsko in vldeoprodukcijo opravljamo s pomočjo najsodobnejše digitalne tehnologije. Kabelska televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 12 15 Medvode http://www.tv-m.sl/ e - m a 11: lnfo@tv-m.sl t e I e r o n: 36 19 5 8 0 trženje: 041 630 303 Z uporabo optičnih vlaken vam zaaotavl|amo kakovostne rtv signale In priklop na kabelski Internet za vos bomo pripravilo« oadole tudi v polet™ vročini Priletne počitniške »tl vam telimo, tudi ob tv sprejemnikih I SONY GRlinOlG SHARP ^PHILIPS l NOKIA f aili/a o I AMF RTV SERVIS antenski sistemi Donova 4, Medvode 0 1/36 I I 893 SERVIS VSEH VRST TV, AUDIO, VIDEO IN SATELITSKIH IZDELKOV MONTAŽA IN PRODAJA SATELISKIH IN KLASIČNIH ANTENSKIH SISTEMOV SERVIS TV APARATOV TUDI NA DOMU humax (mcf Quadro V rs* m. Prevzel Marko Luštrek, PGD Pirniče Prostovoljno gasilsko društvo Zgornje Pirniče Začetki gasilstva v Pirničah segajo v leto 1901, ko je bil ustanovni občni zbor; 1903. so začeli graditi gasilski dom v Zgornjih Pirničah in leta 1910 imeli že 31 članov. Sčasoma je ta dom postajal dotrajan in premajhen, zato so leta 1957 sklenili, da bodo zgradili novega. Tu se je pokazala vaška solidarnost, kakor tudi pomoč medvoških podjetij, Ljudskega odbora Medvode in Občinske gasilske zveze. 1. maja 1960 je bila svečana otvoritev novega gasilskega doma, leto kasneje pa so praznovali 60-letnico svojega delovanja in ob tej slovesnosti je društvo razvilo svoj prapor. Z leti so se modernizirali, konjsko vprego je zamenjal kombi, kupili so novo brizgalno, ^^feta 1974 pa še avtocisterno. Z razvojem teh-^nologije in s potrebami društva so posodabljali gasilsko opremo. Veliko sredstev so zbrali sami, nekaj pa jim je pomagala občinska zveza in ostali. Poskrbeli so tudi za mladino v gasilskih vrstah in ustanovili društvo Mladi gasilec. Njihove želje in načrti za prihodnost so izgradnja novega sodobnega centra, ki bi zadostil potrebam širšega okoliša. Z opremo in s sodobno ter strokovno usposobljenimi gasilci pa bi omogočili hitro in učinkovito dejavnost in pomoč. Za svoje delo prejme PGD Zgornje Pirniče plaketo občine Medvode. Telovadno društvo Partizan Medvode V medvoški kotlini je bilo športno, kakor tudi kulturno in družabno življenje zelo razgibano *že pred drugo svetovno vojno. Vojna je razvoj in delovanje zavrla, zato so se po osvoboditvi z vso vnemo lotili obnove Sokolskega doma. Leta 1946 so ustanovili Fiz-kulturno društvo, ki je imelo ob otvoritvi 90 članov. Ukvarjali so se s telovadbo, pohodništvom, atletiko, smučanjem. Zaradi preštevilnega članstva so planinci, kulturniki in nogometaši ustanovili svoja društva. Leta 1952 je prišlo do reorganizacije Fiz-kulturne zveze in ustanovili so Telesno vzgojno društvo Partizan. Prirejali so telo- 1» ~ * Prevzel Bojan Šolar, TD Partizan Nagrade za praznične prireditve so prispevali: Pohištvo Iskra, Cementni izdelki Jarc Vaše, Elvira Praznik okvirjanje slik, Steklarstvo Omanovič, Čitanka, d.o.o., Color Medvode, Urarstvo Grobelnik, Pivnica Zlate, Avtokleparstvo Zoran Črešnik in Butik Patricia. Vsem iskrena hvala! vadne nastope in se le-teh udeleževali po Sloveniji in po Jugoslaviji, organizirali so izlete v Polhograjske Dolomite. Uspešni so bili košarkarji in atleti. Med člani so bili pristni odnosi, niso poznali nesporazumov; bili so prisrčni prijatelji. Organizirali so silvestrovanja in pustovanja za Medvoščane in tako poskrbeli za prijetno druženje. Razmere so se začele spreminjati v šestdesetih letih z razvojem tehnike. Thdi košarka se je preselila v dvorane in s tem se je pojavil problem prostora. Kljub temu Telovadno društvo Partizan neprekinjeno deluje že od druge svetovne vojne in v njem vadi ali se ukvarja z rekreacijo več kot 400 članov. Za svoje delo prejmejo plaketo občine Medvode. Medalje občine Medvode so dobili: Irena Avbelj Svojo padalsko kariero je začela leta 1986 in v tem času opravila 8000 skokov. Je članica Alpskega letalskega centra Aero klub Lesce. Od leta 1988 je stalna članica padalske reprezentance Slovenije. Nastopila je na številnih tekmovanjih, Irena Avbelj tako na vojaških kot tudi na civilnih svetovnih prvenstvih, od koder je prinesla številne medalje: 8 zlatih, 9 srebrnih in 4 bronaste. Glede na njene številne nastope in dosežke, s katerimi je pripomogla k promociji občine Medvode, kot tudi države Slovenije v svetu, prejme medaljo občine Medvode. Roman Robas Že v zgodnji mladosti se je zapisal goram in planinstvu. V Planinskem društvu Medvode je deloval v vseh sekcijah. Sodeloval je tudi v okviru humanitarne dejavnosti Gorske reševalne službe od pripravnika, vodje in vse ■ $+ Roman Robas do predsednika nadzornega odbora GRS Slovenije. Aktiven je bil v številnih komisijah in odborih Planinske zveze Slovenije. Poleg omenjenega je deloval tudi v Telovadnem društvu Partizan Medvode in na kulturnem področju v KUD Pirniče. Največ zaslug, kakor tudi uspehov ima na področju vrhunskega športa kot član in vodja alpinističnih odprav v najvišja gorovja sveta. V odpravah na območju Himalaje je sodeloval več kot 30-krat. Registriranih ima več kot 2500 vzponov, med njimi več kot 30 prvenstvenih. Za svoje delo je prejel številna priznanja na področju športa. S svojim delom je prispeval k prepoznavnosti Medvod, kakor tudi širše skupnosti, zato se mu podeli medalja občine Medvode. Jožef Siler Že od leta 1968 je član PGD Zbilje, od 1976 do 1980 pa je opravljal funkcijo predsednika. Aktivno je deloval na področju izobraževanja in tako dosegel čin višjega gasilskega častnika in gasilskega sodnika, od leta 1980 pa opravlja Jožef Šiler funkcijo poveljnika. Pod njegovim poveljstvom je PGD Zbilje doseglo na tekmovanjih številne uspehe. Njegov vpliv je pripomogel k zvišanju nivoja gasilskega znanja. Kljub temu da veliko svojega časa posveča gasilstvu, je bil tudi ustanovni član NK Jezero Zbilje, sodeloval je v svetu KS Zbilje ter pri obnovi podružnične cerkve v Zbiljah, kjer je tudi ključar. Za njegovo prizadevanje in delo prejme medaljo občine Medvode. Nagrajenci, župan in predsednica komisije (od leve proti desni): župan Stanislav Žagar, PGD Pirniče - Marko Luštrek, Roman Robas, Jožef Šiler, Mihael Gaber, Irena Avbelj, Zdravko Veber, TD Partizan Medvode - Bojan Šolar, LPZ Medvode - Marko Sušnik, predsednica komisije Ivanka Šušteršič. Drobtinice iz Aljaževega življenja Iz Zavrha do vrha - Triglava Letos poteka 159 let od rojstva planinca, duhovnika, glasbenika in medvoškega rojaka Jakoba Aljaža. -Pred dnevi smo se ga spominjali ob občinskem praznovanju. - V spomin nekaj "drobtinic” iz njegovega bogatega in zanimivega življenja. Strela je ubila Jakca Malemu Jakcu je bilo komaj tri leta, ko se je prvič resno srečal s knjigo. Doma je znala brati samo mati, vendar pa je knjige spoštoval tudi oče. Vaške opravljivke so rade pripomnile: Bačnica (mati) pa je učena in zna "puhštabe” brati. Vendar je bilo to povedano z določenim spoštovanjem. Prva kapelica na Kredarici. V hiši je imela na polici v bogkovem kotu nad mizo posebno mesto zelo spoštovana in imenitna knjiga: Sveto pismo. Kljub obilnemu delu na kmetiji so vse praznike spoštovali in razen v hlevu niso delali. Takrat je mati vzela s police knjigo in otrokom prebirala posamezne zgodbe. Otroci so morali pozorno poslušati, drugače so hitro 'Videli in občutili” očetovo roko. Tako so že od malega vedeli dve stvari: da je učenost v knjigah in da jo je potreba pozorno poslušati, drugače te doleti kazen. Malega Jakca je knjiga zanimala tudi druge dneve. Tako se je zgodilo, daje bil sam doma in je zlezel na stol, da vzame knjigo v roke. K sebi je potegnil prtiček, na katerem je ležala knjiga in že je "dobil” na glavo najprej knjigo in zatem še vazo s poljskimi cvetlicami. Vaza se je razbila, knjiga padla na klop mali Jakec pa na tla in obležal z velikansko buško na glavi. Ko je mati vstopila v kuhinjo in zagledala Jakca ležati na tleh, je zavpila: "Ježeš Marija!”, oče pa je ugotavljal: "Strela je udarila v otroka!" kajti malo prej seje razbesnela nevihta s treskanjem. S stokanjem jim je povedal, daje živ in vsi so se oddahnili. Matije hitro dejala: "Samo, da se Sveto pismo ni raztrgalo ...”, te besede so triletnega otroka zelo prizadele, ko je ugotovil, da je knjiga več vredna od njega. Kaplan na vrhu zvonika Kmalu po nastopu kaplanske službe v Tržiču gaje nekdo vprašal: A v Tržiču ste kaplan? To je tam, kjer vam zvonik "cvete”! To je povedal svojemu župniku in ta se je odločil, da se zvonik obnovi in prekrije z bakreno pločevino. Oba sta se zavzela pri faranih in dosegla, daje bil nedeljski "ofer” nad vsemi pričakovanji. Najeli so krovca, ki je s pomočjo nekaterih domačinov hitro opravil celotno delo. Zvonik seje svetil kot zlatnik v jutranjem soncu. Po dogovoru je sledilo plačilo za delo in material po opravljeni obnovi. Žal pa se je tu zaradi Nečakinja Marica - farovška Micka, ki ima veliko zaslug pri Aljaževem glasbenem ustvarjanju. srboritega mladega kaplana iz Zavrha zataknilo. Krovec je zaračunal poleg dela še enajst kvadratnih metrov bakrene pločevine, ki je bila v tistih časih izredno draga. Aljaž mu je očital, da jih hoče ogoljufati in daje pločevine manj. "V kolikor smatrate, daje pločevine manj, jo pa sami izmerite sedaj, ko ni več odra okoli zvonika!” Mladi kaplan je vzel tesarski meter ter začel plezati na zvonik in začel meriti pločevino. Spodaj se je župnik "križal”, pol trži-škega "firbca” skupaj z otroki, pa je gledalo in govorilo: "Glejte kaplana na vrhu zvonika!” Krovec, ki je bil zadrt Nemec in je v vsakenielr domačinu gledal skopuha, pa je dejal: "Mein Gott, kakšni ste Kranjci! Še sebe bi prodali, če bi mogli. Takšnega norca še nisem v življenju srečal!” Na kraju je kaplan Aljaž nameril slabih devet kvadratnih metrov in na toliko sta se krovec in župnik tudi pogodila in račun poravnala. Prvi glasbeni umotvori Z glasbenimi stvaritvami je začel na Dobravi pri Podnartu. Predvsem zato, ker so bili tu pretežno Slovenci in tudi dobri pevci. Vedel je, da v glasbi ni najbolj vešč. Na srečo je imel ob sebi svojo nečakinjo Marico. Vsi sojo imenovali kar "farovška Micka”. Bila je glasbeno nadarjena in svojevrstna umetnica igranja na citre. Po njegovih prvih stvaritvah gaje tudi na Dobravi večkrat obiskal prijatelj in velik glasbenik Anton Foerster. Aljaž je nestrpno čakal, kakšna bo ocena. Njegova ocena je bila: "Jaka, si pa velik talent!" Taka pohvala je na mlade-^$ ga glasbenika dobro delovala. Kolikokrat je potem na koru cerkve na Dobravi sedel za preurejene orgle iz smledniške cerkve in tam uglasbil marsikatero besedilo. Foerster mu je celo predlagal, da bi prišel k njemu v Ljubljano na inštrukcije. Vendar Aljaž je bil preveč ljudski, da bi šel v mesto. Za svoj uspeh si je V mizarstvu Mrak izdelujemo stanovanjsko opremo, opremo poslovnih prostorov, lokalov in opremo reprezentančnih dvoran. Ponujamo vam idejo, načrt in izdelavo. MIZARSTVO MRAK Janez, s.p. Studenčke 30, 1215 Medvode tel: 01/36 16 790, fax: 01/36 16 795 e-mail: m izarstvo. mrak @siol. n et H —"_________________n Imenovanje Jakoba Aljaža za častnega člana ^NSGIasbene Matice v Ljubljani. štel uglasbitev Gregorčičevih Poezij. Prav takrat je del duhovščine že napadal svojega sobrata in duhovnika Simona Gregorčiča zaradi njegovih za njih "pregrešnih, prostaških in nevernih” pesmi. Aljaž je prav zaradi tega s svojimi somišljeniki še bolj - tudi preko časopisa -podpiral Gregorčiča. Svoje mnenje o njem je sporočil tudi takratnemu škofu. Dobravski pevci so v tistem času prvič zapeli Soči in ljudem je bila zelo všeč, le blejski župnik mu je malce poočital. Z Gregorčičem se takrat še nista osebno poznala. Aljaž je že zbiral material za veliko pesmarico z notami, ki naj bi izšla pri Mohorjevi družbi. Med pesmimi je bila tudi Soči. Z njo so bili udje družbe zadovoljni. Žal pa je Aljaž zaradi Gregorčičevih pesmi v njej tudi "pokasiral” svoje. Foerster gaje obvestil, daje v Ljubljani zaradi te pesmi prišel na listo "nezaželenih”, zaradi česar se Aljaž ni preveč jezil. Naj večje plačilo mu je bila razglednica, ki mu jo je poslal Simon Gregorčič: "Čestitam, odlično Vaš vdani neznani prijatelj Simon Gregorčič!” Od kod pesem: Triglav, moj dom? Mnogo ljudi je prepričanih, da je avtor najbolj znane slovenske planinske pesmi: Triglav, moj dom, Jakob Aljaž. Vendar to ne drži v celoti. On sam pravi, da besed ni zapisal on, temveč jih je prebral v dijaškem listu Zvon in so bili podpisane s psevdonimom Slovin. Kasneje so mu pravili, da je to verjetno neki župnik Zemljič, ki jo je napisal, ko je bil dijak v semenišču. Aljažu je bil tekst všeč in gaje "premleval” toliko časa, da jo je dokončno uglasbil in kmalu je postala najslavnejša planinska pesem, ki opeva našega "Kralja planin”. Sam je večkrat dejal: "Brez samohvale rečem, da je to pesem, ki mi je najbolj uspela.” Marsikdo pa ve povedati, da je bil Aljaž tudi zaradi te pesmi večkrat obravnavan v raznih pogovorih z duhovniki. "Kako moreš trditi, daje Triglav naš dom, ko vsi vemo, da so naš dom nebesa.” Aljažev odgovor pa je bil tako kot vedno hudomušen: "Tudi na Triglavu je tako lepo kot v nebesih.” Zakaj Aljaževa koča? Že v zimskem času so se dogovorili, da bo Aljaž poskrbel vse potrebno za gradnjo koče pod Triglavom v dolini Vrat. Nekega dne, ko si je ogledoval teren, je naletel na primarija dr. Bocka, načelnika kranjske sekcije Alpenvereina. Med pogovorom je dr. Bock, kar naravnost vprašal Aljaža, čigav je posekan les ob cesti. Aljaž je menil, da je nesmiselno zaradi ene navadne koče lagati, mu je tudi on naravnost odgovoril: "Ja, gospod primarij tu nekje bom postavil kočo!” "In za koga boste zgradili to kočo?” "Za Slovensko planinsko društvo. Oni so me zadolžili. Mislim, da bo do poletja pod streho.” Načelnik jo je slabe volje jadrno ucvrl proti Mojstrani. Njihovo društvo je imelo tudi namero postaviti še kakšno kočo. Vendar slovenski planinci so manj govorili in več delali in jih tako prehiteli. Dokončali so jo 9. julija, ko je bila otvoritev. Slavnostni govornik je bil prof. Orožen. Aljaž pravi, da gaje tako hvalil, da se mu je kar sitno zdelo. "Največ zaslug za postavitev te koče in za ustanovitev SPD ima g. župnik Aljaž. Zato je naš odbor (SPD) sklenil, da se nov planinski dom v Vratih imenuje: Aljaževa koča v Vratih ....”. Svoj govor ob otvoritvi je seveda imel tudi on, kot organizator, in potem je bilo veselo kot vedno, kjer je bil navzoč Jakob Aljaž. J .J. EXPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. KEALSTAR Vikrče 35 1211 Lj.-šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7.- 11. in 15. - 18. ure, sobota zaprto. Prvi studio, urejen po načelih FENG-SHUI, kar pomeni boljše počutje zo stranko in večjo učinkovitost postopkov MEDICINSKO ESTETSKI CENTER STUDl!L>n*L MARIJA ZAPLOTNIK, s.p„ BLEIWEIS0VA 6, 4000 KRANJ, tel.: 04 20 26 794 • lasersko odstranjevanje dlak • permanentni make-up • alternativne oblike delovanja na telo: masaža s tibetansko soljo • najsodobnejši kozmetični postopki oblikovanja telesa pri hujšanju in odpravi celulita: endodermna terapija • nega obraza s preparati Dermalogica • manikura Nagrada tega meseca za bralce Sotočja (podarja Studio MA) -30% pri depilaciji pazduh Trgovina TINA Medvode, ZBILJSKA c. 8 JU SEftl//S (poleg okrepčevalnice STAN) AVT0KLEPARSTV0 ■ LIČARSTVO - OPTIKA ■ VULKANIZERSTVO Tekstilna trgovina z bogatim AVTOMEHANIKA - DIAGNOZA MOTORJA izborom posteljnine, brisač, kuhinjskih krp, dekorja,... TOMAŽ LUŠTREK, s.p. Pri nakupu z gotovino Ladja 30, 1215 Medvode nad 15.000 sit tel.: 01/361-75-00, fax: 01/361-75-05, GSM: 041/718-696 darilo - kopalna brisača! Bonas HB, d.<>.<>., Zavrh pod Šmarno goro 13/h. Ljubljana - Šmartno Zanimivosti GOSTILNA IN PICEROfl Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči * • Kosila 1 e Jedi po naročilu 5 Dostava hrane na dom 04 250 II 69. 041 581 327 GOSTILNA SLAVKOV DOM DUŠAN IN BRANKA BELŠAK GOLO BRDO 8, 1215 MEDVODE Tel.: (01) 36 11 242 Torek - petek 11.00 • 22.00 Sobota 10.00 - 22.00 Nedelja 10.00-21.00 Ponedeljek zaprto OBOGATENA PONUDBA NA NOVI POKRITI TERASI Dušan Belšak, s.p. zavarovalnica tilla, d.d. Seidlova cesta 5. Novo mesto v MEDVODAH na lokaciji: Cesta komandanta Staneta 8 (križišče pred COLORJEM) - Sklepanje vseh vrst zavarovanj z ZELO UGODNIMI POGOJI - Prijavljanje škod Informacije po telefonu: 01/361 51 09, 031/875-288, 070/311-304 Delovni čas: PO, TO, ČE, PE 7.30 -15. ure, SREDA 7.30 -17. ure PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV lleršič Marjan, s.p. Zg. Pirniče 91/i Tel./fax: 01/3623-178 gsm: 041/630 294 BUDERUS - VVEISHAUPT Likovni ex-tempore Sora 2004 Naši kraji - naši običaji na platnu Deseti likovni ex-tempore: 32 udeležencev, 40 oddanih platen, med prvimi tremi nagrajenci dva Gabrova z Ladje. "Rumene barve je letos zmanjkalo, sedaj je na vrsti rdeča,” je dejal Tone Gaber, prejemnik prve nagrade na letošnjem jubilejnem likovnem ex-temporu v Sori, desetem po vrsti. Za razpisano temo "Naši kraji, naši običaji" je namreč industrijski oblikovalec, aranžer in slikarski samouk naslikal strašilo na rumenem žitnem poiju, hkrati pa že napovedal udeležbo na naslednjem ex-temporu, ki bo prihodnje leto oktobra na temo ”100 let gasilstva v Sori”. Kot je na uradnem odprtju razstave Ex-tem-pore Sora 2004 v soboto, 26. junija, v domu krajanov v Sori večkrat poudaril predsednik komisije France Berčič, je ocenjevanje oddanih del potekalo po kriterijih, ki veljajo v realističnem slikarstvu, saj si je večina od 32 udeležencev izbrala prav tak stil upodabljanja. Na končno odločitev pa je vplivalo predvsem dejstvo, ali se je slikar približal bistvu ex-tempo-ra in razpisani temi. "Izbrali smo tiste slike, ki so bile narejene v Sori in so na njih motivi, ki lahko nastanejo v mesecu juniju,” je odločitev komisije utemeljil Berčič, tudi sam stari znanec sorškega ex-tempora, likovni sredini pa znan po svojem podpisu na platnu - Berko. Drugo nagrado je prejel Alojz Tarfila za platno z naslovom "Sušenje sena", tretjo pa Peter Gaber za delo z naslovom "Pospravljanje mrve”. "Malo težje se pogovarjava, saj imava različne stile slikanja. On je bolj načitan, jaz pa bolj domač,” je malo za šalo in malo za res odgovoril starejši Gabrov na vprašanje, kako blizu mu je delo sina Petra, študenta na likovni akademiji. "Včasih me sicer odnese stran, na primer v impresionizem, vendar je realizem še vedno najbolj zanesljiva tehnika. Letošnje rumeno strašilo je najbrž odraz razpoloženja in pomanjkanja sonca.” Organizator ex-tempora KUD Oton Župančič Sora in v njegovem imenu predsednik Franc Plešec je podelil priznanja tudi devetim udeležencem, katerih dela so bila predlagana za odkupno nagrado sponzorjev. Med njimi so bili tudi Mirko Mihovec, Majda Žakelj in Tamara Škorič, trije izmed devetih udeležencev ex-tempora iz naše občine. Delo slednje je odkupil kar organizator, saj je na platnu z naslo^ vom "Polka” upodobila sorško folkloro. Da komisija ni imela lahkega dela, je v njenem imenu še dodal Berko in večkrat poudaril, da bi se zato prav lahko zgodilo, da bi se kakšna slika z levega dela dvorane znašla na desnem delu. Organizator je tokratnih 40 oddanih del fizično ločil na "boljše” in "slabše”, čemur so, sicer neuradno in niti ne javno, nasprotovali nekateri člani likovne sekcije, ki deluje pod okriljem društva. Ker je šla mimo njihove volje tudi sestava ocenjevalne komisije, so mnenja, da bo takšna delitev vplivala na slabšo udeležbo na ex-temporu prihodnje leto. Silvana Knok Ljudski pevci In godci na Robežu "Podelili smo 65 priznanj, kar pomeni več nastopajočih, kot smo smeli pričakovati," je bil zadovoljen predsednik KUD Oton Župančič iz Sore Franc Plešec, potem ko je na odru TUristične kmetije Robež zagodel in zapel še ansambel Suha Špaga, zadnji nastopajoči na tokratnem 2. srečanju ljudskih pevcev in godcev. Vidno zadovoljna, tako s številom nastopajočih kot obiskovalcev, sta bila tudi pobudnik srečanja Valentin Veber in gostitelj Dušan Kračman, preostala člana organizacijskega odbora. Podobne prireditve, ki so v okolici potekale prav na to nedeljo, 27. junija, so jim namreč vlivale kar nekaj dvomov o uspešnosti letošnje prireditve, zato je bilo veselje in optimizem ob koncu toliko večji. "Mislim, da je bila prireditev tako odmevna, da jo bomo prihodnje leto poskušali uvrstiti v program prireditev ob občinskem prazniku," je še dodal Plešec zadovoljen, da so se jim pridružili pevci in godci iz cele Gorenjske in celo Štajerske. Poleg gostiteljev, moškega pevskega zbora in dekliške vokalne skupine Polončiče iz Sore, so zapeli še MPZ Glaske iz Zg. Polskave in družina Štibej iz Javorij nad Poljanami, zapelo in zagodlo ali zgolj slednje je še šest duetov iz bližnje in daljne okolice, tudi iz Zg. Gorij in izpod Blegoša, in ansambla Jaz pa ti in Suha Špaga iz sosednje škofjeloške občine. Predvsem slednji so iz nastopa naredili "šou" in nas tako z opravo kot glasbili pomaknili krepko v preteklo stoletje. Silvana Knok Franc Plešec, eden izmed treh organizatorjev srečanja. Na dan državnosti Po poteh roparskih vitezov Na dan državnosti spoznavamo zgodovinske znamenitosti in ustno izročilo Polhograjskih Dolomitov. Več kot 70 pohodnikov in več kot 40 kolesarjev išče zaklad. "Pravijo, da bo zaklad roparskih vitezov grofov Hertenberških dobil rdečelasec s Katarine, ki bo dovolj star,” je večino od 70 pohodnikov na trdna tla postavila Olga Verovšek, ki je bila na tokratnem pohodu ”po poteh roparskih vitezov” zadolžena za zgodovinska dejstva in legende s tega konca Polhograjcev. Od cerkve sv. Marjete so se pohodniki povzpeli mimo Petelinca in cerkve Sv. Jakoba na 775 metrov visok Jetrbenk, nato pa se spustili še nekaj metrov niže ob njegovo katarinsko vznožje. Tam so se jim pridružili tudi kolesarji. Oboji so pot začeli v Preski. Tako kot pohodniki so se tudi kolesarji pod Kodstvom članov KK Medvode na pot podali na povabilo Odbora za prireditve Občine Medvode, ki je poskrbel za okrepčilo in streho nad glavo, ko so se grozeči oblaki na koncu ”le” spremenili v kaplje dežja. Povabilu se je pridružilo še TD Žlebe v nastajanju. Kot je v njegovem imenu povedala Vanja Ločniškar, bi radi lepote svojega kraja, zgodovinska dejstva in legende predstavili širši javnosti kot turistično društvo. Zanj še ne vedo, ali bo nosilo ime Žlebe ali Marjeta. Legend je v teh krajih zelo veliko, vsaj dve od njih sta povezani s cerkvijo sv. Marjete, ob kateri so se pohodniki ustavili in se okrepčali z dobrotami iz kuhinj bodočih članic turističnega društva. ”Po ustnem izročilu naj bi prvotno pogansko cerkev z repom podrl zmaj. Po drugi legendi pa naj bi cerkvi sv. Maijete in sv. Jakoba dala sezidati grofa Her-tenberška kot opravičilo, ker so bili njuni predniki tako hudi in kruti,” je pripovedovala Ve-rovškova, preden so se pohodniki povzpeli še na Petelinca k cerkvi sv. Jakoba. Ena izmed legend pravi, da se je škof močno razjezil, ko so hoteli zidati to cerkev. Menda je dejal, da bo prej pečeni petelin na mizi, ki ga je imel za obed, zapel, kot pa bo on dovoli zidati to cerkev. Zgodil pa se je čudež in pečeni petelin je zapel. Odtod ime Peteline. "Glede na to, da se nas je na vrh Jetrbenka v knjigo vpisalo sedemdeset, mislim, daje to velika spodbuda za organizatorje pohod, tako da lahko prihodnje leto pričakujemo podvojeno število,” je prihodnost napovedal vodja pohoda Miro Verovšek. TUdi za naše Polhograjce priporoča planinske čevlje, še posebej, če pohodnike na vrhu tako dobro pogostijo, tudi s kapljico. Druženje pohodnikov in kolesarjev ter njihovo pot nazaj v dolino je letos zmotil "le" dež. Silvana Knok 22. triKclucU»vi.xl*i\ Kravvnjstcav tnoč GLAS 3 S A uv.lcrjki^festt.coKvi 28. - 31. jvtUj 2004 mo vuvuuv.lcriki^fest.ctSKvi Big Foot Mama, Mambo Kings, Alya, linkara Kovač, Game Over, Natalija Verboten, Califomia, Danijel Popovič, Danijela. Vlačo Kresil, Adi Siinlar, Aleksander Mežek, Čoki, Victory, Festival amaterskih gledališč, otroški program, mednarodni program, izbor Mistra & Miss Kranja, ognjemet Ei+ISKRATEL vonneci.d mndi ■jJTdou * <&$**** HlT ( :\si\<)b lillfSava Tires EOom liVMstMk, BSEliSEi «*>« KoKrA domenca.com S * I Ljudje in dogodki Pogovorni večeri v Zbiljah Društvo Slovenski center za ustno zgodovino je v okviru celoletnega projekta Jest se pa še dobr’ spomn’m organiziralo nova dva pogovorna večera. Maks Go-Ijevšček, upokojenec iz Zbilj, je obiskovalcem predstavil postopek izdelave košare iz leskovega lesa od nabiranja leskovih vej v bosti pa vse do izdelave lične košare za nabiranje češenj, gob in drugih plodov narave. Ljubezen do te obrti izhaja še iz časa njegovega otroštva, ko je na Primorskem kot otrok opazoval izkušenega vaškega mojstra. V delavnici preživi veliko svojega prostega časa, v pogovoru pa pove, daje ta njegov hobi vreden ”vsaj pol dohtarja, če ne še več”. Maks Goljevšček med izdelovanjem košare. Sredi junija je bil pogovorni večer vezan na obeleževanje poletnega sončnega obrata. V Zbiljah, kjer je sedež društva, domače kulturno umetniško društvo že četrto leto pripravlja prireditev Kresovanje, s katero želi opozarjati na pomen starih običajev v današnjem času. Kurjenje zemeljskih ognjev naj bi soncu pomagalo ohranjati njegovo svetlobo in toploto in pogovorni večer je bil namenjen izdelovanju kresnih lučk, ročno poslikanih steklenih lampijonov, ki so na dobravi Zbiljskega jezera pričarali pravo kresno razpoloženje. Nataša Pust Prvič so se srečali V občini Medvode je več kot tisoč upokojencev. Poslej bodo s tovrstnimi srečanji upokojencev v občini nadaljevali. Pri Mihovcu v Zgornjih Pirničah v občini Medvode so se sredi junija srečali člani treh društev upokojencev iz medvoške občine. To je bilo prvo tovrstno skupno srečanje, ki jih bodo v prihodnje redno prirejali. V občini je namreč okrog 1200 upokojencev, društva Pirniče, Medvode in Smlednik pa imajo okrog osemsto članov. Druženje, ki sta se ga na začetku udeležila tudi medvoški župan Stanislav Žagar in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, so začeli s kulturnim programom. Kot gostje nastopil moški pevski zbor Peter Lipar iz Kranja pod vodstvom Nade Krajnčan, ob spremljavi harmonikarja Janeza Čadeža pa je zapel Zdravko Veber s Senice. Na prvem skupnem srečanju so upokojene občane občine Medvode pozdravili s pesmijo in nastopom tudi najmlajši iz osnovne šole Pirniče. Z zagotovilom, da si bo kot predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije še naprej prizadeval za ne- POZDRAVLJENI V PRIHODNOSTI vM/ XW© 5 poznavanjem sedanjosti gradimo prihodnost. zmanjševanje pravic upokojencev in za njihov čimboljši standard, pa je udeležence pozdravil tudi predsednik Vinko Gobec. V prihodnji številki bomo objavili podatke o društvih upokojencev v občini. Andrej Žalar Zbran cvet medvoške policije Vodice - V začetku maja seje na družabnem srečanju zbralo več kot 50 nekdanjih in sedanjih mož v modrem. Vsem je bilo skupno to, da so nekdaj ali pa še vedno službujejo na Policijskem oddelku Medvode. "Ideja je bila kar nekaj časa aktualna, preden je padla končna odločitev. Nismo se zbrali v popolnem številu, v veliki večini pa le. Če odštejem nas, ki smo še vedno zaposleni, smo našteli še 72 tistih, ki so doslej krajši ali daljši čas delali na medvoški policijski postaji. Najbrž pa smo na seznamu še koga izpustili,” je povedal pomočnik komandirja Anže Bračko, vesel, daje z organizacijo srečanja uspel. Med tistimi, ki so se povabilu odzvali, je bil najstarejši Alojz Brešan, najdaljši staž pa ima Ludvik Krajnc, ki se I. septembra upokoji, med medvoškimi policisti pa je več kot 28 let. ”28 let in 10 mesecev, če smo natančni. Kako mi je uspelo toliko časa ostati med Medvoščani? To bi najbolje vedeli povedati kar občani. Polovica me pozna, druga polovica pa ne. V vsakem primeru moraš biti človek do človeka,” je povedal ob tej priložnosti in priznal, da na "kakšen varnostni pas” kdaj pa kdaj tudi sam pozabi: "Ampak redko. Moraš pač biti vzor drugim.” Ludvik Krajnc, skoraj tri desetletja med medvoškimi policisti. Turizem Najbolj obiskan hrib v osrednji Sloveniji (3) Obisk na Gori Največja dragocenost v šmarnogorski cerkvi je znano Langusovo stensko delo. - Pripravljen panoramski razgled, kije ostal na papirju. - Opis slavnega naravoslovca Baltazarja Hacqueta. -Najpogosteje obiskan objekt je 250 let stara mežnarija. Vrhunec Langusovega dela V veliki kupoli je znani slovenski slikar Matevž Langus upodobil Marijino vnebovzetje. To delo je zahtevalo dve leti trdega dela in sicer v času od 1846 -1847. Ob robu se je umetnik "poigral” in narisal nekoliko namišljeno panoramo okoliških hribov. V skupini znanih oseb je znani duhovnik, poznavalec kulturne zgodovine Vinko Zor videl tudi Primičevo Julijo. (O njej se ve, da jo je Langus portretiral že leta 1834 in je Prešeren skrivaj hodil občudovat podobo. Beri njegov sonet: ”Mars’k’teri £§komar ...”) Langus pa je naslikal tudi samega ^"Kebe, stoječega ob stebru. Ob tem je tudi naslednji zelo zanimiv napis, ki se v originalu glasi: ”S pomozhjo romarjev so g. Jernej Arko, fajm. v Vodizah in g. Anton Jamnik, duhoven tukej, vneti sa zhast Marije in lepote te zerkve neutrudeno skerbeli, de sim malo kuplo in veliki altar v 1. 1842 velko kuplo pa 1. 1846 in 1847 smala. Matevsh Langus is Kamnjegorize na Gorenskim.” Kako je Langus preživel tisti dve leti, ko je delal omenjeno delo, ni znano, vendar pa je v arhivih shranjena pogodba, ki določa, da odre in ves potreben material oskrbi cerkveno pred-stojništvo, slikarju pa brezplačno stanovanje, in če bo imel lastno gospodinjstvo, dobi tudi potrebna drva za kurjavo. Šmarnogorska panorama Šmarna gora ni privabljala samo romarjev, temveč tudi umetnike raznih področij od . "^slikarjev, pesnikov, zgodovinarjev in drugih ^dejavnosti. Tako je tja zahajal tudi znani krajinar, koroški rojak Markež Pernhart (Pernat). Pravo panoramo s Šmarne gore, z razgledišč okoli cerkve, je ustvaril edinstveno delo in sicer v štirih delih. Nastale so po straneh neba. Velikost vsake oljnate podobe je bila 120 x 60 cm. Slike je kupil takratni ljubljanski kne-zoškof Vidmar za svoj dvorec v Kranju. Kasneje so prišle v last Kranjskih hranilnic iz Ljubljane, ki so jim jih prodali njegovi dediči. Na srečo pa so kasneje našli v Pernhartovi zapuščini avtorjeve skice, ki je imel pripravljene za kasnejšo izdelavo pravih slik. Dela je avtor ustvaril leta 1865, leta 1871 je umrl v Celovcu. Po omenjenih skicah je Avstrijski turistični klub priredil in izdal žepno panoramo. Žal izdaja ne pozna slovenskega imena, temveč nemško - GR. Gallcnberg. Na srečo je en izvod shranjen tudi v arhivih PZS. Pozabljena Matjaževa jama Šmarnogorska pobočja je pregledoval že pred več kot dvesto leti slavni naravoslovec Baltazar Hacquet (1739 -1815). V tretji knjigi opisuje o svojih popotovanjih po Kranjskem tudi naslednje: "Iz teh krajev sem krenil nazaj proti Savi, da bi preiskal malo pogorje, ki leži okoli Šmarne gore (ki jo Nemci imenujejo Gallenberg). Sestoji se večinoma iz apnenca in njegove labore, ki je različne barve, razen modre in zelene. Od vznožja do tretjine pobočja sem našel povsod trden, nekoliko rdečkast skrilavec. Povzpel sem se do vrha, ki je sestavljen iz zelo trdnega temno sivega in belega, večkrat tudi nekoliko rdečkastega apnenca. Na vrhu je, kakor je pri nas običajno, zgrajena cerkev.” In potem nadaljuje: "Proti kraju Smlednik ali Flednik se nahaja nekaj nepomembnih malih votlin v apnencu. Ena je na pobočju Šmarne gore proti zahodu, okrogla kakor cerkveni obok in ima neko posebnost, kakršne še pri nobeni drugi jami nisem opazil: sredi naravnega oboka je namreč okrogla odprtina, skozi katero vpada dnevna svetloba. Ta jama me je zato spominjala na krasni pan-theon v Rimu, ki ga sicer imenujejo La Roton-da. Od tu sem nadaljeval pot proti zahodu.” Res pa je, da "Matjaževo jamo”, ki jo ima tudi raziskovalec v mislih, vse preveč zanemarjamo in ji ne posvečamo tiste skrbi, ki si jo zasluži. Hiša prijetnega počitka Prepričan sem, da skoraj ni obiskovalca, ki ne bi zašel tudi v staro "mežnarijo” - najbolj obiskano hišo na Gori. Danes je v njej prijetno gostišče. Stavba častitljive starosti. Sredi lesenega stropa je na prečniku vrezana letnica 1754. Malokdo opazi te številke, čeprav niso tako majhne, so pa s stropom vred precej potemnele od posledic to-bakovega dima in saj nekoč znanih leščerb ter petrolejk, ki so jih potrebovali za razsvetljavo. Torej prav letos je 250 let, odkar je mojster vdelal ta prečnik in na njega zapisal letnico. Torej sem prihaja že na ducate generacij od romarjev, izletnikov, znanih osebnosti, mladih in starejših iz okolice ali daljnih krajev. Tu so posedali častiti gospodi, pesniki, umetniki od Prešerna, Vodnika, Langusa in drugih. Marsikatera vesela je bila izrečena ali zapeta. Smeh se je menjaval s pesmijo in zvokom harmonike. Po dveh ali treh urah so odšli. Mize so pospravili in očistili, prišli so drugi. Pestra bi bila pripoved, če bi kdo vse vedel. Nekaj o tem naslednjič. (Nadaljevanje prihodnjič) J. J. Četrti moto piknik Pozitivna energija odgnala oblake V petek in soboto, 18. in 19. junija, je po Medvodah spet rohnelo in grmelo, tako kot se za 4. moto piknik pač spodobi. Več sto motorjev, več tisoč motoristov in drugih obiskovalcev in sto sodov prodanega piva so glavni podatki za ugotovitev, da je piknik uspel. V petek popoldne seje začelo, končalo v nedeljo dopoldne, vmes pa so organizatorji, člani Moto Road Racing Cluba Medvode, ves čas zrli v nebo, saj vremenske napovedi niso bile najbolj obetavne. Nekaj dežnih kapelj je padlo v soboto popoldne, pravi naliv pa je počakal skorajda do uradnega konca dogajanja. Ni zmotil niti osrednjega glasbenega dogajanja; nastop trubačev iz Leskovca in legendarnih Laibachov. "Nekdo nas ima rad. Veliko je bilo odvisno od nas samih, veliko pa tudi od vremena. Očitno je tukaj nad nami neka pozitivna energija držala oblake narazen,” je ob koncu zadovoljen ugotavljal predsednik MRRC Medvode Rok Rotar. S. K. Na panoramsko vožnjo po občini Medvode se je odpeljalo skorajda 200 motorjev. V Medvodah ponovno zbrana kolesarska elita Četrti kriterij Medvod Najboljši Hvastija pred Boletom in Kocjanom. Pred kriterijem še občinsko prvenstvo Medvod - zmagovalec med moškimi Bojan Ropret, med ženskami Olga Kušar, občinski prvak pa ponovno Rok Tehovnik. V torek, 29. junija, je bil v Medvodah kolesarski spektakel - 4. kriterij Medvod, na katerega je organizatorjem uspelo privabiti skorajda vse slovenske kolesarje, ki dosegajo najboljše rezultate, doma in v tujini. Nihče pravzaprav ni pričakoval, da bo zmagovalec postal Martin Hvastija, ki ga je nasledili dan čakala pot v Francijo na Tour de France. Običajno je namreč tako, da profesionalci ne tvegajo morebitnih poškodb na kriterijskih dirkah in sc držijo bolj v ozadju ali celo odstopijo. Podoben načrt, v primeru dežja in posledično spolzke proge, je imel Martin Hvastija. A vreme je bilo kolesarjem naklonjeno in finalna skupina enaindvajsetih kolesarjev je narekovala hiter tempo. Eden izmed favoritov, Grega Bole, ki v letošnji sezoni prvič nastopa v kate- Martin Hvastija, presenetljivi zmagovalec 4. kriterija Medvod. Aleš Galof in Miro Miškulin, zaslužna za to, da v Medvode pride kolesarska elita. goriji U23, je po odstopu Zorana Klemenčiča držal vodstvo do zadnjih treh Sprintov, ko je pospešila četverica kolesarjev, med njimi tudi Hvastija. Martin Hvastija, domačin iz Pirnič, tam biva že več let, sicer pa član italijanskega Alessija, je, kot je sam dejal po tekmi, začutil, da ima priložnost. To se mu je s podvojenimi točkami v zadnjem Sprintu obrestovalo in je prevzel "krono” lanskem zmagovalcu Gorazdu Štanglju, tokrat šestemu, za Gregom Boletom, Juretom Kocjanom, Borisom Premužičem in Tadejem Valjavcem. Zmagovalec I. kriterija Medvod Andrej Hauptman je bil sedmi, za njim so se uvrstili Miha Švab, Matic Strgar in Uroš Murn. Največje zasluge za resnično izjemno udeležbo, manjkali so samo kolesarji Perutnine Ptuja, ki jim je nastop odsvetoval direktor Rene Glavnik, med njimi tudi zmagovalec kriterija leta 2002 Borut Božič, imata zagotovo Aleš Galof in Miro Miškulin. Udeleženci kriterija so namreč njuni prijatelji. "Če bi to vrednotili v denarju, mi tega ne bi mogli plačati," je dejal Miro Miškulin. Še pred začetkom kriterija so se pomerili tudi kolesarji rekreativci na tekmovanju za občinsko prvenstvo Medvod. Pri ženskah ni bil« konkurence, nastopala je le Olga Kušar, ki j* požela simpatije obiskovalcev. Prevozila je sedem krogov po 600 metrov in postala zmagovalka. Pri moških je bila konkurenca močnejša in proga daljša, petnajst krogov po 600 metrov so prevozili, najhitrejši trije pa so bili Bojan Ropret, Aleš Kalan in domačin iz Rakovnika Rok Tehovnik, ki je obdržal naziv medvoškega občinskega prvaka v cestnem kolesarjenju. Nataša Predalič Šesti vzpon na Katarino V nedeljo je v občini Medvode potekal že 6. kolesarski vzpon na Katarino. Lepo vreme je bilo kot nalašč za vse tiste, ki so ob treh štartali izpred medvoške železniške postaje z namenom, da osvojijo Katarino, vasico na 800 metrih nadmorske višine. Letošnjega vzpona se je udeležilo 80 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri starostne kategorije, predstavnice nežnejšega spola pa so tekmovale v enotni kategoriji. Zmagovalca vzpona smo dočakali že po dobrih tridesetih minutah - skupni zmagovalec je že tretjič postal Simon Ašič, tokrat s časom 00:34:11. Z dobrimi rezultati so se izkazali tudi Medvoščani. Prvi Medvoščan v cilju je bil Metod Žagar, barve medvoškega kolesarskega kluba Medvode pa je prvi v cilju predstavil Janez Poljanec, ki je bil v kategoriji od 15 do 30 let uvrščen na 6. mesto. V kategoriji od 30 do 45 let je za medvoški kolesarski klub najboljšo uvrstitev prikolesaril Bojan Cof z 9. mestom, Matej Košir pa je bil osmi. V veteranski kategoriji oz. kategoriji od 45. leta naprej, pa so odlično 2., 3. in 5. mesto pripeljali Matej Mihovec, Ivan Kastelic in Marko Kopač (oba KK Medvode). Med šestimi predstavnicami ženskega spola je zmagala Lidija Praprotnik (KK Medvode), v kategoriji do 15 let pa je zelo perspektiven čas dosegel Medvoščan Andrej Žitnik. Jure Galičič GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE GORENJSKA CESTA 12, 1215 MEDVODE, SLOVENIJA tel.: 01 361 93 40 - centrala, 01 361 93 41 - prodaja, fax: 01 361 93 60 1. tradicionalni POMEŽIK LUNI SORA, 28. avgust 2004 z začetkom ob 19. uri KOLESARSKA DIRKA Štart ob 17. uri IGRA SKUPINA ČUKI S PLESALCI PLESNEGA MESTA OTROŠKI PROGRAM OD 19. URE LUNAPARK KLOBASIADA SREČELOV HLADNA PIJAČA Vse v zvezi s kolesarsko dirko bo objavljeno v razpisu. Domen Sešek Prvak v skrivanju bele krogle V nedeljo, 13. junya, se je zaključilo tekmovanje za naslov državnega prvaka v snoo-kerju, ki je dobra dva meseca potekalo v mcdvoški biljardnici. Naslov državnega prvaka si je priigral član Biljard kluba Medvode Domen Sešek. V finalni tekmi, ki je trajala več ur, je z rezultatom 5 : 3 premagal Rada Doroslavca. Ko so v medvoški biljardnici namestili prvo od trenutno dveh miz za snooker, manjšo za začetnike in večjo za profesionalce, mu je bila ta izziv, da se je kot prekaljen biljardist preizkusil tudi v tej igri. Za organizatorje iz vrst domačega biljard kluba je bila miza, edina v Sloveniji, izziv, da organizirajo državno prvenstvo, na katerega so privabili 24 igralcev. "Kljub vidnim uspehom v biljardu mi naslov --državnega prvaka v snookerju trenutno pome-{^fii največ doslej,” pravi Sešek, ki je član BK Medvode že šesto leto. Kljub temu da je za nepoznavalce snooker zelo podoben biljardu, nas bodo poznavalci seveda prepričali v nasprotno. Razočaran nad prvotnim neuspehom je menda vsak biljardist, ki se prvič preizkusi v snookerju. Nič drugače se ni počutil tudi Domen Sešek: "Najprej, kar opaziš, je, da je večja miza, manjše luknje in manjše krogle, zato je vsaka napaka usodnejša. Predvsem moraš v glavi razčistiti, koliko lahko tvegaš. Pri snookerju je več taktiziranja, koncentracijo pa moraš držati skozi celo igro. Slovenski prevod za snooker bi bil "skrivek”, kar je sicer smešna beseda, vendar vzdrži. Prvotno je bil namreč namen igre v tem, da belo kroglo "skriješ” pred nasprotnikom in mu čimbolj otežiš udarec.” Pri vsakem izhodu mora sotekmovalec najprej v luknjo spraviti rdečo kroglo, šele nato pa krogle drugih barv, ki prinesejo različno Neodločeno s podmladkom velikega Porta Tik preden je celotno Evropo zajela nogometna evforija, se je ekipa cicibanov, podmladek NK Jezero Medvode, pomerila s podmladkom desetih evropskih klubov, med drugim tudi legendarnega Porta in Partizana. Kot edina slovenska ekipa je bila namreč povabljena na mednarodni nogometni turnir v Luksemburg. "Prav na neodločen rezultat s Portom smo še posebej ponosni, čeprav smo bili med desetimi ekipami šele na osmem mestu,” pravi Zvone Strojan, tehnični vodja ekipe, ki prizna, da je bilo sodelovanje na mednarodnem nogometnem turnirju poseben izziv tako za mlade nogometaše kot njihove mentorje. Z ekipo cicibanov oziroma V10 je zadovoljen tudi njihov trener Danilo Rekar. Vesel je, da mu je uspelo na treninge privabiti več kot dvajset fantov: "Naša naloga je, da te fante vzgojimo v ljudi, ki bodo spoštovali nasprotnika in sebe. Želimo, da bi vzljubili šport nasploh, saj se lahko zgodi, da bodo svoje ambicije uresničili izven nogometa." Dodal je še, da ni težko trenirati teh mladih, ubogljivih, spoštljivih in marljivih fantov, ki jim še ne uide kakšna grda beseda. V jesenskem in spomladanskem obdobju so imeli treninge na smleškem nogometnem igrišču trikrat tedensko, v zimskem obdobju pa dvakrat tedensko v šolski dvorani. Prek zime Od leve proti desni čepijo: Tilen Košir, Marko Buh, David Ivanuša, Žiga Rozman, Denis Delalič, Matej Bukovec in Tim Knific. Stojijo: tehnični vodja Zvone Strojan, Domen Podviz, Nejc Teraž, najboljši strelec Ervin Velič, Nejc Šarkan, kapetan Blaž Strojan in trener Danilo Rekar. število točk. Zmagovalec je tisti, ki jih zbere večje število. Za celoten potek igre je veliko bolj kot pri biljardu odločilen tudi sodnik. Silvana Knok KAVARNA IN KLUB 4 MAČKE Medveška c. 1, MEDVODE tel.: 01/3617-963 Kavarna je odprta vsak dan od 8.- 01. ure Vabimo vas, da posedite na prijetnem vrtu ob reki Sori in se posladkate z našimi sladicami. Križaj Robert, s p., Sora 39/a, Medvode_ TURISTIČNA AGENCIJA Donova 2,1215 Medvode tel.: 01 361 75 16, fax: 01 361 75 17 • UGODNE POČITNICE NA HRVAŠKEM ŽE 00 26.500 SIT ZA 7 DNI • LAST MINUTE ARANŽMAJI! • IZLETI IN POTOVANJA PO EVROPI IN SVETU! • UGODNE LETALSKE VOZOVNICE! Razvedrilo Rezervirano za razvedrilo V samoplačniški ambulanti Zaradi dolgih čakalnih vrst se marsikdo odpravi na specialistične preglede v samoplačniško ambulanto, da bi hitreje prišel na vrsto za pregled. Na takšen pregled se je odpravil tudi sosedov Stanko, ki je imel težave z želodcem. Z zdravnikom sta imela naslednji pogovor: Zdravnik: "Če Vas kakšna stvar v življenju razburja in jezi, kar proč z njo.” Stanko: "Hvala gospod doktor, to Vaše navodilo si bom zapomnil še posebej takrat, ko bom dobil od Vas račun za pregled.” Slabe izkušnje V neki hiši se je možu dogajalo, da mu je žena večkrat zbolela. In največkrat je kaj hitro ozdravela. Soseda je to zanimalo, kako mu to uspe. Vendar mož mu tega ni hotel zaupati. Pa je naneslo, da sta prišla skupaj k njemu domov in žena moža dokaj ostro pokara: "Poslušaj, prejšnji teden, ko sem bila bolna, si mi obljubil nov plašč, sedaj pa ne veš nič o tem ... Le čakaj, nikoli več ne bom ozdravela, kadar mi boš kaj obljubil.” Pri izredni seji "Ali si ti duh mojega moža?” "Sem.” "Povej mi, dragi mož, ali si srečen na onem svetu?” "Silno srečen.” "Bolj kot si bil na tem svetu z menoj?" "Stokrat bolj.” "Ne bi potem prišel nazaj k meni?” "Nikakor ne, niti pod razno ne!” "Kje pa si zdaj?” "V peklu, pri hudiču.” Nagradne uganke Šaljiva uganka Kateri osel je lenuhu najmanj po volji? (4 točke) Ista stvar Moški: sol in moko nosi Ženske: treba je pri kosi (6 točk) Dnevi v tednu Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja, nedelja. Kako se imenuje gradbeni obrat, v katerem so delali izdelek iz gline? (10 točk) Država v državi Katera država ima v svojem imenu ime dveh držav? (8 točk) Posetnica POLDE LECEJ (kakšen poklic opravlja omenjeni gospod) Pregovor: Vsak človek ima svoj križ, če bi imeli vsi enega, bi se pa zanj pobili! Opozorilo V nekem našem kraju ob vsakem večjem deževju cesto poplavi voda. Vrli možje, ki skrbijo za pravilno označenost, postavijo drog s tablo in naslednjim opozorilom: "Kadar je ta drog pod vodo, se po tej cesti ne morete voziti.” V zaporu K možu, ki je v zaporu, pride po daljšem času na obisk njegova žena. Prosi paznika, dajo pelje k njemu. Ječar: "Vaša žena je prišla na obisk, nekaj Vam hoče povedati!” Zapornik: "Sto hudičev! Moja žena! Takoj ji povejte, prosim, da me ni doma!” Tiskarska napaka Ko stojiš na verjanskem mostu in gledaš v deročo Lavo. Kuharski nasvet Gospodovi zrezki Na drobno sesekljaj ali zmelji pol kg svežega govejega mesa. Dodaj žlico drobno zrezane čebule in nekaj zelenega peteršilja. Vse skupaj osoljtp^ po okusu ter dobro premešaj in razdeli na sedem enakih delov. Te sploš^^ či v podolgovate ploščice, ki jih potresi na obeh straneh z moko. Tako pripravljeno speci v plitvi ponvi na vroči masti ali olju, ki jo naj bo v njej za centimeter debelo. V drugi posodi medtem prevri nekaj žlic kisle smetane, v katero potem položi zrezke. Temu pri lij še mast, v kateri so se pekli zrezki, dodaj dve žlici juhe ter pusti, da zrezki v smetani prevrejo. Ko so zrezki gotovi, jih naloži na krožnik, polij s polivko ter jih obloži s pirejem ali dušenim rižem ali čem podobnim (po svojem okusu). (Prednost omenjenih zrezkov je v tem, da jih lahko pripraviš prej in jih hraniš v pečici na toplem.) Dreskev zapečenec Dobro umešaj 2 dkg surovega domačega masla, tri rumenjake, 6 dkg slad-koija ter eno v hladnem domačem mleku napojeno in narahlo ožeto žemljo. Nato dodaj štiri zmehčane in pretlačene breskve, sneg treh beljakov, 2 dkg zmletih lešnikov ali orehov, žlico moke in drobtin. Vse narahlo premešaj in stresi v dobro pomazan pekač ali model ter peci v srednje vroči pečici približno pol ure. (Vsekakorprimerna sladica h gospodovemu zrezku) Rešitve ugank iz prejšnje številke Sotočja: ^ I. Računska naloga: 925 1/4 + 73 6/8 ___ 999 2. Šaljivka: davek; 3. Vprašanje: prstan; 4. Posetnica: Financarka; 5. Premikal niča: ZGORNJE PIRNIČE TRGOVINA Z MATERIALOM ZA ROČNO DELO H i Trgovina za ustvarjanje MOJSTER ,0m Nudimo vam širok izbor: • vse za šivanje (gobelini, pozamentarija) • materialov za izdelovanje nakita (perlice, različne žičke, trakovi, zaponke in dtugol • oblikovalnih materialov (masa DAS, FIMO, različne gline, plastelini in pripomočki za oblikovanje) • papir različnih dimenzij, oblik, barv in gramatur, voščilnic, kuvert ter slikarskih blokov • suhih, vodenih, oljnih, akrilnih in tempera barvic več kakovosti znanih proizvajalcev. • delavnice http://hobimojster.naspletu.com, tel.: 01 3613 463 Del. čas: pon-pet.: 9.-12. in 15.-19. ure, sob,: 8.-12. ure TRGOVINA S VO/.AMENTERI.IO n n šiiti cena za naročnike naročenih cena Gorenjskega glasa izvodov □ Usode 990 SIT 990 SIT I, .LJ u Vpet v pomlad 2.500 SIT 2.000 SIT I—I—I sedemdesetih let □ Nedolžnost in sila 2.500 SIT 2.000 SIT L-LJ Pri naročilu vseh 3 knjig vam nudimo 20 % popusta - na redne cene in na znižane cene za naročnike Gorenjskega glasa. ime in priimek ulica, hišna številka poštna številka in kraj Naročnik Gorenjskega glasa L) DA □ NE naročniška številka DDV je vključen. Poštnina ni vključena v cene. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Knjigo lahko naročite tudi po telefonu: 04/201-42-41. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja, na Zoisovi 1 v Kranju. miE15M©3EEGLAS Za vas beležimo čas Naročilnica na časopis Gorenjski glas Gorenjski glas je ogledalo, v katerem se zrcali Gorenjska, z njo Slovenija in svet. Je časopis z največ novicami z Gorenjskega. Za vse, ki imamo našo prelepo, razgibano in bujno Gorenjsko radi. ime in priimek ulica, hišna številka poštna številka in kraj I I I I I I I davčna številka spol U M UŽ Novim naročnikom nudimo časopis prve tri mesece brezplačno (pri naročilu za vsaj eno leto), darilo in druge ugodnosti. Pred tem se lahko odločite tudi za poizkusne brezplačne izvode. Informacije po telefonu: 04 / 201 42 41 ali narocnine@g-glas.si. Prijazno vabljeni v družbo naročnikov Gorenjskega glasa. L J L I I I I I rojstni datum Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj ali prinesite na sedež podjetja, na Zoisovo 1 v Kranj. (MMMIMGLAS' Za vas beležimo čas