276
Štrajk v Ameriki.
Skoro neverojetna se zde kacemu Evropcu poročila^ ki prihajajo o štrajkih v Ameriki. Začeli so štrajkati po ameriških železnicah delavci in nekateri uradniki. Tukaj pa moramo omeniti, da v Ameriki ni tako določna meja mej uradnikom in delavcem kakor pri nas, bodi si glede na plačo, bodi si glede na socijalno stopinjo. Tudi se vedno dogajajo slučaji, da sposobni delavci postajo uradniki, pa tudi ni v Ameriki niti kaj redkega, niti kaj sramotnega, ako uradnik, ki zgubi svojo službo, zopet pojde za delavca. Za to pa je ložje mogoče, da v Ameriki uradnik in delavec vzajemno postopata.
Štrajk se je  razširil zlasti  po zapadnih  državah^
v
Strajkovci požigajo vagone in železniške magacine, ropajo, razdirajo železniške mostove. Na dveh tretjinah ameriških železnic je ustavljen vsak promet. Tako so v Blue-Islandu požgali 12 vagonov, v Blomingtonu so ustavili 14 vlakov. Na Antlanski pacifiški železnici uničeni so vsi mostovi.
Povod temu štrajku je to, da so Pullmanove tovarne za vagone ponižale plačo delavcem. Te tovarne izdelujejo spalne vagone za vse Zjedinjene države. Neposredno se to ne tiče sicer druzih delavcev, ali vsi železniški delavci so se izrekli solidarne ž njimi in začeli štrajk, da tako prisilijo železniške družbe, da vplivajo na Pullma-novo tovarno. Ravnatelji železnic pa nečejo se udati delavcem, in so hoteli najeti druge delavce, kar je dalo povod izgredom.
V  čikagi požgali so tudi večino poslopij bivše svetovne razstave in več druzih hiš. Jedni sami železnici so že prve dni napravili blizu 1 1/2 nailijon dolar, škode.
Ker delavci ne puste prihajati v Čikago nobenega vlaka, je v mestu nastala že silna draginja. Pomanjko-Tati je jelo premoga in so vsled tega skoro vse tovarne morale ustaviti delo, kar je nevarnost le povekšalo. Že 6. t. m. začela so se nasilstva v mestu, požigali so vlake, pretrgali električno luč, bili boji s policijo, ki jih je šest ubila, in več ranila. Zvečer je hotel vlak odpeljati proti Ohiu, ali so ga ljudje napali in zdrobili, V boju so bili štirje mrtvi in več ranjenih. Dne 7. t. m. so poskusili odpraviti vlak iz Čikaga. Na kolodvoru se je sešlo vse polno policije in vojakov. Razdraženi delavci so pa prišli s koli in drugimi stvarmi oboroženi iz mesta, pali po vojakih in policiji. Vojaki so jeli streljati in štiri osebe ubili, še več pa težko poškodovali. To je pa bilo, kakor bi smole vlil na žarjavico. Vedno večje množice so se valile na vojake, ki so bili naposled prisiljeni umakniti se v mesto. V tem so pa ljudje razbili ves vlak. Drugi dan so pa požgali nad 2000 vagonov in železniška skladišča. Napali so vlak, na katerem je bilo polno policij-stov. Policijsti so streljali in 12 oseb ranili, 4 ubili.
Skoro nič bolje nego v Čikagu ni v Hammondu. Dne 8. je v tem mestu bil boj z vojaki. Štiri osebe so bile mrtve, dvanajst pa ranjenih. Ljudje so razrušili brzojavni urad, vrgli več vlakov s tiru, več železniških služabnikov poškodovali. Indijanski guverner poslal je vojakov v podkrepljenje po pensilvanjski železnici. Veliko razburjenje je bilo v Spohanu, kjer so tudi razrušili železnico.
Popolna ustaja je tudi v Kaliforniji, kjer 9 desetin Ijudij simpatizuje s strajkovci. O Sakramentu vojaki niso hoteli na štrajkovce streljati. Bratih se ž njimi in jim celo oddajali streljivo in orožje. Velik strah je bil v San Frančišku, kjer je vlada dala celo vojne ladije pripraviti.
Tako hude borbe mej delavci in delodajalci še ni bilo. V nedelja se je v Čikagi sklenil občen štrajk. Štraj-kati začeli so tudi peki, mesarji, zidarji, tesarji, ključarji, sploh z jedno besedo vse kardela. Strajkovci simpatizu-jejo vse nižje prebivalstvo.   Vlada pa podpira podjetnike.
V devetih državah dala je razglasiti obsedno stanje.
Nekoliko je to precej pomagalo. Nekatera delavska društva se pa na poziv predsednika republike razšla. Druga se pa napravljajo na upor. Posebna razburjenost je zadnje dni zavladala v illinoiskih rudnikih in premogovnikih, kar tudi vladi že beli glavo. Težko bode hitro napraviti red.
277