Velikonočni zvonovi naj zazvonijo : \ ' - najlepšo praznično pesem ? . in prinesejo radost v Vaša srca. ■> Želimo Vam vesele praznike. PRAZNOVALI SMO KULTURNI PRAZNIK 8. FEBRUAR uredništvo »Ena ptička priletela, ena drobna ptičica, in je prav lepo zapela, ena drobna ptičica...« Sončno jutro skozi okno kliče na vrt. Škarje za živo mejo v roke pa z veseljem nad predolge in suhe veje grmičastega šipka. Ku-ku, ku-ku, se sliši zunaj. V nasprotju z večino ptic kukavice ležejo jajca popoldne, ne zjutraj. Zanimivo. Tudi štorklje so se vrnile. V nekaj dneh zjutraj malo nad ničlo, podnevi pa vroče, preko 20 stopinj Celzija. Trava v tednu dni oživi. Nežni popki dreves se razpro, gozd v nekaj dneh Pa je prišla pomlad! ozeleni. Prihajajo alergije. Tudi to je pomlad in še dosti več. Naužijte se lepot brsteče narave in prisluhnite ptičjemu petju. Vonj po travniškem cvetju naj vas še dolgo spominja na pomlad. Pomagajmo tistim, ki nas potrebujejo. Ob petnajsti obletnici izhajanja Novic smo vam pripravili nekaj utrinkov iz glasil preteklih let. Prijetno in zadovoljno branje, prijetne pomladne dni, zadovoljne praznike ter veliko dobrega vam želim v imenu članov uredniškega odbora Novic. Ema Ilešič Novice št. 48 bodo predvidoma izšle 22. julija 2014. Prispevke lahko oddate kot predstavnik katerega od društev ali kot občan. Rok za oddajo vaših prispevkov je najkasneje do ponedeljka, 30. junija 2014. Prispevkov, ki bodo prispeli kasneje, ne bomo mogli objaviti v tej številki Novic. Pripišite napovednik dogodkov (izleti, prireditve, srečanje ...), ki jih organizirate v vašem društvu do vključno oktobra 2014. V svojih prispevkih upoštevajte datum izida Novic in temu prilagodite vsebino. Prispevke posredujte v digitalni obliki na elektronski naslov: info@ sv-andraz.si. Prosimo, da upoštevate navodila za predajo prispevkov: - določite kratek in udaren naslov prispevka (kot npr. »Srečanje vseh članov društev«); - prispevki naj bodo kratki, v prispevku označite, kje pride katera fotografija in kaj naj piše pod njo (poimenujte enako, kot boste poimenovali priložene fotografije: med tekstom napišite z drugo barvo npr. Fotografija: Nabiranje zvončkov); PROSIMO, DA TO UPOŠTEVATE); - fotografije pripnite posebej in jih poimenujte - podnaslovite, dodajte, osebe na fotografiji (če je smiselno) ... Neoznačene fotografije v prihodnje žal ne bomo mogli objaviti. - napišite avtorja prispevka. Prepozno poslanih prispevkov, neoznačenih (nepoimenovanih) fotografij in nepodpisanih prispevkov žal ne bomo mogli objaviti. V Novicah lahko oddate: NEKOMERCIALNI MALI OGLAS ZA FIZIČNE OSEBE - oglasi do 10 besed so brezplačni. Vsebino prav tako pošljite do 30. 6. 2014. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke po potrebi krajša, jih razporeja v rubrike ali zaradi neprimerne vsebine ne objavi. Uredniški odbor Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi: vnovič in zopet in znova. Tone Pavček Iz vsebine Uredništvo 3 Šola in vrtec 19 Župan 4 Župnija 27 Občinski svet in odbori 5 Ostali prispevki 28 Občinska uprava 6 Kronika kraja 35 Društva 9 Nagradna križanka 36 Kolofon Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo. Izdajatelj: Občina Sv. Andraž v Slov. goricah; Lektoriranje: Alenka Omulec; Za izdajo odgovoren: Franci Krepša; Odgovorna urednica: Bernarda Ban; Uredniški odbor: Alenka Omulec, Bernarda Ban, Ema Ilešič, Kristijan Majer in Vanja Gaber Krepša; Naklada: 450 izvodov; Tisk: Tiskarna Saje d.o.o.; Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno št. 376. Novice občine Sv. Andraž 3 župan Spoštovani bralci Čas, ki nas vedno preseneča z naraščajočo in neutrudljivo hitrostjo, nam je po kratki in dokaj mili zimi zelo hitro prinesel neverjetno toplo pomlad. Če smo lansko cvetno nedeljo in veliko noč preživeli skoraj v snegu, bodo letošnji prazniki - lahko bi tako rekli - skoraj poletni. Dokaj mila zima nam je prizanesla pri stroških kurjave in tudi strošek zimske službe je bil kar nekajkrat nižji od lanskega. Ta, na neki način privarčevani denar bomo lahko porabili za preplastitve posameznih odsekov cest po celotni občini. Letošnje investicijsko leto bo precej bogato. Glavnina letošnjih investicijskih sredstev bo usmerjeno predvsem v modernizacijo, natančneje v preplastitve cest. Kljub hudim časom nam je uspelo pridobiti več kot 300.000,00 € nepovratnega denarja. Tako bomo skupaj z našim proračunskim denarjem za preplastitve oz. obnovo cest namenili preko 600.000,00 €. Zaključili bomo tudi dve stanovanji nad večnamensko dvorano, ki sta namenjeni prodaji. Prednost pri nakupu bodo imeli občani naše občine. Na področju kulturne dediščine se bomo lotili dveh projektov, s katerima smo se prijavili na razpis. Prvi bo usmerjen v obnovo kapel po vaseh, drugi pa v dokončanje projekta Hrgova domačija. S Telekomom Slovenije smo se dogovorili za prvo fazo posodobitve javnega omrežja, ki bo omogočal širokopasovni dostop (internet, telefon in televizija). To bo v tej prvi fazi omogočeno vsem gospodinjstvom, ki so od Vitomarcev oddaljena do štiri kilometre. V ta namen bo postavljena bazna postaja pri zgradbi kmetijske zadruge. To bo omogočilo večje hitrosti prenosa podatkov kot dose-daj. Druga faza bo zajemala položitev optičnih kablov, ki bodo omogočili še večje zmožnosti prenosov. Kot ste najverjetneje že zasledili preko različnih medijev, je morala, tako kot vse občine v Sloveniji, tudi naša zvišati ceno vode. To povišanje je posledica dviga cene same vode, največji del podražitve pa je doprinesla tako imenovana omrežnina. To višino omrežnine je z uredbo določila vlada. Zajema pa amortizacijo, odškodnine kmetom na vodovar-stvenih območjih, vzdrževanje priključkov in zavarovanja vodovodne infrastrukture. Po prvih izračunih je ta za posamezno gospodinjstvo v naši občini znašala dobrih 8 €, v občini Ptuj 2,5 € , v občini Žetale pa celo okrog 23 € na mesec. Po sklepu kolegija županov je posebej za to imenovana komisija začela iskati zakonske možnosti za enotno omre-žnino na celotnem vodooskrbnem območju, ki ga pokriva Komunalno podjetje Ptuj. Posledično smo vse občine pristopile k enotni ceni za vodo, ki po novem znaša 0,71 €/m3 (brez takse za obremenjevanje okolja) in tudi enotni omrežnini, ki tako znaša 3,9 € mesečno. To je v bistvu 100 % manj, kot je bil prvotni izračun. O morebitni subvenciji te omrežnine se bomo odločali na naslednji seji.V tej ceni vode - vodarini so zajete tudi vodne izgube, ki jih je na celotnem omrežju Sp. Podravja za skoraj 30 %, predvsem zaradi dotrajanega starega vodovodnega omrežja na območju Ptuja in okolice. Tudi zaradi tega smo se odločili za izdelavo lastnih vrtin (o čemer smo že govorili). Narejeni sta že obe. Ker je po zakonodaji treba kakovost vode iz novih vrtin spremljati ca. 1 leto in v tem času izvajati analize, še ne moremo vključiti te vode v vodovodni sistem. Po prvih analizah vode iz vrtin se sklepa, da je voda dobre kakovosti. Ker je naše omrežje skoraj novo in transportne poti kratke, bo kasneje cena vode lahko precej nižja. Malo prijetnejša vest okrog teh neprijetnih podražitev pa se nanaša na odvoz odpadkov. Cene odvoza odpadkov se bodo za gospodinjstva, ki štejejo manj kot pet članov, znižale! Za gospodinjstva s pet ali z več člani pa bo cena ostala nespremenjena. Vse občine na ptujskem območju zaključujemo postopek podelitve 15-letne koncesije za odvoz odpadkov. Tako župani kot občinski svetniki smo zelo veseli, če se zgodi, da se cene za kakšno obvezno gospodarsko javno službo znižajo. Tudi vsi mi smo plačniki tovrstnih stroškov, čeprav na neki način te cene potrjujemo. V tem velikonočnem času Vam spoštovane občanke in občani želim največ osebnega in tudi družinskega miru. Velikonočne jedi naj okrepijo našega duha in telo. Veselo pisanko vam želi župan Franci Krepša 4 številka izdaje 47 • april 2014 občinski svet in odbori Delo članov Občinskega sveta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah na 20. redni seji Občinski svet je ponovno zasedal konec februarja 2014 na že 20. redni seji v tem mandatu. Svetniki so najprej potrdili dva zapisnika iz prejšnjih sej ter v nadaljevanju seje še sklep o vpisu parcel v javno dobro. Gre predvsem za parcele, ki v naravi predstavljajo ceste, javne poti, kulturno dediščino ipd. ter so v lasti občine. Občinski svet je na eni izmed sej sprejel sklep o ukinitvi javnega dobrega na teh parcelah. Ker pa je prišlo do spremembe zakonodaje in tudi novega davka na nepremičnine, ki bi bil odmerjen na nekaterih od teh parcel, je smiselno, da se te parcele povrnejo v javno dobro. Občinski svet je sprejel tudi predlog sklepa Centra za socialno delo Ptuj o določitvi cene storitve pomoči družini na domu v letu 2014. Cena pomoči družini na domu se tako za uporabnike socialne oskrbe ni spremenila v primerjavi z lanskim letom, razen pri uporabi storitve ob nedeljah in praznikih, kjer se cena za uporabnike zmanjša. Tako od 1. 3. 2014 cena storitve za pomoč družini na domu znaša ob delavnikih 6,00 € na uro, v nedeljo in ob praznikih pa 8,35 € na uro. Razliko do polne cene storitve pa krije občina v višini 62,45 %. V nadaljevanju seje je Občinski svet sprejel še pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o najemu dvoran, telovadnic, sejnih sob in ostalih prostorov. Nova sprememba določa, da za dogodke, ki so v občinskem interesu (npr. proslave ob državnih in občinskih praznikih ter predstave za vse otroke v občini) in so brez vstopnine, se najemnina ne zaračunava. Prav tako se ne zaračunava tudi za prireditve in dogodke, katerih celotni izkupiček gre v humanitarne namene. Alenka Vršič Marčevska seja Občinskega sveta Občinski svet je 31. marca zasedal na 21. redni seji. Kot prvo je potrdil novo ceno odvoza odpadkov, katerega izvaja Čisto mesto Ptuj. Nova cena bo enotna za vse občine v Spodnjem Podravju in se bo obračunavala po količini odloženih odpadkov. Tako je npr. do sedaj stara cena za mesečni odvoz odpadkov za 4-člansko gospodinjstvo znašala 16,65 €, po novem pa bo znašala 9,54 €. Vendar se lahko ta cena spreminja glede na količino zbranih odpadkov, kar pomeni, če bomo dobro ločevali odpadke, bo cena lahko še nižja. Prav tako je novost letni odvoz kosovnih odpadkov, ki bo 2-krat in se bo po podelitvi koncesije izvajal od vrat do vrat s predhodnim obvestilom, s katerim bo lastnik kosovnih odpadkov obvestil Čisto mesto Ptuj, le to pa bo izvršilo brezplačen odvoz kar od lastnika. Novost bo tudi zbiranje uporabnih in odpadnih oblačil. Ob tem so svetniki potrdili tudi poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju občine Sveti Andraž v Slov. goricah za leto 2014. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili še novo ceno za oskrbo s pitno vodo, ki bo tudi enotna za vse občine Spodnjega Podravja ter za občini Cerkvenjak in Sv. Trojica. Cena za celotno oskrbo s pitno vodo je ob povprečni porabi 14 m3 na mesec za eno gospodinjstvo stala 18,8046 €, po novem pa bo znašala 23,3916 € skupaj z vodnim povračilom, omrežni-no in okoljsko dajatvijo. Omrežnina je nov strošek, ki ga do sedaj ni bilo na položnici, je pa po novi zakonodaji obvezna, saj se bo denar s tega naslova uporabil namensko za vzdr- PRIKAZ TRENUTNIH CEN ZA MESEČNI ODVOZ ODPADKOV NOVE CENE ccnav EUR sprem. spremi iDDV cene % 6,3643 1-2 člana -2,91 -5,37 -34 % -50% 9,5465 3-4 člani -4,GS -7,11 -36% -47% -0,02 0% «¿930 -2.48 -13% 5 in več članov -4,94 -23% Novice občine Sv. Andraž 5 občinski svet in odbori ževanje vodovodnega omrežja. Ob tem je bil soglasno sprejet Sporazum o obračunu enotne omrežnine za celotno območje Spodnjega Podravja. Vodovodno omrežje v Spodnjem Podravju je nerazdružljivo, zato so se župani dogovorili, da bi na celotnem omrežju (v vseh občinah) veljala enotna omrežnina. Seveda ob predpostavki, da vsi občinski sveti potrdijo takšno odločitev. V primeru, da tega dogovora ne bi bilo, bi bila višina omrežnine po občinah od 2,5 € (na Ptuju) do 24,5 € (v Žetalah), pri nas pa znaša okrog 8,5 €. Na osnovi dogovora oz. sporazuma bo višina omrežnine 3,9 € na območju vseh občin Sp. Podravja, prav tako pa bo enotna cena za 1 m3 vode. Občinski svetniki so se na tej seji seznanili z varnostjo v občini Sveti Andraž v Slov. goricah v letu 2013. Trendi varnostnih pojavov kažejo, da je v lanskem letu bilo za 33 % več kaznivih dejanj na našem območju, raziskanih pa je bilo 66,7 % vseh. Povečano je bilo število kaznivih dejanj po Zakonu o orožju, medtem ko je število prometnih nesreč zelo padlo, prav tako je upadlo število izrečenih glob. Ob koncu seje so svetniki podali soglasje k najemu prostora sedanje e-točke za potrebe organizacije Rdečega križa Sv. Andraž ter potrdili svoje sodelovanje pri čistilni akciji. Alenka Vršič občinska uprava Knjižnica preseljena, prostori za društva dostopnejši Dostop do knjižnice z glavne ceste Zaradi lažjega dostopa in uporabe prostorov za društva smo knjižnico preselili iz dosedanje lokacije v medetaži dvorane ob kuhinji v drugo nadstropje. Vhod je z glavne ceste, isti vhod kot je za PGD Vitomarci. Delovni čas knjižnice ostaja enak: vsak četrtek od 1600 do 1700 ure ali po dogovoru na tel. št. 031/596 487 (Ema Ilešič). Prostori za društva Prostori za društva so sedaj na lokaciji, kjer je prej bila knjižnica. Dostopa se s parkirišča na severovzhodni strani dvorane v medetaži ob kuhinji. Društva, ki bi potrebovala prostor za sejo ali sestanek, naj se za termin in ključe dogovorijo na občinski upravi pri ge. Alenki Vršič. Občinska uprava Bernarda Ban Modernizacija cest v okviru Ukrepa 322 - obnova in razvoj vasi V lanskem letu smo se uspešno prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Ukrep 322 - obnova in razvoj vasi in konec avgusta prejeli odločbo o odobritvi. V marcu smo po usklajevanju detajlov z ministrstvom objavili razpis za izbiro izvajalca. Rok za oddajo ponudb je bil 14. 4. 2014. Po zakonskih rokih in možnosti za pojasnila ali morebitne pripombe ponudnikov predvidevamo, da bo izbira izvajalca končana do konca aprila. Izvedba del pa se predvideva do konca julija letos. Predmet projekta Modernizacija cest predstavlja delno širitev odseka LC 060-131 Slavšina-Jaušovec (dolžina 470 m) in preplastitev odsekov LC 203-231 Slavšina-Košarjak (dolžina Poškodbe na cesti Košarjak-Muže 6 številka izdaje 47 • april 2014 občinska uprava 1.326 m), JP 561-241 Slavšina-Kocuvan (dolžina 303 m), LC 203232 Košarjak-Muže (2.279 m) in LC 203-381 Smolinci-Novinci (300 m). Asfaltna prevleka bo v skupni dolžini znašala 4.678 m, uredile se bodo bankine, odvodnjavanja in prometne signalizacije, ob tem se bo postavila javna razsvetljava v križiščih (7 solarnih svetilk) in adaptiralo pet avtobusnih postajališč. Ocenjena vrednost projekta znaša 599.030 €, od tega bomo po Poškodbe na cesti Slavšina-Košarjak odločbi dobili odobrenih 285.722 € nepovratnih sredstev iz EU. Bernarda Ban Mrežne razpoke Odpadki na ekoloških otokih naj bodo odloženi ustrezno Ekološki otoki so mesta za ustrezno ločevanje gospodinjskih odpadkov. Na njih imamo lahko različne vrste zabojnikov za različne vrste odpadkov. Lahko pa imamo ekološke otoke, namenjene le eni ali dvema vrstama odpadkov. V občini Sveti Andraž imamo ekološke otoke, ki so namenjeni izključno odlaganju steklene embalaže. Žal pa smo v zadnjem času opazili, da mnogi tega ne upoštevajo in na ekološke otoke prinašajo vse vrste odpadkov Ob tem je izredno pomembno dejstvo, da odpadki, ki so prineseni na ekološki otok, ne samo da niso ustrezno sortirani, med njimi smo našli celo takšne, ki v celoti razkrivajo osebne podatke občanke/ občana. Povzročitelja, katerega osebne podatke smo tokrat odkrili med odpadki, smo predali ustreznim inšpekcijskim službam. Kljub temu pa so sankcije za to, če se povzročitelji neprimernega odlaganja odpadkov odkrijejo, manjše od stroškov ravnanja s temi odpadki. Pomembno je, da razumete pomen ekoloških otokov, ki smo jih skupaj z občino Sveti Andraž uredili za zbiranje steklene embalaže in so namenjeni vam uporabnikom. Zato bi radi vse občanke in občane še enkrat pozvali, da naj ustrezno ločujejo ter na ekološke otoke, namenjene zbiranju stekla, prinašajo le tiste odpadke, za katere so zabojniki namenjeni. Tako bomo lahko skupaj poskrbeli ne samo za lepše okolje, temveč tudi za bolj urejeno okolico. Za ostale odpadke že imate posode (mešani komunalni odpadki in papir) oziroma smo vam že razdelili vrečke (embalažo) za njihovo odlaganje. Za zbiranje embalaže ste prejeli zavitek po 24 vreč (2 vreči na mesec), kar zadostuje za ustrezno ločevanje embalaže za obdobje 12 mesecev, ko boste s strani našega podjetja brezplačno v uporabo prejeli novo število vreč za naslednje 12-mesečno obdobje. Vse občanke in občane bi na koncu še pozvali, da smejo embalažo odlagati samo v vreče našega podjetja, drugih vreč ne bomo prevzemali. V kolikor vam količina dodeljenih vreč za obdobje 12 mesecev ne zadostuje, si pravočasno priskrbite dodatne na našem podjetju Čisto mesto Ptuj, d. o. o (Rogozniška 33, 2250 Ptuj -bivša carinarnica). L0Č£N0 ZBIRANJE ODPADKOV JE OKOLJU PRIJAZNO ZBIRANJE ODPADKOV! /tU vam HH^tmc tešilo« oaft /¡iptibkt.. ci5id ČISTO MESTO PTUJ d .a .d Omenjeni ekološki otoki naj še naprej ostanejo le za zbiranja stekla in tako bomo ob odvažanju odpadkov enkrat na mesec vendarle videli urejene ekološke otoke, ki prikazujejo skrbno podobo vašega kraja. Čisto mesto Ptuj, d. o. o. KOSOVNI ODPADKI KKomi tdpaa>j »OJpSJki ftifh diman;-.. 1 Icrn. In ph iUirintj lotrNDflH Urm/i vrt Dd[Udk41V Med Hsurns ud p j Skt ipadajDL - StJfB potriitvo. - iaiiLjina cpieTM] - slan talea, - suri Stsiiim. - stari prelit ;:iuji... Wtll |coïQ¥HE adpaJkn NE tpadajK - urabliene. gume-. ' uraUiena trvlcuns v&iiia. -staji ii Juh iirufjv le mitshjskc ifcfHiwsli _ f.'til .icviiic cdpidke 5pnlsknBt spomi ki p:sJ™i>. Id so negami m woiwnarê.u ï neiranini sram MeJ Mvarjii si jsdke tpaiaio: ■ piSTKi, imrla. epiii m Sflde. - pelicidi. - njofiscerDii î^alks, ■ o)ifi naiiobe. - topila, taliM, a -.j j CisUa. -iSfsvti. ■ DaiEnein akmiiMrji, - eljkiritnan ElEklransin sporna Novice občine Sv. Andraž 7 občinska uprava r - g!: J! iiSil ij ^ ™ — 111 goiik"i? S S & £ ° " xi S ^ ^ c 5 i g g g . a . 1 g f n K lili :fi gš !J3 o I: L O. O. LT liti O.' .g! lili I SS» i - E j&c« HI- £ g | s g s 1 I 3 5 -s % je i» > 4 * I £ * s s3 -s- +> . i D g o> o. c E .-R 5 ?5 3 ra a> ^ ^ 0 I § * ; 5 1 e | OJ jJ^ : sfl p - ^ ■ 8 številka izdaje 47 • april 2014 občinska uprava Kakor je zima zamrznila naravo, skoraj tako je že zamrznjeno pustovanje v našem kraju. A k sreči so naši najmlajši poskrbeli in odmrznili vsaj delček tega ledu, ki se z leti pustnega mirovanja vedno bolj kopiči. Tako so se šolarji in junaki iz vrtca za nekaj časa prelevili v Pike Nogavičke, čebelice, kraljične, dimnikarje, viteze, čarovnice, Spider-mane, vampirje, medvedke, kuharje, Rdeče kapice in še kaj bi se našlo ter nam tako obudili spomine na čase, ko smo še sami rajali in uganjali pustne norčije. Alenka Vršič Pust veselih ust Kraljična in njeni varuhi društva Delo v Občinski organizaciji Rdečega križa Sv. Andraž Leto 2014 nam je v OO RK Sv. Andraž prineslo volilno leto. Tako smo na občnem zboru, ki je bil 1. marca 2014, izvolili novo - staro predsedstvo. Naslednja štiri leta bo nadaljevala predsedovanje organizaciji Angela Forštnerič, za blagajno bo še naprej skrbela Jožica Kretič Fras, tajniška dela pa bom kot do sedaj opravljala Alenka Vršič. Nekaj sprememb je nastalo pri članih upravnega odbora, in sicer so novi člani Kristina Korez, Danijel Forštnerič in Sandra Fras, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Milika Kocuvan, Marija Kocuvan in Stanko Kretič. Nastop ljudskih pevk na občnem zboru Vodstvo OO RK Sv. Andraž za obdobje 2014 - 2018 Na občnem zboru smo prvič podeljevali značke krvodajalcem za od 5- do 50-krat darovano kri in plakete za od 25- do 70-krat darovano kri do vključno 31. 12. 2013. Največkrat, to je 74-krat, je svojo kri daroval Anton Danko iz Novincev, takoj za njim pa 58-krat Franc Vršič iz Novincev in 38-krat Anton Brenholc iz Rjavcev. Nekatere dogodke, ki jih imamo letos v načrtu, smo že izvedli. V februarju smo organizirali letošnjo prvo krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo kar nekaj krvodajalcev in v marcu izpeljali občni zbor. Obiskali smo tudi dva naša občana, ki sta v institucionalnem varstvu. V nadaljevanju bomo organizirali zdravstveno predavanje in meritve holesterola, sladkorja v krvi, krvnega tlaka ... Novice občine Sv. Andraž 9 društva Pred veliko nočjo bomo obiskali starejše občane. V septembru bomo spet organizirali krvodajalsko akcijo, skozi vse leto pa bomo poskušali čim bolj sodelovati pri vseh prireditvah v občini. Prav tako bo čez vse leto potekalo razdeljevanje hrane socialno šibkim občanom. Obisk pri Alojzu Zagoršku v enoti Apače Najprizadevnejši krvodajalci V novem mandatnem obdobju si bomo prizadevali pridobiti prostor za potrebe naše organizacije. Če bomo pri tem uspešni, bomo organizirali uradne ure enkrat mesečno, ko bodo občani lahko prišli po hra- no, morda le na razgovor ali samo po moralno podporo. Invalidom in starejšim občanom bomo artikle še vedno dostavljali na dom. Alenka Vršič Delovanje Društva gospodinj Vitomarci Na občnem zboru, ki je že za nami, smo pregledale poročilo za lansko leto in sprejele načrt za leto 2014. Z aktivnostmi že nadaljujemo po zastavljenem programu. Lansko leto smo v mesecu novembru začele z vezenjem in kvačkanjem »Pri kapeli« v Drbetincih, s čimer nadaljujemo tudi v tem letu, in sicer še vedno ob torkih do meseca aprila. Udeležuje se ga od 15 do 17 članic. Tudi naše pevke imajo za seboj številne nas- tope, s katerimi bodo nadaljevale čez vse leto. Tako je 17. januarja 2014 v Večnamenski dvorani Vitomarci potekala Območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 2014 v sodelovanju z našim društvom. Nato smo 25. februarja 2014 »Pri kapeli« izvedle ročnodelsko delavnico izdelovanja šalov. Naslednji dan, 26. februarja 2014, smo imele tečaj kuhanja enolončnic, ki je potekal v kuhinji Večnamenske dvorane Vi- tomarci. Kuharskega tečaja se je udeležilo 16 članic. Žal pa nam je predavanja z naslovom Fizioterapija, ki je bilo načrtovano 7. 3. 2014, in je zaradi bolezni predavateljice ge. Lidije Rogina odpadlo. Za 8. marec - dan žena pa smo 15. marca 2014 izpeljale strokovno ekskurzijo v naše najstarejše mesto Ptuj. Elizabeta Kosec i JOTA Potrebujemo: % kg fižola, % kg kislega zelja, % kg krompirja, 40 dag suhe svinjine (prekajene), 1 čebulo, česen, lovorjev list, paradižnikovo mezgo, sol. Potek dela: Fižol čez noč namočimo in ga drugi dan v isti vodi pristavimo. Posebej na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo česen, nato dodamo moko. Ko zarumeni, dodamo paradižnikovo mezgo in zalijemo z vodo; prilijemo k fižolu. Dodamo narezano suho svinjino in na kocke narezani krompir. Začinimo in kuhamo do mehkega ter ponudimo. 10 številka izdaje 47 • april 2014 društva V soboto zjutraj, 15. marca 2014, smo se z avtobusom odpeljale v našo neposredno bližino, v smer najstarejšega mesta, mesta Ptuj. Sledil je ogled Ptujske kleti, ki je opremljena z zvočnimi in svetlobnimi efekti, ki se prepletajo s podobo čudovitih lesenih sodov. Sledil je ogled multivizijske predstavitve z naslovom »Ko se kaplja zaiskri«. Čudovite fotografije haloških gričev se prepletajo s sprehodom skozi preteklost in sedanjost ptujskega vinarstva. Po ogledu smo nazdravile s kozarcem vina. Malo smo še se sprehodile po srednjeveškem mestnem jedru. Naslednji postanek je bil namenjen ogledu Ptujskega gradu. Ogledale smo si dvorano z zbirko slik turkerij, zbirko glasbil in orožja. Po ogledu smo se odpeljale v gostišče Dolinca v Majšperk na kosilo, kjer smo ob dobri hrani in pijači malo pokramljale. Ob dogovorjeni uri smo se odpeljale na Ptujsko Goro in obiskale baziliko Marije Zavetnice. Za konec dneva je sledila prijetna vožnja proti domu. Elizabeta Kosec Ptuj z okolico Pred baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori Od hrena, šunke, jajc, potic naj miza se šibi, z dobrotami naj vsak od nas veliko noč slavi! Hvaležno sprejmimo darove dobrega Boga, naj bosta sreča in obilje pri vas doma! Ob velikonočnih praznikih želim bralcem in bralkam Novic veliko družinske sreče in obilo dobrot na praznični mizi! v imenu Društva gospodinj Elizabeta Kosec, tajnica društva KVAŠENI ROGLJIČKI Potrebujemo: 5 dag kvasa, 8 dag sladkorja, 2 rumenjaka, vanilin, limonino lupino, od 80 dag do 1 kg moke, 1,5 dag soli, 7 dag masla, od 4 do 5 dl mleka. Potek dela: Testo na hitro ugnetemo iz naštetih sestavin in ga damo vzhajat 15 minut. Nato testo razdelimo na enakomerno velike kose s težo od 3 do 5 dag. Dobro jih okroglimo in damo ponovno vzhajat. Vzhajano testo razvaljamo v oval, napolnimo z nadevom in zavijemo. Rogljičke premažemo z jajcem in jih pustimo, da vzhajajo še 10 minut. Nato jih pečemo pri temperaturi od 180 do 200 °C od 15 do 20 minut. Nadev: 30 dag mletih orehov, mleko za poparit, 10 dag sladkorja, 5 dag drobtin, 5 dag masla, 1 beljak, rum. L- Novice občine Sv. Andraž 11 društva Predbožični Bad Ischl in Wolfgangsee V soboto, 14. decembra 2013, smo se članice Društva gospodinj Vitomarci zgodaj zjutraj še zadnjič v letu 2013 odpeljale na izlet, in sicer v predbožični Bad Ischl in Wolfgangsee. Sledila je vožnja mimo Gradca, Liezena v mestece Hallstatt, ki smo si ga tudi ogledale. Ob dogovorjeni uri smo se odpeljale do Bad Ischla, mesteca, kjer sta svojo zaroko praznovala cesar Franc Jožef in njegova Sissi. Čas, ki smo ga imele na razpolago, smo izkoristile za sprehod skozi mestno jedro in si ogledale mestne znamenitosti. Nato smo se zapeljale do St. Gilgena, kjer smo se sprehodile po prijetni vasici, kamor je v otroštvu rad zahajal tudi skladatelj Mozart. Ob dogovorjeni uri smo se vkrcale na ladjico, ki nas je zapeljala po Wolfgangskem jezeru do kraja Wolfgang, ki je v predbožičnem času res bogato okrašen. Ogledale smo si istoimensko cerkev, v kateri je znameniti Pacherjev oltar -baročni oltar Sv. Janeza Krstnika. Preostanek časa smo imele za obisk stojnic, kjer smo si lahko kupile kakšen spominček, popile vroč čaj ali kuhano vino. Ob dogovorjeni uri smo se zbrale pri hotelu »Pri belem konjičku«, odšle na avtobus in se odpeljale proti domu. Elizabeta Kosec Nočni turnir v malem nogometu Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 14. tradicionalni Sandijev memorial, ki bo potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. PETEK, 30. maj 2014: 18.00 - turnir v kategoriji U8 DO U14; 20.00 - turnir med zaselki občine Sveti Andraž; 23.00 - podelitev nagrad s kratkim kulturnim programom in zabava z ansamblom Trubadurji in gostom večera. SOBOTA, 31. maj 2014: 10.00 - turnir v kategoriji U19 (igrajo lahko igralci, rojeni leta 1995 in mlajši); najboljše tri ekipe s tega turnirja imajo zagotovljen brezplačen nastop na večernem članskem turnirju, v kolikor nastopi vsaj 8 istih igralcev; 15.00 - turnir v veteranski konkurenci; 19.00 - prijateljska tekma ženskih ekip; 20.30 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal. Finale članskega turnirja je predviden v nedeljo, 1. 6. 2014, ob 4.00 uri. Prijave in prijavnina Prijave ekip do žreba pred začetkom turnirja po določenem urniku ali po telefonu 031/634 847. Za kategorije mladincev od U8 do U14, U18 in turnir med zaselki ter za ženske ni prijavnine. Veterani imajo 6 € na prijavljenega igralca (v ceno všteta malica), člani na ekipo 75 €. Vsak klub ali društvo, ki bo na turnirju nastopilo z dvema ekipama, bo drugo ekipo prijavnina samo 35 €, tudi vsaka ekipa, ki je udeleženka turnirja PRAZNIK SLOFUTSALA, ima 50 % popust na prijavnino. Med zaselki občine so se lani pomerili igralci Drbetincev in Slavšine. Kako bo letos ? 12 številka izdaje 47 • april 2014 društva Za primerno vzdušje bodo poskrbele simpatične hostese, DJ in veliko animacije. Prav tako bo poskrbljeno za pijačo in jedačo. V sklopu turnirja bomo izvedli humanitarno akcijo IGRAČO PODARI - SREČO USTVARI in okoljevarstveno akcijo VODA JE ŽIVLJENJE. Ob igrišču bo postavljen prireditveni ŠOTOR, prireditev bo potekala ob vsakem vremenu! Vabljeni! Darko Rojs Mladi v naši občini Občni zbor društva mladih Člani Društva mladih Vitomarci smo proti koncu meseca januarja imeli redni občni zbor, kjer smo sprejeli nekaj novih določb statuta, sestavili finančni načrt in načrt dela, prisluhnili poročilom in medse sprejeli veliko novih članov. Še vedno vabimo vse, ki bi radi postali člani društva, da se nam pridružite in tako vstopite v velik krog mladine v naši občini. Društvo šteje sedaj vsaj 70 članov mladih, ki so občani naše občine. Skupaj ustvarjamo, se družimo, zabavamo in vse, kar mladi radi počnemo. Velikokrat smo slišali očitke, češ da društvo povezuje samo mlade v Drbetincih in Vitomarcih, vendar temu nikoli ni bilo in ne bo tako. Seveda člani upravnega odbora ne morejo do vsakega pristopati osebno in ga vabiti, naj postane član, saj vsak zase sam najbolj ve, kaj je zanj prav in kaj ne. Prihajajoči dogodki Letos smo že dvakrat izpeljali poker turnir, za katerega lahko rečemo, da je res vedno bolj obiskan, priljubljen in prijazen do udeležencev. Spet smo si zadali izpeljati prireditev Muže. V goste smo že povabili glasbene izvajalce, ki našega kraja še niso obiskali. Organizirali bomo tudi precej športnih dogodkov, družabnih srečanj, povezovali mlade našega območja, sodelovali na prireditvah drugih in pomagali starejšim. Problematika mladih v naši občini Veliko let se že trudimo, da bi naše društvo imelo lastne prostore. Seveda prostori ne bi bili namenjeni samo članom našega društva, pač pa vsem Poker turnir mladim in tudi drugim, ki nimajo prostora, v katerem bi imeli sestanke, kjer bi se v miru pogovorili. Pred leti smo intenzivno peljali pogovore z odgovornimi na občini, vendar se od takrat nismo zmenili ravno nič. Očitno pač nekomu ni v interesu, da bi mladi, prihodnost naše občine, delovali, imeli svoje prostore, razvijali turizem, razvijali kulturno in športno področje ter v naše kraje privabili še več mladine, ki se ne bi izseljevala, kot je to dandanes navada. Seveda upamo, da bomo svoj prostor le kdaj dobili - tega se bomo najbrž nadejali v prihodnjem mandatu. V nekaterih občinah imajo tudi urejene štipendije za študente oziroma dijake. Treba bi bilo razmisliti tudi nekaj v tej smeri, da bodo mladi radi ostali doma, lažje študirali in posledično mogoče kdaj odprli tudi kakšno podjetje, ki bi našim občanom dajalo kruh. Sama društva iz občinske blagajne prejmejo veliko manj finančnih sredstev, kot to prejemajo društva iz drugih občin. Za primer dajem neko športno društvo iz Haloz, ki za svoje delovanje prejme več tisoč evrov, pa niso tako aktivni, kot so recimo naša društva. Verjetno bo tudi na tem področju slej kot prej potrebna sprememba, saj so društva edini pravi zagon in obstoj naše občine, drugo nas žal ne povezuje več. Vsem bralkam in bralcem Novic ter vsem občanom želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Naj bodo prazniki polni miru, zadovoljstva in užitkov. Kristijan Majer, tajnik Novice občine Sv. Andraž 13 društva Rez potomke Stare trte z Lenta Prve spomladanske delovne aktivnosti so se v našem Sadjarsko-vinogradniškem društvu Vitomarci začele v nedeljo, 9. 3. 2014, po sv. maši z rezjo potomke Stare trte sorte modra kavčina in žametna črnina na trgu pred cerkvijo Sv. Andraža, kjer trta lepo uspeva. Rez so opravili sedanji viničar trte Marjan Druzovič s pomočjo prejšnjih dveh viničarjev Edija Kupčiča in Edija Čeha. Vsi prisotni smo se lahko posladkali z izdelki naših gospodinj in odžejali z dobro vinsko kapljico. Prav tako smo imeli na začetku marca v Sadjarsko-vinogradniškem društvu Vitomarci občni zbor, kateri je bil letos volilni in vsi prisotni so se strinjali in potrdili, da se sedanjemu vodstvu podaljša mandat za dobo štirih let. Ksenija Druzovič Rez potomke Stare trte Sekcija - Zračna puška Po uspešni lanski strelski sezoni in daljših počitnicah se je z jesenjo začela nova tekmovalna sezona v streljanju z zračno puško. Redni treningi so botrovali še višjemu nivoju naših strelcev. Tako so pionirji prestopili v višjo kategorijo, kjer streljajo v prosti tehniki brez naslona, v tej kategoriji pa so rezultatsko na samem vrhu. V regijski ligi so v zadnjih dveh kolih z malo razliko morali priznati premoč močnejšim klubom in končali ekipno na 3. mestu. Posamezno pa pri pionirjih zasedajo Viktorija Pavlas 2. mesto, Jan Soto Vargas 5. mesto in Jure Kralj 9. mesto. Nastopili so tudi na šolskem prvenstvu, kjer so ekipno zasedli 4. mesto, Viktorija Pavlas pa se je posamezno uvrstila še na državno šolsko prvenstvo. Kot zaključek uspešne sezone so se Pionirji - regijsko tekmovanje tudi vsi trije mladi strelci z doseženimi odličnimi rezultati uvrstili na državno prvenstvo, ki je potekalo 12. 4. 2014 v Laškem. Tudi člani in članice v sestavi: Ferdo Majer, Silvo Kocuvan, Marjan Horvat in Mira Lovrenčič so tekmovali v medobčinski in regijski ligi ter popravili lanski rezultat, saj so ekipno osvojili 3. mesto, posamezno pa 4., 12., 22. in 28. mesto. Med člani v medobčinski ligi je nastopal tudi pionir Jan Soto Vargas in zasedel 11. mesto. Ekipa SD Vitomarci 14 številka izdaje 47 • april 2014 Glede na naše skromne pogoje se v severovzhodni strelski regiji uvrščamo v sam vrh, kar naj bo spodbuda za mlade, da se nam pridružijo in preizkusijo svoje sposobnosti. Žalostno je slišati, ko otroci kot velik uspeh štejejo ubito ptico, ki je nič hudega sluteč priletela na dvorišče iskat hrano. Pravi uspeh in sposobnost je zadeti tarčo v sredino večkrat zapored in na pravem strelišču. Marjan Horvat društva Zmagovalne ekipe MO lige Začetek leta 2014 v KUD Vitomarci Po razgibanem ljubiteljskem ustvarjanju in številnih nastopih v zadnjih mesecih preteklega leta tudi v začetku tega leta člani Kulturno-umetniškega društva Vitomarci nismo počivali. Na občnem zboru 27. decembra 2013 smo si zastavili program s še več aktivnostmi ter s tem omogočili priložnosti ne le za ljubiteljsko kulturno ustvarjanje, temveč tudi za naše medsebojno druženje. Mešani pevski zbor in pevke Vokalne skupine Avis so pod vodstvom naše zborovodkinje Andreje Černel začeli z vajami že takoj po novoletnih praznikih. Odrasla gledališka skupina se je ob dolgih zimskih večerih pripravljala na premiero komedije Andreja Jelačina Norci pred ambulanto ali Pacienti v čakalnici, ki jo je priredil in režiral Milan Černel. Premiero smo si lahko ogledali v zadnjem januarskem vikendu. Tokrat so izbrali nekoliko drugačno vrsto komedije, v kateri se prepletajo zgode in nezgode različnih ljudi, ki zaradi dolgega čakanja pred zdravstveno ambulanto navežejo stike in postanejo nekoliko bolj osebni. Tematika je vsekakor aktualna, saj »država vedno bolj zavezuje denarnico« za zdravstene storitve, kar seveda povzroči prenekatero stisko bolnikov. Letos sta se poleg nam že dobro znanih in izkušenih domačih igralcev komedijantov na našem odru preizkusili dve novi mladi igralki Lea Majer in Laura Krajnc. Za njun prvi nastop na ljubiteljskem odru jima čestitamo. Odrasla gledališka skupina ob vikendih sedaj nastopa po okoliških odrih. Na predvečer praznika slovenske kulture smo, kakor že leta doslej, pripravili proslavo, na kateri so nastopili člani sekcij našega društva (mešani zbor, Avis, recitatorji), Dejan Pučko s harmoniko in Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci. S svojim programom pa so predstavili tudi učenci naše podružnične šole. Obisk gledalcev je bil na letošnji proslavi zelo dober, zato smo veseli, ker verjamemo ne le v pozitivne namene našega ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja, temveč tudi v to, kako pomemben je za nas Slovence ta praznik in s tem povezana narodna zavest. Podobno kakor lani je bila rdeča nit proslave kultura srca s poudarkom na domovinski tematiki - domoljubje. Opažamo namreč, da »kar nekako« pozabljamo na pomen maternega jezika, na njegov temeljni doprinos k obstoju, razvoju in ohranjanju slovenskega naroda in narodove samobitnosti. Zavedanje tega ni več samoumevno in nadvse pomembno, ampak je ravno obratno - sodobne generacije več ne dajemo pomena pripadnosti narodu, ne razvijamo več skupinske, kaj šele narodne zavesti, kar je na neki način »žalostno zanimivo«. Bolj ko imata naša družba in sistem težave zaradi »bohotenja« gospodarske in politične krize, korupcije itd., bolj ljudje postajamo individuumi in egoisti. Ne »gledamo več dalje od svojega praga« ali bolje rečeno od svoje denarnice. Ne zanimajo nas stiske drugih ljudi. Ob vse večji brezposelnosti in vse hujšemu kršenju človekovih pravic postajamo vse bolj neobčutljivi in ravnodušni. Kakor da verjamemo, da so posledice krize, kakršnekoli že, zgolj stvar posameznikov, ki se jim po njihovi krivdi ali ne pač zgodi nekaj slabega. In pri tem ni prav nič več pomembno, kaj smo, kdo smo, ampak zgolj kaj imamo in kaj bi lahko še imeli, posedovali, dobili, več zaslužili, četudi na račun drugih ... Tako »stare« vrednote vse bolj izgubljajo svoj pomen oz. stare vrednote skupine, skupnosti, naroda, povezanosti,solidarnosti,prijateljstva itd. izgubljajo na pomenu in jih nadomeščajo »sodobne« (ne pa tudi »spodobne«) vrednote, katerih bistvo je materialno bogastvo, s katerim z roko v roki »hodijo« brezbrižnost, lakomnost, malomarnost, malodušje, sebičnost, napuh in verjetno bi še kaj lahko dodali. Ne nazadnje državljanske in etične vzgoje našim otrokom ne morejo dati zgolj in samo obvezne ure pouka v šoli, ki pa so marsikje zreducirane na posredovanje podatkov in informacij, katere se otroci vse pogosteje naučijo »na pamet«, ne morejo pa ob njih doživeti in začutiti globljega Novice občine Sv. Andraž 15 društva pomena, povezanosti, ponotranjenja. Domovinsko vzgojo, etiko, ponos ob pripadnosti svojemu narodu in skupnosti ter zavedanje nadvse izrednega p omena tega lahko v osnovi dajemo otrokom starši in okolje oz. družba, v kateri živimo in v kateri se naši otroci učijo osnov socializacije. No, na neki način smo se na proslavi dotikali navedene problematike naše realnosti »tukaj in zdaj« in skušali čim bolj to vsebino povezati, prikazati skozi oči ali bolje rečeno »glas in besedo« raznih pesnikov, pisateljev, avtorjev ob ljubiteljskem ustvarjanju na domačem odru. V februarju smo v našem društvu izvedli tudi prvi pohod za člane - Valentinov pohod. Po krajšem kulturnem programu z ljubezensko vsebino smo izpred Večnamenske dvorane Vitomarci krenili z baklami v smeri spodnjih Vitomarcev pod Mužami in v Drbetince. Ogledali smo si več kot sto let staro Druzovičevo vinsko klet. Ob tej priložnosti se Simonu Druzoviču zahvaljujemo za predstavitev in gostoljubje. Ker smo tistega dne, tj. 15. februarja, Slovenci slavili bronasto medaljo našega skakalca Petra Prevca na olimpijskih igrah v Sočiju, smo na pohod s seboj ponosno vzeli tudi slovensko zastavo. Na Ostragovi v Drbetincih smo očarani nad prečudovitim razgledom po Pesniški dolini najprej zapeli našo himno, zatem pa kot pravi »lokalpatrioti« ob pogledu na domačo cerkev še pesem o Andraškem zvonu. Ker smo družno na tem pohodu ustvarili prav posebno vedro in pozitivno vzdušje, smo v marcu izvedli še en pohod ob Gregorjevem. Izdelali smo lampijončke in jih spustili po Brnci v Hvaletincih. Očarani ob pogledu na brleče svečke, ki jih je tok vode počasi ponesel s seboj, smo si v večeru, ki so ga razsvetljevale zvezde in rastoči mesec zaželeli nekaj lepega ... V marcu smo izvedli letošnjo prvo kreativno delavnico za otroke, na kateri nas je več kot štirideset izdelovalo vizitke in rože iz papirja ob dnevu žena. Ob zaključku delavnice smo povabili mamice in jim zapeli ter prebrali pesmi v krajšem kulturnem programu. V februarju sta začeli z vajami tudi dve otroški gledališki skupini, in sicer z mlajšimi otroki (učenci prve in druge triade) pripravljamo igrico Mojca Pokrajculja, z učenci tretje triade pa igro Kraljična na zrnu graha. Tako je letos na našem odru ponovno zaživel otroški vrvež, saj se je kar triindvajset otrok in mladostnikov odločilo preizkusiti se v svojem prostem času na tak način. Ker smo z vajami začeli šele v februarju, se žal revije otroških skupin nismo mogli udeležiti. Vsekakor pa načrtujemo, da se bomo domači publiki predstavili letošnjo jesen. Tega nastopa se veselimo, saj smo lanskega novembra imeli zelo lep obisk, naši dve igrici si je ogledalo več kot sto otrok in staršev. V aprilu smo izvedli kreativno delavnico za otroke z velikonočno tematiko. Po delavnici pa so na našem odru nastopili učenci OŠ Cerkvenjak - Vitomarci in v režiji učiteljice Jožice Vršič odigrali predstavo Matilda. Knjižnico smo v sodelovanju z občino preselili v drug prostor, prav tako lep in nov. Vhod v knjižnico je sedaj tik ob vhodu v gasilski dom. Ponovno vas vabimo k obisku in branju, saj kot že veste, imamo veliko zanimivih knjig. Izposoja je seveda brezplačna. Naš program je tudi v nadaljevanju prve polovice leta zastavljen precej aktivno. V soboto, 26. aprila 2014, bomo v počastitev praznika dneva vstaje slovenskega naroda (ali dan OF, kakor se je ta praznik imenoval včasih) organizirali pohod z baklami do spomenika Lackovi četi v Pesniški dolini. Tam bo tudi krajša spominska slovesnost, na katero ste občani lepo vabljeni. V maju (29. 5. 2014) nas bodo obiskali zdomci iz Nemčije -člani društva Slovenski zvon Krefeld, katerega predsednica je naša rojakinja Rozina Lovrenčič. Z društvom Slovenski zvon sodelujemo že vrsto let, naša odrasla gledališka skupina vsako leto nastopi s svojo predstavo v Nemčiji. Ob tej priložnosti vabim vse člane društva (ne le nastopajoče), da se nam na srečanju pridružite ter tako skupaj popestrimo in obogatimo naše druženje. Istega dne bomo v sklopu za nas zelo pomembnega srečanja z zdomci izvedli tudi kreativno delavnico za naše otroke. V juniju bomo s kulturnim programom nastopili na proslavi ob dnevu državnosti, ki jo vsako leto organizira naša občina. V začetku julija pa načrtujemo izvedbo poletnih kreativnih delavnic za otroke, ogled kino predstave zanje in večer ljubezenskih pesmi pri Hrgovi domačiji v Vitomarcih. Lepo vabljeni še naprej, da s svojim obiskom našim nastopom dajete vrednost, saj je to najlepša nagrada za čas, trud in dobro voljo, ki jih vložimo v priprave, organizacijo in vaje. V imenu društva vsem občanom in bralcem Novic želim vse dobro v času praznikov, predvsem pa, da bi občutili v sebi mir, medsebojno spoštovanje in pozitivno energijo, ki jo lahko izmenjavamo drug z drugim ob naših srečevanjih. Valerija Ilešič Toš, predsednica Iz letošnje premiere 16 številka izdaje 47 • april 2014 društva Društvo upokojencev Sv. Andraž v letu 2014 Upravni odbor društva je 26. februarja 2014 sprejel predlog aktivnosti za leto 2014. Ta program ponovno predvideva nekaj novosti, ki bodo zanimive ne le za člane društva, ampak tudi za vse ostale. Širša novost je urejanje etnografskega muzeja na Hrgovi domačiji, ki bo urejena v dveh stopnjah. Prva se bo urejala do srede maja letos, druga pa verjetno prihodnje leto. Prva bo obsegala začasno ureditev prednje sobe kot preužitkarske hiše skupaj s črno kuhinjo in vežo. Preužitkarska hiša je novost, ki je v obliki muzeja ni še nikjer v bližini. Taka hiša je lahko z bogatejšo opremo, pohištvom, posteljnino in uporabnimi predmeti. Preužitkar je bil vinogradnik, lovec, čebelar in kulturno aktiven človek. Gospodinja je lahko imela veliko vezenin, pripravljala je odlične stare jedi in negovala cvetlice. Preužitkar je tudi ostarel kmet, ki je predal kmetijo v gospodarjenje mladim, sam pa se umaknil v gorniško stanovanje -preužitkarsko hišo. Pri tem si je z dogovorom oskrbel del preživnin kot preužitek, del pa še pridelal sam. V tistih časih namreč ni bilo kmečkih pokojnin. Na Hrgovi domačiji je živel preužitkar Pover do razburljive smrti, kmet iz vasi Vitomarci. Osnutek zgodovine Povrovih in Hrgovih je že narejen. Gre za zanimivo in tragično zgodbo. V naši občini je po letu 1945 in še prej živelo več preužitkarskih družin. Mnoge sem obiskoval kot kmetijski pospeševalec ali ob drugih aktivnostih. Podobno bivališče so imeli tudi manjši kmetje (želarji), ki so se običajno ukvarjali s še kakšno domačo obrtjo. Vse, ki imate stare predmete (posodo, drobno orodje, opremo, posteljnino, sobne ali osebne predmete), prosimo, da jih posodite na reverz ali kot darilo društvu za opremo etnografskega muzeja na Hrgovi domačiji za oglede. Glede slednjega se oglasite pri meni, Kupčiču, vodji sekcije društva za ohranjanje kulturne dediščine in zgodovine. Več informacij boste dobili v posebnih novicah društva. V zadnjem delu hiše zgornje kleti se bo uredil vinogradniško-kletarski, deloma sadjarski muzej. Vabim vas k sodelovanju. V gospodarskem delu bo prostor za večja orodja in predmete. Pazili bomo, da se muzej ne bo podvajal z Gomzijevim. Pri ureditvi hiše bomo potrebovali prostovoljce za manjša dela. Tisti, ki bi želeli pomagati, se oglasite pri meni, Ediju Kupčiču, ali Johanu Vršiču. Druga programska novost je poglobljena skrb za ostarele, bolne ali kako drugače pomoči potrebne, kar se bo nadaljevalo v sklopu dosedanjega dela projekta Starejši starejšim, ki pri nas že zelo uspešno poteka. Letošnja novost je nudenje brezplačnih bolniških postelj, ki so še na razpolago. Že znana aktivnost je potekala ob obilnem sneženju in poledici ter preverjanju, kako so urejeni dostopi od ceste do vrat pri 31 ostarelih in samotnih domačijah upokojencev. Na predlog Kupčiča je 11 mladincev to nalogo odlično opravilo. Večina je dohode do hiš imela očiščene. Hvala udeležencem in Društvu mladih Vitomarci. Podobnih akcij bo po potrebi letos še več, saj gre za skrb starejših članov. To delo bo večinoma oprav- ljalo 9 prostovoljcev, koordinator in predsednik društva. Letos poteka 35 let od ustanovitve Društva upokojencev Sv. Andraž. V pripravi je arhivski zbornik z mnogimi fotografijami in aktivnostmi društva, prav tako bo organizirano poletno srečanje. Hkrati se še predvideva romanje - izlet na Sveto goro nad Novo Gorico in ogled okolice. Posebno vznemirljiv bo ogled gore Sabotin. Z gore je obsežen razgled na Furlansko nižino vse do morja. Ogledali si bomo kaverne, rove in muzej, kar spominja na grozote prve svetovne vojne in življenje takratnih vojakov. Upam, da nam bo uspelo videti tudi muzej Kostanjevica med Novo in Staro Gorico. Če bomo dovolj hitri, se bomo vračali čez Vršič. Zanimivo, ali ne? O drugih novostih bomo poročali sproti. Preberite predlagan program aktivnosti, ki je na hrbtni strani vabila za občni zbor. Preberite tudi letno poročilo našega društva za leto 2013 in se tako ponovno sprehodite po lanskih aktivnostih, saj jih je bilo veliko. Vidnejše sem opisal v 28 točkah za občni zbor. Velik uspeh je zagotovo bil pohod - romanje od kapele do kapele in ogled križev, ki se je zaključil z organiziranim piknikom in ogledom obširno dodelanega Poromali smo na Svete gore Novice občine Sv. Andraž 17 društva Gomzijevega muzeja ter vzorno predstavljene koliščarske stavbe in viničarske hiše Stanka Čučka. Velik uspeh za nas je bilo tudi praznovanje 500-letnice začetka gradnje naše cerkve in opis daljše zgodovine v naši občini. Zanimivo je bilo tudi romanje na Brezje, od koder smo izvedli izlet v Mojstrano, kjer smo si ogledali Slovenski planinski muzej. Nekoliko dlje smo se ustavili pod Triglavom na Aljaževi koči (kapeli) in ob kipu planinsko zaslužnega župnika Jakoba Aljaža. V okviru romanja na Sveto goro smo izvedli še sprehod po toplicah Olimje (Čateške toplice) z vodenim ogledom in s predstavitvijo filma o teh toplicah. Naše pretekle aktivnosti bi lahko še in še naštevali, toda raje pridite na občni zbor, kjer bomo govorili in še poročali o tem, podrobneje pa zapisali v upokojenskih novicah. Še naprej vas v imenu upravnega odbora in osebno vabim na naše skupne aktivnosti in prepričan sem, da vam Romarji pred Aljaževo kapelo pod Triglavom ne bo žal. Po mnenju odbora in mnogo drugih smo bili lani zelo uspešni z množično udeležitvijo. Želim vam lepo pomlad z veliko zdravja. Edi Kupčič, predsednik Člani društva na Ptujski gori 18 številka izdaje 47 • april 2014 društva Napovednik dogodkov 2014 - Društvo upokojencev Sv. Andraž • Otvoritev delno urejenega etnološkega muzeja Hrgova domačija - maj; • romanje na Brezje in izlet v Krajnsko Goro - junij; • regijsko tekmovanje v Pikadu, Muže - junij; • romanje na Sveto goro in izlet v Novo Gorico - poletje; • romanje na Svete gore ob Sotli in izlet na Bizeljsko - poletje; • prireditve ob 35-letnici društva - začetek avgusta. Za vse prireditve, izlete in romanja se prijavite pri predsedniku društva Ediju Kupčiču ali Frančiški Danko. Pripravljalni odbor ustanovitve Čebelarskega društva Vitomarci Pripravljalni odbor ustanovitve Čebelarskega društva Vitomarci vabi vse zainteresirane na ustanovni občni zbor, ki bo 25. aprila 2014 ob 19.00 uri v Lovskem domu v Mužah. Vabljeni ste sedanji in bodoči čebelarji, ljubitelji čebel in narave ter vsi, ki zaradi zdravja ali bolezni uživate čebelje proizvode, posebno med. Posebej ste vabljeni tudi sadjarji, saj vam čebele pomagajo do primernega pridelka. Čebele so že mnogim podaljšale zdravo življenje, zato pridite na odbor. Vabljeni tudi mlajši člani in ženske. Lep spomladanski pozdrav! Edi Kupčič šola/vrtec Ekodan v vrtcu Vitomarci Ekodan je potekal v četrtek, 4. 4. 2014, v popoldanskem času, v prostorih vrtca Vitomarci. Staršem so se najprej predstavili otroci vrtca z Ekohimno — Ekomalčki. Nato pa smo vzgojiteljice odigrale ekološko lutkovno predstavo Flupi in voda. Zgodbo smo prebrali v okviru Ekobralne značke in ker je bila otrokom zelo všeč, sem se odločila, da jo preuredim v lutkovno predstavo. Otroci so pomagali pri risanju scene in izdelavi eko plakata. Po končani predstavi smo se skupaj odpravili na naše vrteško igrišče, kjer smo prekopali in uredili cvetlični gredici. Dodali smo jima nekaj nove zemlje in posadili nekaj novih čebulic, katere so prispevali starši. Po končanem urejanju gredic smo se okrepčali s sadjem, sokom in Ekomalčki so zapeli Ekohimno Novice občine Sv. Andraž 19 šola/vrtec Vzgojiteljice so odigrale ekološko lutkovno predstavo Flupi in voda kavo, v zahvalo pa jih je čakalo tudi presenečenje - zelišče v steklenički, katere smo pridelali na naši zeliščni gredici. Ob tej priložnosti bi vas rada spomnila na zbiralno akcijo starega papirja, katera bo potekala do konca meseca aprila 2014. Pred šolo je postavljen zabojnik, v katerega lahko ta papir odložite. Janja Danko, koordinatorica ekovrtca Vitomarci Moj prijatelj Prijatelj je oseba, ki ji lahko zaupaš skrivnosti in se ne bojiš, da bi jih izdala. Moj najboljši prijatelj je Gabriel. Poznava se že iz vrtca. Star je dvanajst let in je višje postave. Ima rjave oči in kratke rjave lase. Njegova najljubša hrana so lignji. Zelo rad igra nogomet. Najraje ima oblečene kavbojke in kratko majico. Gabriel ima tri brate. Želim si, da bi bila še dolgo prijatelja. Jure Čeh, 6. b Moja prijateljica Moja najboljša prijateljica je Ana. Poznava se že zelo dolgo, saj sva sosedi. Veliko časa preživiva skupaj. Zanima naju ista glasba. Od mene je starejša dve leti in je zelo simpatična. Ima rjave oči in dolge temne lase. Je visoke in vitke postave. Njena najljubša hrana so špageti in pica. Ima dve sestri, ki sta starejši od nje. Zelo rada ima živali, najljubši so ji psi, mačke, konji in delfini. Ima črnega psa, s katerim se pogosto igrava. Z Ano sva prijateljici že enajst let in upam, da se najino prijateljstvo ne bo nikoli končalo. Blažka Krepša, 6. b Moj prijatelj Mojemu najboljšemu prijatelju je ime Jure. Star je dvanajst let. V šoli sediva skupaj pri mizi. Ima kratke rjave lase in rjave oči. Je nižje postave. Najraje ima oblečeno trenirko in majico s kratkimi rokavi črne barve, če je le mogoče. Njegov najljubši šport je nogomet. Rad je školjke. Najlepša žival mu je tiger in na televiziji najraje gleda Animal planet. Jure ima brata in tri sestre. Spoznala sva se v vrtcu. Jure je moj najboljši prijatelj zato, ker ne izda skrivnosti in mu lahko zaupam. Je prijazen in tudi zabaven. Gabriel Vršič, 6. b Prava kamilica (lat. Matricaria chamomila) Prava kamilica ima tanke korenine, pokončno, golo steblo, visoko od 20 do 50 centimetrov, dvakrat pernato razdeljene liste in nitaste lističe. Cvetovi so belo-rumeni in so podobni marjeticam. Cveti od junija do avgusta. Raste v Aziji, Evropi in severni Afriki. Potrebuje bogato zemljo in veliko sonca. Prava kamilica je zelo zdravilna. Iz nje delamo čaj. Uporabljamo ga za celjenje ran in želodčne težave. Prava kamilica spada v družino nebinovk ali košaric. Sergej Ilešič, 5. b 20 številka izdaje 47 • april 2014 šola/vrtec Pomladanske delavnice Učenci 2. razreda smo 12. marca 2014 aktivno sodelovali pri izvedbi tehniškega dneva na temo pomladi. Izdelali smo izdelek za mamice in izdelek za bližajoče se velikonočne praznike. Pri delu smo zelo uživali. Želimo si še več takšnih delavnic. Učenci 2. b razreda z učiteljico Jožico Zorko Učenci s svojimi izdelki Pomladanske delavnice v 3. b razredu Učenci 3. b smo ustvarjali na temo velika noč in materinski dan Razredna dekoracija Novice občine Sv. Andraž 21 šola/vrtec Medved Pu (nadaljevanje odlomka) Medved Pu in zajec sta spila kavo. Nato se je medved odpravil k prijatelju. Med potjo je padel. Prišla je lisica in mu rekla, da ga bo pojedla. Medved Pu se je pobral in tekel in tekel, da se je otresel lisice. Prišel je do brloga, kjer je živel njegov prijatelj medved. Ta ga je povabil noter. Spila sta čaj in se pogovarjala o starih časih. Spomnila sta se, kako je bilo nekoč lepo. Melani Matjašič, 3. b Pu in zajec sta popila čaj do zadnje kaplje in pojedla vse do zadnje pike. Potem sta se poslovila. Pu je odšel domov. Ko je prišel domov, je začel pospravljati hiško. Po pospravljanju je šel spat. Padel je v globok in trden spanec. Hiška pa je bila tako čista, da se je kar lesketala v mraku. Ana Marija Roškar, 3. b Mali trol je šel po svetu (nadaljevanje zgodbe) Mali trol je šel po svetu. Bil je močan veter in ga je ves čas izzival. Pihal je naravnost vanj, ga kotalil in preobračal. A mali trol mu je vse to vrnil. Ko je zagledal otoček sredi Blejskega jezera, je odplaval nanj. Tam si je spletel gnezdo iz hrastovega listja. Nato si je šel ogledat blejsko cerkev. Ker je postal lačen, si je poiskal nekaj za pod zob. Našel je ribo, veliko ribo, ki jo je poimenoval trol riba. Na žalost je trol riba malega trola požrla. Žiga Krepša, 3. b Mali trol je šel iskat Kuštrona. Hodil je in hodil, a ga ni našel. Pogledal je v gozd, a Kuštrona ni bilo. Napotil se je v puščavo. Tam ga je našel in je bil zelo vesel. Potem je šel domov in je družini povedal vse, kar je doživel. Luka Pečnik, 3. b Moj delovni dan Zjutraj vstanem ob 6.30 uri. Pojem zajtrk, se oblečem, umijem, nato se obujem in grem na avtobus. V dopoldanskem času imam od 8.00 do 12.00 ure pouk. V šoli imam kosilo ob 12.30 uri. Ko se najem, grem v podaljšano bivanje. Ob 14.30 uri pride pome mama. Ko pride mama, greva domov. Popoldan se igram z Anejem. Večkrat sem zunaj. Ko pridem v hišo, sem malo na računalniku, potem pa gledam televizijo. Zvečer se umijem. Potem še malo gledam televizijo, nato pa grem spat. Po navadi grem spat okrog 21.00 ure. Nika Ilešič, 3. b Zjutraj vstanem ob 6.20 uri. Nato mi mama pripravi čokolino. Ko pojem zajtrk, si umijem zobe. Nato grem v šolo. Do 8.00 ure sem v varstvu v šoli. Ob 8.00 uri se mi začne pouk. Po pouku grem na avtobus. Ko pridem domov, se preoblečem in naredim domačo nalogo. Po domači nalogi grem ven, kjer se igram. Zvečer se umijem, si oblečem pižamo in gledam televizijo, igram računalniške igrice ali pa sem v svoji sobi. Za sabo zaprem vrata in ugasnem luč. Spat grem ob 21.00 uri. Ponoči se večkrat zbudim in moram na stranišče ali pa pit. Nato pa spet hitro zaspim. Melani Matjašič, 3. b Zjutraj me zbudi ata. Nato se oblečem, obujem in si umijem zobe. Ko imam umite zobe, vzamem bundo in torbo in grem na avtobus. Ko prispem v šolo, se s sošolci igram v jedilnici. Ob 7.55 uri gremo v učilnico in se učimo. Po prihodu domov se igram zunaj ali na računalniku. Ob 17.00 uri naredim domačo nalogo in se še malo učim. Ko končam, se stuširam. Po tuširanju lahko do 21.00 ure gledam televizijo, medtem še kaj povečerjam. Nino Pečnik, 3. b 22 številka izdaje 47 • april 2014 šola/vrtec PUNČKA V TRAVI (predzgodba) Nekega dne je princ Jan šel jezdit svojega konja, da bi se pomiril. Njegov konj je že prehodil pet kilometrov in princ je zagledal punčko v travi. Povabil jo je v svojo palačo. Eno leto je tam živela, potem pa še sedem dni in sta se poročila. Vsi so živeli srečno do konca svojih dni. Vanessa Repič, 3. b Nekoč je živel fant z imenom Janez. Starši so ga poslali delat na neko čudno kmetijo. Eno leto je služil, nato pa se mu ni več dalo. Vseeno je prislužil konja. Ko je šel jahat, je srečal vilo in se z njo poročil. Eva Vogrin, 3. b Dva zmerjavca (nadaljevanje zgodbe) Brata sta se nekaj časa zmerjala, nato so ju živali kmalu prepodile iz hiše. Začudena sta obstala. Spoznala sta, da se bosta v hiško vrnila šele takrat, ko se bosta nehala zmerjati. To sta tudi storila. Vrnila sta se v hiško in nikoli več se nista zmerjala. Živela sta srečno do konca svojih dni. Tine Pečar, 3. b Veselje na snegu Nekega dne se je Matic zbudil in videl, da je zapadel sneg. Šel je k bratrancu Gregorju. Potem sta šla še po prijatelja Jureta in odšli so ven. Gregor je zagledal prijateljico Zalo. Skupaj sta naredila snežaka. Nika, Ana in Eva so se drsale. Simona, Tatjana in Maj pa so tekmovali v teku na smučeh. Alen, Anej in Sara so se smučali, Blažka in Jernej pa sta se sankala. Nato je Matic padel. Prijatelji so mu priskočili na pomoč. Ata in mama sta ga peljala k zdravniku. Matic je moral počivati v postelji. Sestra, mamica in očka so sedeli zraven njega ob postelji. Nika Ilešič, 3. b Zjutraj se je Luka zbudil in se oblekel v zimska oblačila. Nato sta z očetom šla na sosednji hrib. Tam je bilo veliko otrok. Šla sta še po prijatelje s sosednjega hriba. Tine in Vanessa sta delala snežaka. Luka je z očetom smučal in je padel. Odpeljali so ga k zdravniku. Zdravnik je ugotovil, da ima zlomljeno nogo. Vsi so odšli domov. Oče je Luku bral pravljice, mama pa mu je prinesla kakav. Nick Gavez, 3. b DEDEK Moj dedek, dedek, velik sladkosnedek, sladka se s sladoledom in medom. Dedek, dedek, šel je na hruško in dobil je buško. A ker je padel s hruške, dobil je tri buške. Zdaj se smeji in veseli. PUSTNA Juhuhu, juhuhu pust je tu, juhuhu pust je tu. Velika povorka in šema motorka. To vse traja do pustnega torka ČEBELICA Jaz sem čebela, nabiram medek. Pa padel mi je lonček, pojedla sem bombonček. ZA ČRVE Črv leze po trati, a kača klopotača ne neha klopotati. Črv, črv, črv, a on ne neha jesti, zato potem v svojo bubo ne more zlesti. Tristan Berlak, 4. b PUST, ŠIROKIH UST V torek, 4. marca 2014, so nam učiteljice naročile, da pridemo v šolo našemljeni. Zelo me je zanimalo, v kaj se bodo šemili moji sošolci in sošolke. Sama sem najprej želela biti muca, nato pa sem si premislila in sem bila zdravnica. Oblečeno sem imela belo haljo, okrog vratu pa mi je visel aparat za poslušanje srca in pljuč. V pustni povorki smo šli do občine in nazaj do šole. V jedilnici smo imeli ples v maskah. Meni so bile najbolj všeč princeske, pikapolonice, vampirji in policisti. Jedli smo tudi pustne krofe. Ko sva z bratom, ki je bil našemljen v damo, prišla domov, sva se šla še pokazat babici. Sanja Ilešič, 4. b Novice občine Sv. Andraž 23 šola/vrtec Učenci in učenke 4. b razreda, razredničarka Suzana Klasič Mi smo taki junaki in junakinje, ki zelo radi ustvarjamo. S fotografijami vam pokažemo, kaj si znamo narediti in izdelati sami. Zimske počitnice Zimske počitnice sem preživela pri svoji botri. V nedeljo sta naju ata in mama s sestrico Lauro odpeljala do nje. Ko smo prispeli, sva najprej pogledali risanko. Potem smo se vsi otroci zbrali zunaj, se razdelili na dve ekipi in tekmovali v igranju nogometa. Na žalost je moja ekipa izgubila, a kljub temu smo se imeli lepo. Ker se je že stemnilo, smo se odpravili na večerjo in spat. Naslednje dni smo se tudi zelo zabavali, saj smo se igrali veliko različnih iger zunaj v naravi in tudi v hiši. Dnevi so prehitro minili in končale so se tudi počitnice. Adriana Draškovič, 4. b Zimske počitnice Med počitnicami sem najprej bila doma. Z bratom sva se veliko igrala na snegu in igrala sem tudi igrice preko računalnika. Nekaj dni sva preživela tudi pri babici v Mariboru. Tudi tam sem se imela lepo. Zadnji dan počitnic smo bili brez elektrike. Takrat ni bilo preveč lepo. Zvečer pa sva se pripravila za šolo. Nika Meglič, 4. b Zimske počitnice Med zimskimi počitnicami sem bila malo doma, malo pa pri babici, dedku, teti in bratrancu. Veliko sem se igrala zunaj, gledala televizijo, igrala igrice preko računalnika ... Imela sem se zelo lepo, a so počitnice prehitro minile. Mojca Šilak, 4. b MOJ ATI Ime mu je Dejan. Star je 37 let. Ima okrogel obraz. Na njem je podolgovat nos. Njegove obrvi so rjave in debele. Zgornje ustnice ima tanke, spodnje pa debele. Ima majhne rjave oči in debele obrvi. Najljubša jed mu je hot-dog, pijača pa čaj. Zelo rad ima živali, še posebej želve. Njegov konjiček je nogomet. Je zelo prijazen, nasmejan in radoveden. Sanja Ilešič, 4. b MOJA MAMI Moji mami je ime Sabina. Stara je 31 let. Ima okrogel, bled obraz. Njene oči so zeleno modre in nad očmi ima črne košate obrvi. Trepalnice ima črne. Njen obraz krasi majhen nos in ustnice. Ima kratke vijolične lase. Najraje je oblečena v trenirko in obuta v športne copate. V službi opravlja ročna dela. Po poklicu je kuharica. Rada je sadje in zelenjavo ter pije vodo. Njena najljubša barva je modra. Zelo rada ima pse. Po značaju je prijazna, dobrega srca in se rada smeji. Mojca Šilak, 4. b 24 številka izdaje 47 • april 2014 šola/vrtec Pustovanje Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek, čeprav se ljudje šemijo že po svečnici in od takrat naprej lahko hodijo od hiše do hiše. Ime tega časa se smiselno veže na nedeljo, preden se umakne, pusti meso, pred postno nedeljo. Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo. Izročilo so prevzeli tudi Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se prav tako šemili. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »meso pust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti. Učenci POŠ Vitomarci so letošnji pust preživeli precej ustvarjalno. Učenci prve triade so imeli kulturni dan. Seznanili so se s pomenom pusta, izdelali so maske. Nekateri so preko knjižnega junaka spoznali Kurenta. Učenci druge triade so imeli tehniški dan, tudi oni so se seznanili s pomenom ohranjanja starih šeg in navad. Raziskovali so pregovore in reke o pustu. Oboji pa so se po malici podali na povorko po kraju do občinske zgradbe. Tam so jih pričakali delavci občinske uprave, ki so otroke razveselili z bomboni in napitki. Tudi pri Baru Rola so se posladkali z bomboni. Žal pa se povorke kljub pisnemu povabilu niso udeležili starši ali sorodniki otrok. Po končani povorki so učenci ob prijetni glasbi rajali v šolski jedilnici. Polni lepih občutkov so se podali domov na pustovanje po svojem kraju. Marjana Gomzi, vodja podružnične šole Maske 3. b Na obisku pred občino Rajanje Ples v maskah Novice občine Sv. Andraž 25 šola/vrtec POMLAD Ustrahovanka za odrasle Ustrahovanka Pomlad je lep letni čas, ki bogato obdari vse nas. Zvončki dolgo zdaj cvetijo in nam lepo zazvonijo. Trobentice nam zadišijo, jabolka pa zacvetijo. Čebele so se zdaj zbudile in veliko dela si privile. Mojca Šilak in Sanja Ilešič, 4. b Ko se v posteljo odpraviš spat, zagledaš Blody Mary pred omaro stat. Luči utripajo, vrata škripajo, sam v močni temi si in ne veš, kam zbežal bi. Od groze in strahu se ti zdi, da ti kača med prsti plazi, pije tvojo kri in te okrog vratu drži. Najbolj strah te je, da te zaduši. Lara Kramberger, 5. b Društvo Bor Breakdance Društvo Bor Breakdance je bilo ustanovljeno maja 2013 z namenom promoviranja plesno-športne kulture, predvsem »breakdanca« in »hip-ho-pa«, saj je v Sloveniji, glede na druge evropske države, slabo organiziran. V Evropi je »breakdance« in »hiphop« prerastel v vsesplošno kulturno gibanje mladih z veliko odmevnostjo v javnosti in medijih, Slovenija pa za temi trendi zaostaja. Ker pri nas primanjkuje kvalitetnih plesalcev v kategoriji do 16 let, se je ekipa, za katero nastopa njen nosilec Bor Rehak Friš, oplemenitila s člani iz drugih ekip držav bivše Jugoslavije. Sedaj se ekipa imenuje Funky Rockerzs & Perfect Circle Crew. Ker je »breakdance« fizično izjemno zahteven in naporen šport, zahteva od vrhunskega športnika nenehne treninge tako s področja najrazličnejših zvrsti plesa, gimnastike ter pridobivanja fizične moči, tako kot je to običajno pri vsakem vrhunskem športu. Prav tako zahteva ohranjanje vrhunske forme sodelovanje na najrazličnejših tekmovanjih in plesnih revijah, saj morajo otroci ohranjati stik z najboljšimi v Evropi in svetu, z novostmi v tem športu ter novimi trendi. Bor in njegova skupina se od samega začetka udeležuje tekmovanj doma in po vsej Evropi, kjer dosega vrhunske rezultate. Več o tem pa v prihodnjih številkah Novic. Gabriela in Egon, Borova starša Naenkrat odeja se pokonci postavi, kaj roji vse po moji glavi? Kdo v omari je skrit, kakšno čudno bitje? Škripajo že vrata, naj se ne odprejo! To velika bo zagata. Lestenec se zaziblje, zavesa se zamaje, kaj če v hiši imamo zmaja? Po stropu ropota, kaj če sta mogoče zmaja dva in se prepirata? Zdaj še v kleti zaropota, tam mogoče je čarovnica, ki čarovnika čaka, da odpreta vsa ta vrata. Okna in vrata se odprejo, duhovi vsi počivat grejo. Ah! Sem že utrujen, zdaj grem spat! Pustil bom skrbi za druge dni. Laura Zorec, 5. b Bor v Amsterdamu Zbiranje starega papirja Tako kot vsako leto tudi letos zbiramo star papir. Izkupiček bomo namenili potrebam naših otrok v vrtcu in šoli. Kontejner za papir stoji ob šoli do konca aprila. Hvala za sodelovanje. POŠ Vitomarci 26 ■- številka izdaje 47 • april 2014 župnija Velikonočni prazniki Spored naših bogoslužij 17. april - VELIKI ČETRTEK: - 1700 maša (po njej molitev rožnega venca za duhovnike in nove duhovniške, redovniške in misijonarske poklice - priložnost za sveto spoved). 18. april - VELIKI PETEK: - 1700 češčenje sv. križa, blagoslov Božjega groba in molitvena ura pred Najsvetejšim. Med molitvijo bo tudi priložnost za sveto spoved. 19. april - VELIKA SOBOTA (dan molitve pri Jezusovem grobu!): - 730 blagoslov ognja in gob. Tudi letos bomo nagradili najlepšo, največjo in najmanjšo gobo, ki mora biti pritrjena na žico. Blagoslov velikonočnih jedil: Molitev v cerkvi pri Božjem grobu: 10.00 Slavšina (kapela) - na križišču od 10.00 do 11.00 Drbetinci 10.30 župnijska cerkev od 11.00 do 12.00 Vitomarci 11.00 Hvaletinci (kapela) od 12.00 do 13.00 Slavšina, veroučenci 11.30 Rjavci (križ) od 13.00 do 14.00 Hvaletinci 12.00 zgornji Drbetinci (kapela) od 14.00 do 15.00 Gibina 12.30 župnijska cerkev od 15.00 do 16.00 Rjavci od 16.00 do 17.00 Novinci od 17.00 do 17.30 birmanci Velikonočna vigilija ali bedenje v soboto - 17.30 začeli bomo pri ognju zunaj cerkve, s seboj imejte svoje krstne sveče. 20. april - VELIKA NOČ: Velika noč je praznik vseh praznikov. Omogoča nam razumeti naše življenje kot uvajanje v tisto praznovanje, katerega hoče Bog že sedaj in za vedno obhajati z nami. To napolnjuje naša srca z veseljem. To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se ga! Aleluja! Med nami bo p. Jurij iz Sv. Trojice. Spored bogoslužja: - 7.30 vstajenjska procesija in po njej sveta maša - 10.00 sveta maša 21. april, VELIKONOČNI PONEDELJEK: ... sta šla učenca v Emavs ... in Jezusa prepoznala po lomljenju kruha ... - 8.30 sveta maša ALELUJA! Kristus je vstal - Kristus živi! Velika noč se mora zgoditi v meni in z menoj ali pa se sploh ne bo zgodila. To je Velika noč! Tiha in včasih skoraj nezaznavna, toda vseeno nepremagljiva. Blagoslovljene Velikonočne praznike! Janko Babič, župnijski upravitelj Vsako življenje, tudi najbolj nepomembno za ljudi, ima v Božjih očeh večno in neskončno vrednost. Janez Pavel II. Novice občine Sv. Andraž 27 župnija Župnišče že dobiva novo notranjo podobo Odkar imamo pri Sv. Andražu v Slov. goricah novega dušnega pastirja, je dogajanje v župniji kar nekam poskočilo. Takoj po prihodu novega župnijskega upravitelja je začela delovati župnijska Karitas v novih prostorih, število ministrantov se je občutno povečalo kakor tudi obisk maše. V lanskem letu smo slovesno obeležili 500 let začetka gradnje cerkve Sv. Andraža, ob kateri se je Polaganje kablov za elektrifikacijo Stropi v kletnih prostorih zvrstilo kar nekaj dobro obiskanih prireditev in dogodkov. Ob vseh teh in seveda še drugih dogodkih v župniji pa so dela v župnišču v največjem razmahu. Do sedaj je že narejeno: - v spodnji etaži elektrifikacija, estrihi, ometi, obnovljeni stropi, vodovod, povezava za centralno in zamenjana okna; - v zgornji etaži elektrifikacija, estrihi, ometi, konstrukcija za znižanje stropov, vodovod, povezava Znižani stropi za centralno. Trenutno se izvaja izolacija stropov. Naročena so že tudi protipožarna vrata za kurilnico (po meri). Župnišče obnavljamo z namenom, da bi dobili svojega stalnega župnika, ki bo v teh prostorih lahko tudi primerno bival, za kar pa bo treba še kaj več kot le obnovljeno župnišče, saj se mladi zelo redko odločajo za ta poklic. Alenka Vršič ostali prispevki Medosebni odnosi so tisti, ki nas bodo pripeljali iz krize V današnjem času se srečujemo z raznoraznimi krizami na vseh področjih družbenega življenja, med katere spadajo tudi odnosi, ki pa so osnova za preživetje, saj smo ljudje bitja odnosov in brez njih ne moremo preživeti. Zato že kot dojenčki potrebujemo odnos, ki mora biti predvsem varen in sočuten, pomembno je, kako se starš odziva na otroka in vede do njega, saj se tam naučimo in zgradimo konstrukte za prihodnost. Če v zgodnjem obdobju doživljamo težke stvari, celo travmatične dogodke, nas lahko to zaznamuje in te frustracije vlečemo kasneje skozi celo življenje. Seveda se na podlagi pristnih odnosov da lažje, predvsem pa kvalitetnejše živeti, česar pa nas je vse bolj strah. Ljudje smo se odtujili drug od drugega in se še dodatno začeli zapirati vase ter si tako povzročamo še dodatno krizo in stisko. Nehali smo se zavedati, da so odnosi tisti, ki nas bodo rešili. Če se malo dotaknemo partnerskega odnosa, vidimo, da je v človeku zasidrano, da se zaljubi, zaljubimo pa se v človeka, s katerim lahko razrešimo stare rane iz otroštva. Se pravi, da se kar tako ne zaljubimo v nekoga naključnega, ampak točno v tistega, ki je valenten z nami. Zaljubljenost je nezavedna izbira partnerja, v začetku (od treh mesecev do treh let) vse nekako cveti in je podobno občutku zasvojenosti. Zato se nekateri zaljubljajo kar naprej in skačejo iz zaljubljenosti v zaljubljenost. Iz zaljubljenosti pa se vendarle lahko razvije ljubezen. Pa naj se še tako čudno sliši - za ljubezen je potrebna odločitev za nekoga, je iskanje bližine, spoštovanja in spoznavanje. Zavedati se moramo, da nismo z nekom zaradi njega, ampak izključno zaradi sebe. Ljubezen je največ, kar lahko podarimo sebi. Ko razvijamo čustveno, intelektualno in duhovno komponento ljubezni, razvijamo tudi ljubezen do sebe in drugih. 28 številka izdaje 47 • april 2014 ostali prispevki Partnerstvo je nekaj čisto drugega kot starševstvo, to sta dve ločeni vlogi, ki pa morata biti jasno razmejeni, ker se otrok ne tiče, kaj imata partnerja med sabo, otrok hoče le oba starša in zato naredi vse, da ju spravi skupaj. Ta otrokov krik poznajo še posebej učitelji v šolah, saj vedno več otrok kriči in dela nemogoče stvari z namenom, da ga nekdo sliši, kako mu je tam v tisti družini, ko se starša (partnerja) ne razumeta. Moje mnenje je, da je odraz družine odnos med partnerjema, če ta deluje dobro, deluje dobro tudi otroški podsistem. Vsak izmed nas ima kdaj kakšno krizo v življenju, tudi pri tem, kako se odločiti, glede kakšne pomembne odločitve ali zakaj otroci ne ubogajo, kaj storiti, kadar nama ne gre v zakonskem odnosu, ali kaj storiti pri zakonski razvezi z otrokom, lahko da je otrok zapadel v težave, kako mu pomagati itd.; v vseh teh primerih je smiselno poiskati strokovno pomoč. (Za vse informacije pokličite na telefonsko številko: 041/ 888 246). Andrej Omulec dipl. teolog in mag. zakonskih in družinskih študij Petek trinajstega Strah pred tem dnem je tako razprostranjen, da je dobil celo ime - paraskevidekatriafobija. Od tega strahu trpijo milijoni ljudi širom sveta, kaže pa se na različne načine, od blage napetosti do pravih napadov panike. Po izročilu so se ob petkih čarovnice dobivale, plesale in nečistovale s hudičem in ducat (dvanajst) čarovnic ter zlodej osebno so dali to »zlo« številu 13. Tudi neka razlaga iz Biblije trdi, da je Eva Adamu ponudila jabolko prav v petek. Na ta dan pa naj bi se začel tudi veliki potop, prenehali so graditi Babilonski stolp ... Na petek 13. naj bi tudi Kajn ubil Abela. Tudi Jezus je bil, po večerji s 13 gosti, obsojen in križan v petek. V petek, 13. oktobra 1307, se je zgodila tudi »velika čistka«. Francoski kralj Filip IV. Lepi se je polakomnil bogastva templjarjev, zato je vse člane reda obtožil krivoverstva in razvrata ter jih dal zapreti, vse njihovo imetje pa zapleniti. In čeprav je papeška preiskovalna komisija razsodila, da so templjarji nedolžni, je papež Klemen V. pod francoskim pritiskom leta 1312 red razpustil. Zadnjega velikega mojstra templjarjev Molaya so leta 1314 zažgali na grmadi v Parizu, večji del njihovega premoženja pa je »prigrabil« francoski kralj. Število 13 se smatra za nesrečno že od davnine, petek pa je bil pred biblijskimi časi dober in pomemben, saj so na ta dan ljudje naprošali svoja božanstva za dobro žetev, zdravje Tudi apostoli so povezani s številom 13 in srečo. Delo na ta dan pa so imeli za nespoštovanje bogov. Na petek kot »slab dan« se je začelo gledati v 14. stoletju, petek 13. pa je postal »zlovešč« šele sredi 19. stoletja. V strahu pred petkom 13. veliko ljudi tudi danes »prilagaja« svoj urnik. Nekateri celo ostajajo doma in ne gredo v službo ali po opravkih. Ocenjeno je, da je zaradi tega svetovna ekonomija vsak petek 13. oškodovana za dobre pol milijarde evrov. Tudi sama številka 13 je predmet fobije, zato veliko hotelov in tudi bolnišnic nima sob s to številko. V mnogih nebotičnikih nekako »manjka« trinajsto nadstropje, ulice pa nimajo stavb s hišno številko 13. Mnenje psihologov je, da imajo ta dan za nesrečen predvsem ljudje, ki imajo sami sebe za »nesrečne« in so bolj nagnjeni k vraževerju. Osebe, ki mislijo, da so rojene »pod srečno zvezdo«, pa se ne bojijo le petka 13., pač pa tudi razbitih ogledal, črnih mačk, hoje pod lestvijo ... No, najnovejši nizozemski statistični podatki dokazujejo, da je prav petek 13. najbolj varen dan, saj je na ta dan manj tatvin, prometnih nesreč in požarov. A so vraževerni tudi statistike izkoristili v svoj prid, saj trdijo, da so ljudje iz strahu na ta dan veliko bolj previdni kot običajno. Finski raziskovalci pa so nekaj let nazaj ugotovili, da je verjetnost, da bo moški umrl v prometni nesreči v petek 13. enaka kot na kateri koli drugi petek. To pa ne velja za Finke - tem so prisodili kar trikrat več »možnosti« za smrt prav na petek 13. In kaj o številki 13 menite vi? Ema Ilešič Vir: Salomonov ugankar Novice občine Sv. Andraž 29 ostali prispevki Pohod iz Slavšine v Grabšince Pohodi so postali že skoraj naša stalnica. Tako se nas je množica okrog 30 Slavšinarov (in tudi drugih) - mladih in mladih po srcu - v predbožičnem času spet odpravilo proti kmetiji Trbuc v Grabšince, kjer vsako leto pripravijo bogato božično okrasitev. Od družine Darka Trbuc, ki sam pripravlja razne božične skulpture, jaslice in svetlobno okrasitev, smo vsakokrat deležni prijaznega sprejema in pogostitve. Čeprav pot ni bila dolga, je bil pohod dolg, saj nas je spremljala Božična okrasitev pri Trbučevih v Grabšincih lepa pesem ter številni postanki, na katerih smo si morali namočiti od prepevanja suha grla. Ob vračanju smo se ustavili še pri Petru in Marjani Krajnc na Kokolajnščaku, katerima se zahvaljujemo za prijazen sprejem. Pohod smo zaključili pri Nataši Rižnar in Damjanu Lovrecu na Galušaku, ki sta nas prenašala še pozno v noč. Ob vrnitvi domov so bili nahrbtniki prazni, naša srca pa polna prijetnih občutkov in veselja. Alenka Vršič Slovenija na zimskih olimpijskih igrah Zimske olimpijske igre v Sočiju so bile za Slovenijo presežek v vseh pogledih. Osem medalj - dve zlati (Tina Maze - alpsko smučanje: smuk in veleslalom), dve srebrni (Peter Prevc - smučarski skoki: normalna skakalnica; Žan Košir - deskanje na snegu: paralelni slalom) in štiri bronaste (Vesna Fabjan - tek na smučeh: šprint; Teja Gregorin -biatlon: 10 km zasledovalno; Peter Prevc - smučarski skoki: velika skakalnica; Žan Košir - deskanje na snegu:paralelniveleslalom)-jetoliko, kot jih je Slovenija skupaj osvojila na prejšnjih šestih ZOI. Dobili smo prvo zlato zimsko olimpijsko medaljo v zgodovini Slovenije. To se odraža tudi na lestvici držav dobitnic medalj glede na število prebivalcev. Slovenija je na njej na drugem mestu. Za razliko od zadnjih dveh olimpijskih iger, na katerih je Slovenija na omenjeni razpredelnici končala na tretjem mestu, je v Sočiju stopila stopničko višje. V Vancouvru 2010 so bili pred nami Norvežani in Avstrijci, v Londonu pa Bahami in Jamajka. V Rusiji nas je prehitela le petmilijonska Norveška, ki je osvojila 26 medalj oziroma eno na 192.526 prebivalcev. Slovenci si delimo medaljo na 257.192 prebivalcev, tretjeuvrščeni Avstrijci z 8,5 milijona prebivalcev so osvojili 17 medalj oziroma eno na 497.225 prebivalcev, četrto uvrščeni Švedi pa eno na 677.905 prebivalcev. Slovenija je bila v Sočiju druga tudi po številu zlatih medalj glede na število prebivalcev. Na prvem mestu je bila znova Norveška z enajstimi zlatimi medaljami oziroma eno na 455.063 prebivalcev, Slovenija oziroma Tina Maze je poskrbela, da si je njeno zlato »lastilo« dober milijon Slovencev, tretja je bila Švica s šestimi zlatimi odličji ali eno na 1,3 milijona prebivalcev, četrta pa Belorusija s petimi in eno na 1,8 milijona prebivalcev. Slovenija je prvo mesto osvojila na razpredelnici medalj glede na bruto družbeni proizvod. S slabimi 50 milijardami dolarjev BDP in količnikom 6,19 je Slovenija prehitela Belorusijo (9,19), Latvijo (9,42) in Norveško (18,68). Slovensko odpravo je sestavljalo 66 športnikovin športnic, ki so tekmovali v 12 disciplinah. Medalji s prejšnjih Najbolj odmevna fotografija ZIO na socialnih omrežjih ekipa v olimpijskih krogih Tina Maze in njena 30 številka izdaje 47 • april 2014 ostali prispevki olimpijskih iger je branila Tina Maze. Vodja delegacije je bila Petra Majdič, ki je v Vancouvru osvojila bronasto medaljo, zastavonoša na otvoritveni slovesnosti pa je bil kapetan hokejske reprezentance Tomaž Razingar. Slovenska odprava je bila najštevilčnejša od dotedanjih zimskih olimpijskih iger, predvsem na račun petindvajsetčlanske hokejske reprezentance, ki se ji je prvič v samostojni Sloveniji uspelo kvalificirati za olimpijski turnir. Po besedah poznavalcev so naši risi tudi dosegli najboljši slovenski rezultat in najprijetneje presenetili celotno svetovno javnost. Vsi veliki svetovni mediji so nas razglasili za športni narod. Za prenos smučarskih skokov (že tretjič zapored) je z olimpijskih prizorišč skrbela posebna ekipa RTV Slovenija. Prav tako je za pripravo skakalnic skrbela posebna skupina dvaindvajsetih Slovencev, ki je tudi sicer sodelovala pri izvedbi tekmovanja v slovenski Planici. Na naše športnike smo lahko zelo ponosni, vendar so letošnji rekordi najbrž zapečatili večje dosežke na naslednjih olimpijskih igrah, saj je tako število medalj težko ponovljivo za naš narod. Upamo pa, da se bodo novi rekordi slovenskih športnikov nadaljevali tudi v prihodnje. Kristijan Majer Štafeta avtohtonih semen Štafeta semen je gibanje za sejanje, izmenjavo in hranjenje avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen in sadik zelenjave, sadnih vrst, poljščin in zelišč. Slovenci smo vedno našli pot, ki ohranja naše ljudstvo na tem lepem koščku zemlje skozi stoletja. Kadar nam ne gre najbolj za nohte, znamo stopiti skupaj. Čas je, da stopimo skupaj in izvedemo aktivnosti, da v prihodnosti ne bomo lačni. Štafeta semen je kamenček v mozaiku, kjer smo dokazali, da zmore vsak izmed nas in da vsako dejanje šteje. Štafeta semen je dokazala, da z aktivnim pristopom posameznika na področju izmenjave znanja, sodelovanja in skrbi za zdravje lahko vsakdo izmed nas veliko pripomore k samooskrbi s hrano in pravičnejši razdelitvi dobrin. Štafeta semen je aktivnost, ki je spodbudila več tisoč ljudi, ki so dokazali, da znajo, zmorejo in so zato pripravljeni tudi kaj storiti. Je simbol aktivacije posameznika, ki lahko z aktivnim pristopom zmore vse, saj že otroci v vrtcu poskrbijo zato, da se naučijo, kaj storiti, da v prihodnosti ne bodo lačni in da bodo zdravi. Kako pridelati zdrav pridelek na čim bolj naraven način? Štafeta semen je simbol povezovanja semen, sadik in znanja. Je aktivnost, ki je spodbudila nas Slovence, da ohranimo tisti mali delček (15 %) avtohtonih domačih in tradicionalnih semen, ki smo jih še uspeli rešiti, da so ostala avtohtona, domača in tradicionalna semena v rokah ljudi in ne globalnih korporacij. Da iz čim več teh semen rastejo rastline, ki dajejo zdrave pridelke in da se ohranjajo regenerativne sposobnosti semen, ki ohranjajo prebivalce Slovenije na tem koščku raja v naši Sloveniji naprej. Povezujemo stroko, nevladne organizacije in uspešne posameznike, ki pomagajo sodelujočim v Štafeti semen. Poskrbeli bomo za posredovanje informacij o semenih in o sonaravnih načinih pridelave hrane, sodelujočim pa bo na voljo tudi brezplačna številka o ekološkem načinu pridelave vrtnin in sadnih vrst v času trajanja Štafete semen od 21. 3. 2014 dalje. POMEMBNO! V Štafeti semen sodelujejo le avtohtona, domača in tradicionalna semena, pridelana v Sloveniji ter stare in prilagojene sadne vrste. Kupujte ekološko pridelana semena, vzgojena v Sloveniji, ki so prilagojena našemu okolju. Vse potrebne informacije o semenih lahko sodelujoči dobijo na Kmetijskem inštitutu Ljubljana. V času Štafete semen potekajo izmenjave na lokacijah po vsej Sloveniji na točkah Štafete semen, ki se prijavijo k sodelovanju v Štafeti semen in na točkah Zelemenjava. Izmenjava semen poteka tudi preko foruma Zeleni krog na http:// rastline.mojforum.si/rastline-about8103.html ter preko Ekoci - grupe: izmenjevalnica--stafete--semen-izmenjava--semen-in-sadik @googlegroups.com. PRIDOBIVANJE INFORMACIJ PREKO SPLETA Kje nabaviti sonaravno pridelano hrano in kje najti pomembne informacije: • http://www.4letnicasi.si/ in https:// www.facebook.com/4letnicasi • http://www.nakupujmoskupaj.si/ • http://www.zelemenjava.si/ • https://groups.google.com/ forum/?fromgroups#!forum/ izmenjevalnicaekoci • https://www.facebook.com/ ZeleniKrog • https://www.facebook.com/ SonaravniVrtovi?fref=ts • aplikacije na MKO s predstavitvijo slovenskih kmetij http://lokalna-kakovost.si/lokalni_pridelovalci_in_ predelovalci/ • info točke npr. www.prc.si/file/ download/1210_63c4c07643a Predlagamo, da se vključite v tista področja, ki vas zanimajo. EKOCI - Eko civilna iniciativa Slovenije Novice občine Sv. Andraž 31 ostali prispevki Zimska ledena idila Narava nas velikokrat preseneča, a letošnja zima je bila pravo presenečenje. Na pogled lepa ledena zimska idila je povzročila kar nekaj preglavic, a nam je v Slovenskih goricah še kljub temu prizanesla. Posledica žledu je bila le nekaj podrtih dreves in nekaj ur brez elektrike. Naši gasilci, ki so bili večkrat na terenu, so se ponovno izkazali, ko so hitro odstranili podrto drevje ob cestah, prav tako električarji, ki so nam, kakor hitro se je dalo, povrnili luči v naše domove. Alenka Vršič Pogled na zaledenela polja in ceste Zimska ledena idila Dejan Pučko v Begunjah osvojil 3. mesto Zadnjo soboto v mesecu januarju je v Begunjah na Gorenjskem potekalo mednarodno tekmovanje v igranju harmonike. Tega tekmovanja se je udeležil tudi moj prijatelj Dejan Pučko. Povedal mi je nekaj utrinkov s tega tekmovanja. Tekmovali so harmonikarji iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Starostne omejitve ni bilo. Najstarejši tekmovalec je imel kar 80 let. Komisijo so sestavljali znani glasbeniki: Slavko Avsenik - mlajši, Lorenz Pihler in Klemen Leben. Tekmovalo je kar 98 harmonikarjev. Dejan je nastopil zadnji, a je osvojil 3. Dejan na Avsenikovem tekmovanju v Begunjah mesto. Igral je skladbi Uspavanka in Prijateljem harmonike. Povedal mi je tudi, da se je imel zelo lepo in da je navezal veliko novih stikov. Sedaj se že pripravlja na mednarodno tekmovanje v igranju harmonike v Beltincih. Njegova največja želja je, da bi se z glasbo in igranjem harmonike ukvarjal še naprej. Nadja Ilešič Zimske olimpijske igre - Soči 2014 XXII. zimske olimpijske igre so potekale v mestu Soči v Rusiji od 7. do 23. februarja 2014. To so bile 22. zimske olimpijske igre zapovrstjo in prve, ki jih je Rusija gostila po razpadu Sovjetske zveze (Moskva je leta 1980 gostila poletne igre). Tekmovalci in tekmovalke so skupno tekmovali na 98 tekmah v 15 disciplinah. Te igre so bile za smučarske skoke zgodovinske, saj so prvič nastopala tudi dekleta. Olimpijski park je bil za igre zgrajen na novo v letoviškem mestu Soči v Krasnodarskem kraju ob obali Črnega morja, okrog 4 km od meje z Gruzijo. Znano je, da so bile te olimpijske igre najdražje, saj so Rusi za organizacijo porabili daleč največ denarja od vseh prejšnjih iger, saj jih je stalo kar 50 milijard dolarjev. Poskrbeli so tudi za nekaj nevšečnosti v javnosti in med športniki. Že pred samimi igrami je v javnost prišla fotografija stanovanja, v katerem bi bivali športniki, na njej pa stranišče s kar dvema straniščnima školjkama. Dan pred igrami so bile majhne trgovinice še neurejene, delavci so po tleh polagali tlakovce in podobno. Tudi na sami otvoritveni slovesnosti jim je zmanjkal en olimpijski krog, ki so ga na humoren način popravili na končni slovesnosti. Logotip iger je za razliko od logotipov prejšnjih iger minimalističen, brez risarskih elementov, sestavlja ga le napis »sochi 2014.ru« in olimpijski krogi. Ob tem sta beseda »sochi« in številka 2014 postavljeni tako, da delujeta kot zrcalni sliki, kar naj bi ponazarjalo kontrastnost ruskega ozemlja, predvsem samega Sočija 32 številka izdaje 47 • april 2014 ostali prispevki na meji med Črnim morjem in Kavkazom. ».ru« je vrhnja internetna domena za Rusijo. SOCllLffOD ZOI(| Logotip Rusi so z glasovanjem med vsemi predlogi izbrali peterico maskot -severnega medveda, zajca, leoparda, snežinko in lučko. Na teh olimpijskih igrah je sodelovalo rekordnih 88 držav,največ v zgodovini dotedanjega prirejanja Zimskih Simbol in maskote olimpijskih iger, tekmovalcev pa je bilo več kot 2.500. Zimskih iger so se prvič udeležili športniki iz Dominike, Malte, Paragvaja, Vzhodnega Timorja, Toga, Tonge in Zimbabveja. Dve zlati medalji, ena za Slovenijo in ena za Švico, sta bili podeljeni za deljeno prvo mesto v ženskem olimpijskem smuku, kar je prvo deljeno zlato v zgodovini olimpijskega alpskega smučanja. V tem primeru niso podelili srebrne medalje. Dve bronasti medalji, eno za Kanado in eno za ZDA, so podelili za tretje mesto v moškem superveleslalomu. XXIII. zimske olimpijske igre bodo potekale v mestu Pjeongčang v Južni Koreji od 9. do 25. februarja 2018. To bodo 23. zimske olimpijske igre zapovrstjo. Upamo, da bodo tudi te poskrbele za vpis v zgodovino in poskrbele za rekordne dosežke športnikov in gledanja. Kristijan Majer Na poti k energetski samozadostnosti regij Evropski projekt ENERGYREGI-ON, v katerem kot partner sodeluje E-zavod, je svoja prizadevanja usmeril v razvoj strategije sistemov energetske oskrbe s spodbujanjem obnovljivih virov v regijah Srednje Evrope. Namen projekta je spodbujati sodelovanje lokalnih skupnosti v srednjeevropskem prostoru in s tem postaviti temelje, ki bodo v bližnji prihodnosti omogočali energetsko neodvisnost območij z zadostnim potencialom obnovljivih virov energije (OVE). V sodelujočih regijah Slovenije, Poljske, Češke in Nemčije se je v letu 2012 izvedlo anketiranje na območju občin Duplek, Kidričevo, Starše in Sveti Andraž. V anketiranje je bilo v Sloveniji zajetih okrog 300 občanov, predstavnikov podjetij in javnih institucij. Vprašanja so bila usmerjena v preverjanje energetskih potreb potrošnikov, prepoznavanje potencialov lokalnih virov energije ter zadovoljstva prebivalcev s ponudniki energetskih storitev. Večina anketiranih z vseh štirih držav EU ocenjuje, da dobavitelji energije izpolnjujejo njihova pričakovanja v oskrbi z energijo. Stanje kaže, da uporabniki energetskih storitev ne čutijo potrebe po spremembah v odnosu med potrošniki in ponudni- ki, razen v cenovni politiki. V regiji Podravje to pogojuje nizko število menjav dobavitelja električne energije do leta 2012. Po zadnjih podatkih Agencije za energijo RS se je v zadnjem letu število menjav dobavitelja električne energije občutno povečalo. K temu je verjetno pripomoglo boljše obveščanje javnosti s strani Agencije in ponudnikov energije. Glede na dejstvo, da se ponudniki električne energije prilagajajo razmeram na trgu, morajo biti potrošniki pozorni na aktualne ponudbe. Pri odločitvi o zamenjavi ponudnika je na spletni strani Agencije RS za energijo na voljo aplikacija za primerjavo ponudb o dobavi električne energije. Pri izbiri dobavitelja ni pomembno, kje potrošnik prebiva, izbere lahko kateregakoli ponudnika. Večina vprašanih ocenjuje zanesljivost obstoječega energetskega sistema v Sloveniji kot dobro. Zanimivo je, da predstavlja sistemska zanesljivost energetskih sistemov na Poljskem resen problem, saj se ob izrednih dogodkih pogosto pojavljajo dolgotrajnejše prekinitve oskrbe z električno energijo. Na drugi strani so daljše prekinitve v energetskih sistemih v Nemčiji skoraj nepojmljiv dogodek. Del vprašalnika je bil namenjen rabi obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Na Poljskem in v Sloveniji najpomembnejši vir lokalne energije vprašanim v gospodinjstvih predstavlja lesna biomasa. Kar 49 % gospodinjstev na Poljskem in približno 60 % gospodinjstev v anketiranih občinah v Sloveniji uporablja za ogrevanje lokalno lesno biomaso. V območjih, kjer je veliko gozda oziroma kjer je gozd v rokah zasebnih lastnikov, je zaradi nizke cene ta vir dobro izkoriščen. Na Češkem največ ljudi kot pomemben lokalni vir energije izpostavlja fotovoltaične sisteme (14 %). V Nemčiji na območju anketiranja se kot pomemben vir izpostavlja sončna energija (fotovoltaiko 18 % in sprejemnike sončne energije 17 %). Rezultati anketiranja v Nemčiji in na Češkem odražajo mnenje posameznikov in ne dejanske rabe obnovljivih virov energije v regiji. Velik del vprašanih (45 %) v Sloveniji izraža pripravljenost za naložbe v obnovljive vire energije za lastno uporabo z mislijo, da bi se investicija povrnila z nižjim računom za energijo v obdobju od dveh do petih let. Tako optimističen pogled na dobo vračanja investicije pomeni, da ljudje ne poznajo cene energije iz obnovljivih Novice občine Sv. Andraž 33 ostali prispevki virov energije, ki je razen hidroener-gije, višja od konvencionalnih fosilnih virov. Kaže se, da je ekonomski dejavnik najmočnejši motivator za spremembe. Ugotovitve so postavljene na podlagi analize odgovorov na vprašanje, kakšen pomen pripisujejo anketiranci lokalni energetski varnosti in energetsko samozadostnim regijam. Kljub dejstvu, da je energetska varnost pomembno vprašanje, majhen delež meni (manj kot 30 % vprašanih), da je pobuda k energetski samozadostnosti pomembna za njihovo prihodnost oziroma če že, naj bo le-ta zagotovljena ob nespremenjeni ceni. Raziskava javnega mnenja kljub nekoliko manjšemu vzorcu podaja dobro oceno stanja v okolju. Iz analize izhaja, da je tako na Češkem kot v Sloveniji, še posebej na Poljskem, treba povečati število izobraževanj in osveščanja javnosti na temo obnovljivih virov energije, varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti. Kot pomemben motivator za spremembe energetskega sistema se izpostavljajo spodbude za investicije v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Podobne analize je mogoče izvesti za vprašanja energetske učinkovitosti, tehničnega stanja energetskih naprav ali izboljšave, ki vodijo k znižanju porabe energije in stroškov zanjo. Primerno informiranje javnosti ter spodbujanje dejavnosti v lokalni skupnosti predstavlja osnovo, ki omogoča premik proti energetsko trajnejši prihodnosti. Ne glede na vse težave, izkušnje razvitejših držav, npr. Nemčije, se kaže, da je kljub vsem zapletom z veliko dobre volje in s sodelovanjem različnih institucij možno narediti korak naprej k energetsko samozadostni prihodnosti lokalnih skupnosti ter povezanih regij. mag. Saša Erlih, E-zavod Zahvala za pomoč pri gradnji hiše Pred časom sva začela z gradnjo najinega novega doma. Pri gradnji nove hiše so nama nesebično pomagali sorodniki, prijatelji in znanci, ki se jim za pomoč iskreno zahvaljujeva. Posebna zahvala nekdanjemu sosedu Franciju Krepšu iz Rjavc. Jožica in Slavko Delovna skupina pri betoniranju plošče 34 ■- številka izdaje 47 • april 2014 - ostali prispevki 90 let Marije Šijanec iz Vitomarcev Marija Šijanec iz Vitomarcev 60 je 14. januarja 2014 praznovala svoj 90. rojstni dan. Rojena je bila leta 1924 očetu Francu in materi Aniki v Saku-šaku v Juršincih. Imela je brata Franca, ki je že pokojen, in sestro Štefko, ki živi na domačiji v Sakušaku. Otroštvo je preživela doma na kmetiji. V rani mladosti je veliko hodila na »ta-vrh« (delo na drugih kmetijah proti plačilu ali odsluženju pomoči). Zelo rada se je udeleževala »balov« — plesov, ki so jih v njeni mladosti prirejali kar doma po hišah. Marija se izredno rada spominja tistih časov, saj so bili njeni najlepši in ji vedno znova pričarajo nasmeh na obraz. Osnovno šolo je obiskovala v Juršincih, zatem pa je delala doma na kmetiji in na »tavrhih,« vse dokler ni spoznala Ignaca iz Lenarta, s katerim sta se leta 1951 tudi poročila. V zakonu so se jima rodili trije otroci Marica, Ignac in Lovro. Danes se najbolj razveseli Damjana, Anite, Boštjana, Katje, Davida, Petre, Petra, Luka in Mateja; svojih devetih vnukov, posebno vesela pa je, če jo obiščeta pravnuka Luka in Dejan. Zelo se razveseli tudi vsakega izvoda Župan Franci Krepša čestita Mariji Šijanec Marija Šijanec s sestro Štefko Novic občine Sv. Andraž v Slov. goricah, katere do potankosti prebere. Na dan njenega 90. rojstnega dne je Marija imela veliko obiskov, med drugimi ji je čestital tudi župan Franci Krepša in ji zaželel še veliko zdravja in lepih dni. Alenka Vršič Kresovanje na Ostragovi Strelsko društvo TRAP Vitomarci ponovno organizira že tradicionalno Kresovanje na Ostragovi, ki bo 20. 4. 2014 s pričetkom ob 20. uri. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno, s seboj prinesite le dobro voljo. Lepo vabljeni! kronika kraja Na svet je prijokal in razveselil svojo mamico: - deček Arian, rojen 11. 1. 2014; mamica Mateja Pihler, Vitomarci 13 V svet tišine so odšli: - Marija Druzovič, Drbetinci 45 A, rojena 29. 11. 1926, umrla 31. 12. 2013 - Neža Lovrec, Vitomarci 44, rojena 30. 3. 1947, umrla 2. 2. 2014 - Veronika Ljubec, Gibina 7, rojena 28. 12. 1924, umrla 23. 3. 2014 Novice občine Sv. Andraž 35 nagradna križanka avtor: ra-dovednik dolgin srepost ivo ban integrirano vezje tekočina za omamljanje sev. am. jelen trtni pod-taknjenec znesek na bankovcu prazeodim ronald morska riba polzaje-davska rastlina majhen pes korporal, desetnik pot nebesnega telesa plemičev služabnik kranj pri kranju telur vrsta oblačila zgod. kraj prizadru vzvisen prostor bombažna tkanina ekonom. propag. program majhen rilec čargo ivan rdečkasta mor. riba valentin orazen farinks, zrelo am. igralka derek tenisač, djokovic stroncij gruz. skladatelj taktakisvili jezero na sz mongolije ibsenova drama metalurško gorivo iz stotih vrst nabod, ubod poimenov. v krščanstvu močan dez, ploha tekstil za pokrivanje padar, ranoceLik obrok za plačilo | rimska boginja cvetja, pomladi najvišji moški glas |star.: hitrost, urnost polovica litra brušen drag kamen priprava za spajanje spolna žleza dvig sestavina svetilnega plina radon pokrajina v srednji nemčiji sadika drzava v zakavkazju operni spev copata naravoslovec sršenar nikelj maked.kolo rdečkast voljna koroškem r ¡0 - 1 vnetje usesa GRAWE ( i ■JU9 zaporedje enakih ipj k. -j !/\n rj /-j ribič na polenovke, trske ^ ^ ¿.civcuuvaii noa u.u. GRAWEfon: o8o 22 40 www.grawe.si Rešitve križanke (celotna križanka) pošljite na naslov: Občina Sveti Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, Nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve križanke, ki bodo prispele na naš naslov do ponedeljka, 12. maja 2014. Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali štiri dobitnike nagrad. Nagrade sponzorira podjetje Mehatron iz Benedikta. Nagrade so: •3 Ü U C tí S3 > š ^ £ ^ rt 1 ° .3 oc .S 'iS o u ¡13 o .o VO ■«t >co : Ü JI !3 * ba v. N m' •Â >N v> 73 C JJ o >N O m rt "S 'S ? Q -, C '■'Ž S ^ "C i-rt oj >N CJ O c > Oi rt 'î-H tí -o C !X rt •C rt y *c o tg í> „ c O OČ rt > O rt « .y E— g ¡s « c C s C £ -C î- Q KJ c OJ -o rt Pi C m o KJ m o s T3 Si ¿ S rt " £ H >U O 2 ^ B rt Ç .13 o. £ 3 ! S .3 -S 13 13 2 2 S S rš öS í> -o c a _C S rt -C X Ci -Š ! s a ■5 -o rt ÎH M rt C = g rt £ nagrada: velike slušalke z mikrofonom + računalniška miška + brezplačna storitvena ura za popravilo računalnika v podjetju Mehatron; podarja Mehatron, Radgonska cesta 6, 2234 Benedikt; nagrada: brezplačna storitvena ura za popravilo računalnika v podjetju Mehatron; podarja Mehatron, Radgonska cesta 6, 2234 Benedikt; nagrada: male slušalke + lučka za računalnik (vključi se jo v USB-priključek; z njo lahko osvetlite tipkovnico in še kaj); podarja Mehatron, Radgonska cesta 6, 2234 Benedikt. m h ron SE RVIS PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME IN GSM-ov POPRAVILO APARAT^^V IZVEN GARANCIJE BLAGAJN ZA TRGOVINE IN GOSTILNE 040 410 638, 02 70 3 1 900 info@mehatron. si www.m el i^tron.si 36 številka izdaje 47 • april 2014 Občinske Novice praznujejo 15 let 1999-2014 ■tu; piËJ Izkušnje nas delajo modrejše, sposobnejše, ustvarjalnejše in izvirnejše. Ravno tako je z Novicami, ki letos praznujejo 15 let. Od prvih le nekaj strani obsegajočih, so sedaj pred vami vedno obsežnejše. Veseli smo, da zmeraj pogosteje sodelujete s svojimi prispevki in tako bogatite zgodovino, ki ostaja zapisana in ohranjena. Ni dolgočasna, ampak je še kako zanimiva, zato verjamemo, da boste z veseljem prebrali naslednje strani in se tako spomnili lepih in morda tudi tistih malo manj lepih trenutkov. Vsi so del nas in vsi nam narekujejo prihodnje življenje. V uredniškem odboru smo se potrudili, da bi zajeli čim več dogodkov, a smo hkrati želeli biti čim bolj jedrnati. Morda smo ob velikem številu podatkov celo na kaj pozabili, zato nam tega ne zamerite. Še naprej želimo, da boste Novice z veseljem prebirali in vsako številko radi obeležili s svojimi prispevki. Če vas bo tale kratek pregled skozi 15 let izhajanja Novic spodbudil, da bi prebrali kaj več iz posamezne številke, ste vabljeni v knjižnico KUD Vitomarci (nahaja se v Večnamenski dvorani Vitomarci, vhod s strani PGD), kjer najdete prav vse izvode Novic od prve do zadnje številke. Uredniški odbor Št. 1, maj • Na drugem krogu volitev, 6. 12. 1998, izvoljen župan Franci Krepša ter svetniki Marjan Zadravec, Ivan Čuček, Ivan Pučko, Franc Herga, Ivan Rebrec, Drago Šalamun in Slavko Krepša. • Funkcija podžupana dodeljena Ivanu Čučku. • Tajnik občinske uprave Jožef Kocuvan. • Ustanovljeni sledeči odbori: nadzorni odbor občine, odbor za gospodarstvo, odbor za negospodarstvo, odbor za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor, gradbeni odbor ter komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. O « _J Št. 2, julij • Napoved uvedbe samoprispevka za petletno obdobje za izgradnjo šole, vrtca in telovadnice (31. 10. 1999). • Ureditev prostorov za delovanje občinske uprave. • Župan Franci Krepša izroči nagrade za odličen uspeh Tatjani Petrovič, Ireni Toš, Mateji Zadravec, Aniti Vršič in Aleksandri Zorec. • Pod vodstvom Valerije Ilešič poteka projekt »Poletne kreativne delavnice«, v katerega je vključenih 25 otrok. Št. 3, oktober • Dokončna ureditev mrliške vežice. • Občinski svet potrdi občinski grb in zastavo, njena uporaba v skladu z državnimi zastavami. • Frančiška Žižek praznuje 101. rojstni dan. • Ocenjena škoda po neurjih in poplavah znaša 31.521.977,00 SIT. O Št. 4, april • V oddaji na Radiu Ptuj predstavitev ljudskih pevcev Turističnega društva Vitomarci. V oddaji sodelujejo tudi drugi predstavniki društev, ki predstavijo društveno dejavnost v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. • Praznovanje prvega občinskega praznika (27. 11. 1999). • Prvi prispevki naših osnovnošolskih otrok. Leto 200i Št. 5, oktober • Državna sekretarka za predšolsko vzgojo in osnovno šolo Angelca Likovič in svetovalka vlade Vida Križman na obisku v občini. • Ocenjena škoda zaradi suše ocenjena na 106.462.873,00 SIT. • Obnova kulturnega spomenika Hrgova domačija Vitomarci 58. Občina pridobi s strani države 5.150.000,00 SIT. • Zlata poroka Antona in Zore Bezjak iz Vitomarcev. Št. 6, december • Praznovanje drugega občinskega praznika. • Otvoritev doma upokojencev Sv. Andraž v Slov. goricah (3. 12. 2000). • Obisk predsednika vlade dr. Andreja Bajuka s soprogo v naši občini. Obišče tudi najstarejšo občanko Frančiško Žižek ob praznovanju 102. rojstnega dne. Št. 7, april • Gasilci dobili novo gasilsko vozilo z nadgradnjo opreme v vrednosti 10.400.000,00 SIT. • Dobili bančni avtomat. • Odstop dveh članov občinskega sveta, in sicer Franca Herga in Marjana Zadravca. • Zlati poroki Franca in Katarine Kocuvan ter Cirila in Ljudmile Fridau. • Sanacija plazu v Drbetincih v vrednosti 5.713.092,00 SIT. • Obnova strehe in sprednjega dela fasade na občinski stavbi v vrednosti 9.000.000,00 SIT. O O