Jasni in temni dnevi
(Povest v pisniili. — Spisal Angelar Zdenčan
Uvod.
I nogo lepih, čistih in blagih src vam je že opisal Ijubi nam ,Vrtec". Eno tako srce hranim tudi jaz. da je vam pokažem v posnemanje. Sedaj ga ni več na zcmlji, odšlo je k bož-jemu Srcu. da se pri njem upehano spočije in uteši. A utrinke tega srca, ki so se utrinjali v njegovih pismiVi, k']LT se je ka-zala vsa njegova blagost. lepota in vrlina, hranim jaz. Dobil scm jih   iz  rok  njenega  brala.   In  sedaj   vam podam  verno
sliko  tega blagega srca. da jo občudujete, Ijubitc in  nanjo hranite spomin.
Držal  se  bom  vedno   izvirnika, niCesar   izpuščal  in  ničesar  pridajal. Bog
daj,  da  bi  itneli toliko srčnega veselja  pri  čitanju tcga spisa, kot scm ga
imel jaz pri sestavljanju!
I.
Bislrica, dne 25. listopada 1883. Ljuba Anica!
Naj Ti najprvo pišem, kako težko sem se ločila od doma. In kako težko od Tebe, od bratov, očeta in sestre. Saj veš, komaj sem stara 10 let, sem morala zapusUti mak-r in oditi k svoji stari teti v dolenjski irg Bistrico. Edina tolažba mi je še bila. da so šli mati z menoj. Kako dolga in težavna je bila pol: Šest ur sva venomer hodili! Vedno sem povpraševala mater, kedaj bova videli Bistrico? Mati so me lolažili, naj polrpim: še ta hrib, še ta dolina je. A ie ni bilo konca ne kraja. Slednjič opazim oddaleč dva zvonika. Vsa vesela vzkliknem: zdaj, mati, zdaj je Bistrica! In mati mi po-trdijo. Fravili so mi že doma, da ko prideva vrh Boncarja. da su vidita dva
bistriška zvonika. Jaz sem bila vesela, a mati žalostni. In tedaj mi pride hitro na misel prctekla noč.
Spomnila scm se, kako so mater oče pretepali in jih suvali, ker so priSli vinjeni iz gostilne dornov, samo raditega. ker jc že bila večerja mrzla.
Kar skledo so vrgli v mater: polcrn smo pa vsi bežali k Zajčevirn. Mati so vso noč jokali, jaz sem tudi; drugi so pa pospali. Zjutraj me pa mati pokličejo, da odrineva. Ljuba Anica. prositn Te, tnoli za mojo mater! Kako zelo se bojim zanje, da jili oče ne ubijejo. Veš, da smo včasih tudi k Vam pribežali. Moli pa (udi za mojega izgubljenega očeta, saj tudi jaz prosim vcdno svojega angela variha, naj jih varuje.
Sedaj naj Ti povem, kako je bilo, ko sva priSli v Bistrico. Teta so bili zunaj na pragu. Hitro naju spoznajo in peljejo v družinsko sobo. Bili so sami doma, in dekle in natakarica. Teta nama princscjo malo južine; mene pa vedno opazujejo. Jaz sem se skrivala za materjo in sram me je bilo. Teta me povpraSujejo, ali botn morala hoditi še v šolo. ali znam že brali, pisati in druge stvari. Ker se je materi mudilo domov. odrinili so še tisti večer s pošto. Oh, kako sem jokala. ko sem mater izgubila izprcd očij.
Za danes končam in Te prav lepo pozdravim kakor tudi Miklovo lvano vsa Tvoja prijateljica
Mimica Dobravec.
II.
Bistrica, dnč 27. listopada  1883. Ljubi stariSi!
Predno nadaljujem, Vas vse lepo pozdravim. Posebno Vas, Ijubi oče, prosim odpuščanja, da sc nisem od Vas poslovila; nisem mogla k Vam, ker ste vrata od sobe zaklenili.                                                                          _
Vatn pa, Ijuba mati, naj povem, kako je bilo z menoj po Vašem od- ¦ hodu. Precej sem Vas iskala po trgu, a nisem vedela, kje je pošta. Na glas I sem jokala, ko rae dobi neka žcnska in me vpraša, kaj je. Ko jej povcm, I da Vas iščem, mi pravi, da ste sc že odpeijali. Povem ji, čegava sem, in ¦ me pelje k teti. ki so bili ie vsi v skrbeh zaradi mene. Po molitvi svetegaB rožnega venca sem šla spal, a nisem spala, ampak jokala.                             I
Zjutraj vstanem, odmolim in grem v gostilniško sobo. Tam jc bilo že I polno Ijndij.                                                                                                         f
Natakarica in stric sta že pridno stregla gostom. Jaz nisem vedela, kaj bi začela. Stric me opazijo in hitro rečejo: ,,Mimica, nesi to-le na onite koncc mize!" A jaz sem nesla ravno narobe.                                                  M
Pošljcjo me v drugo sobo, naj prinesem: kruha, nože in vilice,  a jar I pridem prazna nazaj.   Kar nič nisem  mogla  najti,  tako  sem  bila zmešana. Stric so bili hudi in me zapode: ,Ven pojdi, da te ne vidim,  saj  s  teboj ne bo nič!"
Lahko si mislite, kako mi je bilo hudo. Oh. kako se strica bojim! Tako so hudi in tako vclikc oči imajo, pa me tako grdo pogledajo, da se
vsa tresem.  Ljubi stariši. ali bom res  morala  vcdno   tukaj   biti.  ali   res  ne morem biti doma pri Vas.:
Ljuba mati, pridite po me. saj bom doma vsc opravila. da ne bo treba dekle Franice. Veste, ko so ine stric zapodili iz hiše, scm 5la v ku-hinjo k teti. Teta so pa boljSi jn so mi dali zajutrek, rekoč: ,Glej, danes ti dam kavo, a jutri boš z družino jedla žgance in zelje, da se ne razvadiš." Tudi mi povedb, kaj imam odslcj delati: vsako julro ob petih vstati, potem k sveti maši. Potem moram pomagati, ko pospravljajo sobe, in kar mi kateri ukaže. Vsacega moram ubogati. Le pomislite, koliko jih moram ubo-gati: slrica, teto. dva mlada strica. natakarico in dve dekli!
Eden mi ukate to. drug to. Pa vse bo Bog dal, da bi mi le ne bilo lako doigčas po Vas. Danes so bili pri nas gospod dekan. Oh, kako so dobri! Vprašali so me. kje sem donia. če sem bila žc pri sv. obhajilu; Fovedala sem, da sem že ves nauk odpravila. Rekli so. da sem pridna. Vprašali so me, če imam še stariše, Ce imam še kaj sestra in bratovr Povcdala sem, da nas je osem, in da je Sel najsfarejši brat Jancz v Ljubijano v šolo, pa precej v četrti razred in da se za ,gospoda" uči. da bo ,gospod". A gospod dekan so se nasmehnili, ne vcm, zakaj.
Prosim Vas, da kmalu pišete, če Vam je kaj dolgčas po mcni. Ali pride Janezck o Božiču domov: Ali bo imel jaslice! Jaz sem žc teto zanje prosila, pa so mi obljubili, če bom pridna.
Prav lepo Vas vse pozdravljam
Vaša hvaležna hčl (Dalje prih.)                                                                                         Mimica