90,6 95,1 953 IO«
ST. 37 - LETO 65 - CELJE, 14. 5. 2010 - CENA 1,25 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Cirkus v mestu
Za ene je cirkus še vedno atrakcija, hkrati pa je slišati pozive, da bi morali prepovedati nastope živali. Najbolje, da se sami odločite, kaj boste počeli na sobotni svetovni dan družin. Preživite ga s tistimi, ki vam največ pomenijo.
Foto: Grup A,
A
jAojstň učinkovitosti
«!»!_---—TT
____
V^KHVT^l
VSE IN VEČ NA www.ce-sejem.si
Ohranimo energijo. PRIHRANIMO.		
i	R/ 1	
	H y	ffpyui //"OKNA OKNA MIK: PVC • LES • LES/ALU • ALU www.mik-ce.si EFQM bugnwUgrwH^fl qrřzplačna številki
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Za družine. Kakšne?
Poleg najrazličnejših dnevov, posvečenih vsem možnim področjem in temam, imamo tudi mednarodni dan družine, ki ga slavimo 15. maja. Bo zato sobota za slovenske družine kaj drugačna? Bodo, če nič drugega, izkoristili katero od brezplačnih možnosti ogleda muzejev in kulturnih ustanov, se družili, spoznali kaj novega in preživeli lep dan? Ali pa se bodo odpravili v Laško, kjer bo celo dvodnevni festival, posvečen družinam, in kjer zabave, a tudi resnejših tem ne bo manjkalo? Karkoli bodo izbrali, četudi bodo ostali doma in kakšno uro ali dve preživeli skupaj, bo prav. Družina v svojih najrazličnejših oblikah nam namreč da vse, kar potrebujemo za uspešen spopad z življenjem, pod pogojem seveda, da je to skupnost, kjer nas razumejo, podpirajo, sprejemajo in imajo radi. Lahko pa je seveda vse tudi povsem drugače ...
Prav družina je v zadnjih mesecih v središču pozornosti. A ne zato, ker bi bil njen ekonomsko-socialni položaj vse težji, ker naj bi vse več družin živelo v revščini ali ker bi zaradi tega bilo vse več otrok prikrajšanih tako za toplo družinsko okolje kot za nujne materialne dobrine. Ne, razlog je predlog novega družinskega zakonika, ki ureja področje družine in zakonske zveze in z novostmi deli Slovenijo na dva tabora. Na enega, ki prisega na tradicionalne vrednote in ki vidi družino le kot skupnost moža, žene in otrok, ter na drugega, ki želi zakonsko urediti spremembe, ki so se v zadnjih desetletjih zgodile v sodobni družbi. Prepad je velik, barikade na obeh straneh pa visoke. Strpnost se je izgubila nekje v množici razprav.
Medtem se v Sloveniji tako enostarševske kot dvostar-ševske, hetero- ali homoseksualno usmerjene družine in skupnosti ubadajo z vprašanji preživetja in prihodnosti. Leta 2008 po podatkih statistike 12 odstotkov ljudi ni imelo dovolj prihodkov, da bi se dvignili nad prag revščine in ta je bil izračunan pri dobrih 1.100 evrih za štiričlansko družino z dvema majhnima otrokoma. Kar sta približno dve minimalni slovenski plači, če jih starša prejemata, seveda .
Ne trdim, da je denar tisti, ki lahko reši vse probleme, je pa socialna varnost gotovo eden od osnovnih pogojev, da nekdo sploh začne razmišljati o družini in da ta nato lahko funkcionira, da se ji ni treba ves čas ubadati le s preživetjem. Čeprav je tudi res, da ves denar sveta ne more urediti odnosov v družini, kadar ta ne deluje. Zato je lepo, da so dnevi, kot je 15. maj, ko slišimo kakšno pametno o izjemno pomembni vlogi družine. Še lepše bi bilo, če bi čim več od tega uresničevali vse ostale dni v letu.
Pravila za spremljanje referendumske kampanje
V	skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji objavlja Novi tednik pogoje in način dela ob zakonodajnem referendumu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki je razpisan za 6. junij 2010.
V	časopisnih prispevkih bomo v skladu z uredniško politiko korektno predstavili tematiko, o načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov pa bo uredništvo odločalo samostojno.
V	mnenjskih rubrikah v času kampanje časopis ne bo objavljal strankarskih izjav za javnost.
V	Novem tedniku pa lahko organizatorji kampanje proti plačilu objavljajo oglasna sporočila, ki jih plačujejo po veljavnem ceniku oglasnih sporočil. Uredništvo Novega tednika jih bo lektorsko popravilo in po lastni presoji razvrstilo po straneh, pri čemer bodo v okviru možnosti upoštevane želje naročnikov. Objave bodo označene z navedbo naročnika oglasa. Uredništvo
PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
jSr	lo		
/^Ě	■i.!'/.!,'1		
[heo	11 1 13	ME	mm
Gospodarstvu primanjkuje kisika
Poslanska skupina SDS obiskala celjsko regijo - Ključnega signala za konec krize se ni
Gospodarske razmere v celjski regiji so se poslabšale, je med obiskom poslanske skupine SDS na Celjskem v ponedeljek dejal Janez Janša. Če je bilo ob njegovem zadnjem obisku regije pred tremi leti eden ključnih problemov podjetij pomanjkanje delavcev, je danes na Celjskem zaskrbljujoča zlasti visoka brezposelnost, je poudaril.
Kot je ob obisku podjetij v celjski regiji še ugotovil Janša, se tem naročila sicer nekoliko povečujejo glede na lansko leto, a se gospodarske družbe hkrati soočajo tudi z velikim pritiskom na znižanje cen. Podjetjem primanjkuje tudi investicijskega denarja, ki bi ga lahko vložila v svoj razvoj. Ključnega signala za konec krize, to je povečevanje števila novih delovnih mest, poslanska skupina med tokratnim obiskom celjske regije ni opazila, čeprav je obiskala tudi nekatere sektorje, turizem na primer, kjer krize niso tako občutili. »Celotna slika je pesimistična. Primanjkuje ukrepov, ki bi slovenskemu gospodarstvu omogočili več kisika,« meni Janša in dodaja, da vlada zdaj predlaga rešitve, ki so jih v SDS podali že konec leta 2008, a so bili tedaj zavrnjeni.
Da sedanja vlada za gospodarstvo ni storila dovolj, meni tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in dodaja, da je vladni koncept pomoči gospodarstvu napačen. »Delujejo le vladni ukrepi na socialnem področju, medtem ko ukrepi, ki so predvideni za pomoč gospodarstvu v smislu stimuliranja gospodarskega razvoja, rasti in vzpodbud, sploh ne delujejo,« ugotavlja Tanko. Opozoril je tu-
V boj za županski stolček se iz vrst SDS podajata Robert Čehovin (levo) v Žalcu in Janko Požežnik (na sredini) v Celju. Oba imata tudi podporo Janeza Janše.
di na problem regionalizacije Slovenije oziroma na to, da bi pokrajine lahko dodatno blažile socialne posledice krize: »Vsa sredstva se še vedno črpajo iz Ljubljane. Če bi imeli pokrajine, bi celjska dobila toliko denarja, kot znašata dva proračunov MOC, in zagotovo bi pokrajinski svetniki znali ta sredstva dobro razporediti. Del tega denarja bi lahko investirali v Teh-nopolis ali v razvoj univerzitetnega centra, lahko tudi v infrastrukturne projekte.«
V poslanski skupini SDS ocenjujejo, da je bilo v zadnjem obdobju v Sloveniji veliko zamujenih priložnosti in da so potrebne korenite spremembe.
Svež veter in nove ideje
Stranka SDS je v ponedeljek predstavila tudi svoja kandidata, ki se bosta na jesenskih volitvah potegovala za župa-
na Celja in Žalca. V Celju se v boj za župana podaja Janko Požežnik ter v Žalcu Robert Čehovin. Oba kandidata sta bila že do zdaj vpeta v življenje občin, poznata probleme in tudi vesta, kako jih rešiti, je prepričan predsednik stranke Janez Janša.
»V Celju se je v zadnjih letih veliko naredilo, vendar jaz ponujam nadgradnjo tega, nov veter in nove ideje,« razloge za kandidaturo pojasnjuje 50-let-ni Požežnik, sicer predsednik mestnega odbora stranke in vodja celjskih poklicnih gasilcev. Obljublja, da bo kot župan okrepil gospodarski razvoj mesta ter da bo posebno skrb posvetil zaposlovanju mladih in težje zaposljivih oseb. Ena izmed njegovih predvolilnih obljub je tudi izvedba konkretnih ukrepov za povečanje poplavne varnosti na območju Celja in v Savinjski regiji, saj po njegovem »samo
čakati na odziv države ni dovolj«. Več pozornosti namerava posvetiti tudi obnovi lokalnih cest, ureditvi pločnikov, parkirišč ter narediti Celje prijazno vsem starostnim skupinam.
Tudi 47-letni Robert Čehovin (predsednik IO SDS Žalec, občinski svetnik in član nekaterih občinskih odborov) ima »jasno zastavljen program in voljo, da izboljša kakovost življenja ljudi v Žalcu«. Napoveduje, da bo uredil staro mestno jedro, ki »nujno potrebuje novo vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo, urejeno parkiranje in dovolj zelenih površin«. Obljublja, da si bo prizadeval za hitrejši gospodarski razvoj v občini. Njegovi cilji so tudi izgradnja mladinskega hotela, neprofitnih stanovanj za mlade družine, doma starejših in varovanih stanovanj.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Laško bo zbirališče slovenskih družin
lektro
TURNŠEK
Ta konec tedna se pri Ther-mani Laško obeta Festival družin, največja slovenska prireditev ob mednarodnem dnevu družin. Obetajo se športne igre, predavanja, zabavne igre in okrogle mize.
Sobota bo dan za šport, saj pripravljajo pohode, promocijo teka, preizkus hoje na dva kilometra, duatlon, ter 3. Sti-kovo kolesarsko druženje. Slavnostno odprtje festivala bo ob 13. uri, popestrili ga bodo Laška godba in tolkalci, nato pa bodo popoldne v zdraviliškem parku tematski parki s številnimi aktivnostmi; ustvarjalni, medeni, otroški, plesni in športni. Dan se bo končal s koncertom Zlatih muzikantov.
Naslednji festivalski dan bodo na glavnem odru ob 12. uri otvorili pihalci laške glas-
bene šole. Na glavnem odru - Št. 37 - 14. maj 2010
se bodo vrstili koncerti za otroke, med nastopajočimi bodo tudi Čuki. V zdraviliškem parku bodo pripravili igralne, modne, vodne, pravljične, cirkuške in plesne kotičke ter us-tvarjalnice in delavnice, pozabili niso niti na mlade ter bodoče mamice. Na voljo bo še prizorišče, kjer bodo med drugim kuhali zdravo in predstavljali eko vrtce. V Kulturnem centru Laško se bodo vrstile otroške predstave, v Zdravilišču Laško pa bo ob 13. uri okrogla miza o pomenu družine z gosti Boštjanom Romihom, Nušo Derenda, Vlasto Nussdorfer, družinskim terapevtom Christianom Gosteč-nikom ter Matijo Šenkom. Sledila bodo še predavanja Sare in Draga Jerebica ter Antona Komata.
PM
Trojček že od na mesec!
TELEVIZIJA
TELEFONIJA
VV1
Mariborska 86 3000 Celje
03 42 88 198 www.turnsek.siinfo@turnsek.net
Mivka v oci
Ali sta bili igrišči za odbojko na mivki v Šentjurju pre-plačani?
Vprašanje visi kot Demo-klejev meč nad šentjurskim občinskim svetom in upravo že več kot eno leto. Igrišči za odbojko na mivki pri OŠ Hruševec sta burili duhove že v času odprtja pred letom, vprašanje o racionalnosti porabe sredstev za to investicijo pa se je odtlej redno pojavljalo na sejah občinskega sveta. A dokončnega odgovora še ni.
Šentjurske svetnike je že lani zmotila vrednost investicije - gradbena dela, ki jih je izvajalo slatinsko podjetje GIC Gradnje, so bila vredna nekaj več kot 90 tisoč
evrov, 27 tisoč evrov je občina pridobila na razpisu fundacije za šport, ostalo pa pokrila z lastnimi sredstvi. V zaključnem računu za leto 2009 je razvidno, da je bila skupna vrednost investicije 113 tisočakov. Svetniki so že pred časom zahtevali poročilo sodnega izvedenca, na zahtevo Mire Jazbec (SDS) pa tudi nadzor s strani občinskega nadzornega odbora. V sredo naj bi se na izredni seji odbora za proračun in občinsko premoženje seznanili s tem, kako poteka pregled investicije, a se je zapletlo.
izvedenkino poročilo nadzorni odbor, ki ga je vključil v svoje poročilo o investicije. S tem poročilom se mora seznaniti občinska uprava in pripraviti svoje odzivno poročilo.
Kdaj končno poročilo?
Člana nadzornega odbora sta se sredine seje odbora za proračun udeležila in potrdila, da končnega poročila še niso oblikovali, zato ne gre dajati vnaprejšnjih informacij. Glede na to, da so prisotni v rokah že imeli poročilo izvedenke, pa se je vendarle vnela razprava.
Rudi Gajšek iz nadzornega odbora je izpostavil, da je iz poročila razvidno, da gre za trikrat preplačano investicijo. To naj bi izvedenka dognala s pridobitvijo treh različnih ponudb izvajalcev; od samostojnih podjetnikov do večjih podjetij. »Vsekakor je prišlo do velikih odstopanj in če bi se občina nekoliko bolj potrudila z iskanjem izvajalcev, bi našla veliko bolj ugodne ponudbe,« je poudaril Gaj-šek. Zmotilo ga je še, da je bila »pogodba z izvajalcem podpisana 29. septembra, 1. oktobra pa že aneks, ki je dela podražil«. Kakorkoli že,
končno poročilo nadzornega odbora še ni narejeno, dokončnih dokazov ni, zato še ni moč ukrepati. Član odbora za proračun Robert Polnar se je vprašal, ali morda občinska uprava namenoma zavlačuje s postopkom, Diaci pa (kar je potrdil Gaj šek), ali se na nadzorni odbor vršijo politični pritiski in da v skladu s tem ta tudi pelje postopke, češ »saj še nikoli ni prišlo do dokončnih odgovorov, kršiteljem pa se nič ni zgodilo«.
Odbor za proračun je na tem mestu prekinil sejo, ki se bo nadaljevala v ponedeljek.
POLONA MASTNAK
Je šentjurska občinska uprava »servirala« preplačani igrišči?
(Foto: BA, arhiv NT)
Predsednik odbora za proračun Marko Diaci: »Vsakemu, ki premore vsaj >kurjo< pamet, mora biti jasno, da sta bili igrišči preplačani.« (Foto: GrupA)
Pingpong »po e-mailu«
Izredne seje se ni udeležilo ne vodstvo občine ne direktor občinske uprave Jože Palčnik. Župan Štefan Tisel je posredoval pisno stališče, da na sejo ni bil uradno vabljen, predsednik odbora Marko Diaci pa je ugotovil, da izrecno vabila res niso bila poslana.
Težko pa bi trdili, da vodstvo ni vedelo za sejo, saj je bila prejšnji teden predmet intenzivnih dopisovanj med Diacijem in Palčnikom, v katerem sta razčiščevala prav fazo, v kateri so poročila nadzornega odbora in izvedenke v luči sredine seje, dopisi pa so romali (hote ali nehote, op. p.) tudi na elektronske naslove novinarjev. Diaci je Palč-niku očital, da uprava skriva podatke, saj naj bi izvedenka poročilo pripravila že sredi marca, torej pred zadnjo sejo občinskega sveta. To je Palčnik ostro zavrnil, češ da ima
Razstava, ki je na ogled v Mercator centru v Celju, opozarja, da podnebne spremembe pomenijo resno grožnjo našemu trenutnemu načinu življenja.
Nam bo uspelo
Vi « ■ V	■	■■m
preprečiti crni scenarij?
V boj proti posledicam poplav
Uprava RS za zaščito in reševanje je lani za območje celjske regije nabavila muljno črpalko večjih kapacitet, ki je namenjena za prečrpavanje umazane vode ob večjih poplavah. Za delo s črpalko se je usposobilo že kar nekaj gasilcev iz širše regije, eno večjih usposabljanj pa so pripravili prejšnji četrtek pri čolnarni ob Velenjskem jezeru.
Usposabljanja se je poleg štirih velenjskih gasilcev iz poklicnega jedra udeležilo še 25 drugih gasilcev, ki se morajo usposobiti za delo s črpalko v primeru večjih poplav, sodelovala pa je tudi ekipa celjske izpostave URSZR. Oprema bo locirana v Celju, kjer bodo zanjo skrbeli v izpostavi URSZR, seveda pa si vsi želijo, da bi jo uporabljali čim manjkrat.
»Prav veseli smo, da je prišlo do tega nakupa, je pa to druga tovrstna črpalka v Sloveniji. Sedaj smo lahko bolj mirni, seveda pa jo bomo uporabili, kadar bo treba,« je omenil poveljnik velenjskega gasilskega poveljstva Boris Bri-
novšek, ki je obudil spomin na dogajanje v lanski poplavi v Velenju. Takrat je na območju razdelilne postaje nastalo skoraj pravo jezero, zaradi katerega je bilo celo dopoldne Velenje brez elektrike. Črpal-
ko bi takrat seveda s pridom uporabili, saj bi jezero izpraznili bistveno hitreje, kot da so morali čakati, da je voda odtekla po naravni poti. S črpalko lahko prečrpajo 15 kubičnih metrov vode na mi-
V Mercator centru na Hudinji so v torek odprli potujočo razstavo o mogočih posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji. Razstavo, ki bo v Celju na ogled še ves prihodnji teden, je pripravila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Z njo želi obiskovalce opozoriti, da so podnebne spremembe realnost in da pomenijo resno grožnjo našemu trenutnemu načinu življenja.
Razstava prikazuje, kakšna bo Slovenija, če se bodo uresničile najbolj črne napovedi podnebnih sprememb (Tartinijev trg v Pi-
nuti, kar pomeni 900 »kubi-kov« na uro. Tudi zato so usposabljanje pripravili ob Velenjskem jezeru, saj, kot so omenjali gasilci v šali, ni bilo nevarnosti, da bi ga izpraznili.
US
ranu bo pod vodo, Mura bo presahnila ...). »Vendar smi-
sel razstave Slovenija 50+ ni vzbujati strah, ampak spremembo miselnosti, saj ima vsak med nami prav zdaj največ priložnosti za spremembo predvidenega poteka prihodnosti,« pravi direktorica Umanotere Vida Ogo-relec Wagner (daljši pogovor z njo o podnebnih spremembah pripravljamo za torkovo št. Novega tednika, op. p.).
BA, foto: GrupA
Muljna črpalka pomeni nov kamenček v boju proti poplavam v širši celjski regiji.
4
GOSPODARSTVO
O cetis
V Bivi pro izginili računalniki
Zaradi »kraje« bodo krajšo spet potegnili delavci - Kraja ali odvzem?
Ko je že bilo videti, da so se težave delavcev gomil-skega podjetja Biva pro končale, se je zgodil nov preobrat. Če želijo delavci, ki so že nekaj mesecev brez plač, prejeti vsaj nekaj sredstev iz jamstvenega sklada, morajo zraven priložiti zneske, koliko jim podjetje dolguje. To bo težko, saj je nekdanji direktor Peter Golob odtujil računalnik, v katerem so bili shranjeni podatki o plačah.
28 delavcev Bive pro si je v tem tednu sicer deloma oddahnilo, ko so v rokah držali delovne knjižice. Pot v iskanje nove zaposlitve jim je s tem odprta. So pa bolj grenko izpolnjevali obrazce za pridobitev sredstev iz jamstvenega sklada, saj jih v celoti še ne morejo izpolniti. »En del obrazca lahko delavec izpolni sam, drugi del pa vsebuje izračune o vseh dolgovih, ki jih podjetje dolguje delavcem,« pojasnjuje sindikalni
zaupnik Forto Turk. »Kako bodo dolgovi sploh izračunani, pa je vprašanje.« Nekdanji direktor Peter Golob je namreč v ponedeljek odtujil računalniško opremo s podatki o zaposlenih in dolgovih do zaposlenih. Pri tem naj bi delavko, ki mu je to želela preprečiti, grobo odrinil. O tem je sicer policija že obveščena, kdaj, če sploh, bo prišla oprema nazaj, pa se ne ve.
Nelogično ali zapleteno
Stečajni upravitelj Biva hiš Tone Kozelj, ki je policijo o tatvini obvestil, pravi, da so bile uradno lastnik opreme Lesne gradnje, torej matično podjetje Goloba. »Jaz sem mu sicer prepovedal odvzeti računalnik in server, vseeno pa stvar ni tako črno-bela,« je skušal pojasniti Kozelj. Namreč: čeprav je pogodba, po kateri so lastnik opreme postale Lesne gradnje, sporna, je vse dotlej, dokler sodišče ne odloči
Vsaj ena nevšečnost je bila delavcem Biva hiš, nazadnje Bive pro, vendarle prihranjena. Ne bo jim treba stati v vrsti pred zavodom za zaposlovanje, saj so uslužbenke zavoda prišle kar k njim. Tako so kar na sedežu podjetja opravili vse potrebne formalnosti.
drugače, veljavna. Po podatkih zaposlenih je iz podjetja
V Alposu novi
Govorice, da naj bi Mirjana Bevca Wl^JVwlV ■ zamenjal prokurist
Sindikalnega zaupnika Forta Turka je vodstvo Bive pro znova presenetilo. Ko je pobiral od delavcev pooblastila, ki so pogoj, da lahko vse zahtevke do podjetja v njihovem imenu vlaga sindikalna odvetnica, sta do njega prišla tudi direktor Peter Golob ter prokuristka Jolan-da Lešnik. »Želela sta tudi sama podpisati pooblastilo. Pa sem jima pojasnil, da nista člana sindikata, zato si morata stvari drugače urediti.«
Kraje v podjetju Biva hiše niso novost. Podobno so stvari izginjale tudi lani spomladi, ko je podjetje zapustil prejšnji direktor.
neznano kam izginilo še nekaj druge opreme, ki bi lahko tvorila stečajno maso. Na primer tovorno vozilo Iveco, odpeljal pa naj bi ga Golob. Ena od delavk hrani tudi popis iz zadnje inventure. Po njenem je že na prvi pogled jasno, da veliko stvari manjka. Na odtujenem računalniku pa naj bi bili tudi načrti hiš, ki so bili plod delavcev Biva hiš.
Sporna pogodba, po kateri je direktor Peter Golob vso opremo Biva hiš prenesel na svoje matično podjetje Lesne gradnje, bo otežila tudi najem pogorišča podjetja. Stečajni upravitelj Kozelj bo namreč lahko v prvi fazi v najem oddal le proizvodne hale, ne pa tudi proizvodne opreme. Uradni lastnik so namreč kljub vsemu Lesne gradnje. Pa čeprav zanjo niso plačale niti centa.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
V Alposu so po naših informacijah dobili prokuri-sta. To nalogo so nadzorniki dodelili Matiji Krajncu, ki je sicer eden od izvršnih direktorjev jeseniškega Acronija. Po neuradnih informacijah naj bi Krajnc prevzel vodstvo podjetja. Uradnih informacij v zvezi s prihodom prokurista pa ni.
So pa v Alposu v zadnjem pojasnilu delničarjem namignili, da je uprava družbe z bankami in lastnikom največjega dobavitelja na področju metalurgije v zadnjem obdobju našla ustrezne rešitve, ki bodo kratkoročno in dolgoročno zagotovile pogoje za finančno konsolidacijo in nadaljnje tekoče in dolgoročno poslovanje družbe in poslovne
skupine Alpos. Več podrobnosti o doseženih rešitvah zaradi spoštovanja poslovnih interesov iz razmerij med družbo, povezanimi podjetji v poslovni skupini Alpos in bankami upnicami ter največjim dobaviteljem na področju metalurgije družba ne more razkriti, so pred dobrim mesecem še pojasnili delničarjem. Od takrat iz Al-posa ni več nobenih pojasnil.
Brez odgovorov so tudi delavci. Vse, kar imajo, so govorice, ki pa so lahko tudi zelo zavajajoče. Od tega, da naj bi Matija Krajnc že zamenjal Mirjana Bevca, do tega, da so nekateri režijski kadri že odšli iz podjetja oziroma v drugo ustanovljeno podjetje. V uradnih evidencah Ajpesa vse to ni razvidno. Govori se tudi, da zdaj res ne bo več sredstev za redna izplačila plač in da naj bi prihodnji teden uprava delavcem vendarle pojasnila, kaj se v podjetju dogaja.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA (arhiv NT)
»Podobni sejmi niso ugledali luči sveta«
Prihodnji teden že peti sejemski dogodek v tem letu - Eko je popularno v besedah, manj v dejanjih
Kaj se dogaja v Alposu, ni jasno ne zunanjim opazovalcem ne delavcem.
Družba Celjski sejem prihodnji teden znova pripravlja specializiran sejemski četverček. Od torka do petka si bodo obiskovalci lahko ogledali 15. sejem Energetika, leto mlajši sejem Te-rotech - Vzdrževanje, 4. sejem Varjenje in rezanje ter po sedmih letih znova sejem Ekologije in varovanja okolja Eko. Število razstavljavcev na sejmu Eko preseneča, a žal v negativnem smislu.
Obuditev sejma Eko je v teh časih izgledala kot dobra poslovna odločitev, saj skrb za naravo postaja vedno bolj popularna. A so se zmotili. »Ocenili smo, da je zanimanje za ekologijo dovolj veliko, zato smo se precej ambi-
ciozno lotili projekta. Odzivi pa glede na aktualnost tematike niso takšni, kot bi jih pričakovali,« pravi izvršna direktorica sejma Breda Obrez Preskar. »Očitno je ekologija >in< le v besedah, ne pa v dejanjih.«
Skupaj se na sejmu vseeno predstavlja skoraj 800 razstavljavcev, kar je celo nekoliko več kot pred dvema letoma. Celo sejem Varjenje in rezanje, ki je precej vezan na trenutne slabše gospodarske razmere, številčno ni preveč ok-lesten. »Podjetij s tega področja na trgu ni prav veliko, to je tudi področje, ki se glede na gospodarsko krizo srečuje s številnimi težavami,« razlaga Obrez Preskarjeva. »Sem pa vesela, da nam je sploh uspe-
lo ohraniti ta sejem, saj vsi sejmi s podobno tematiko letos niso ugledali luči sveta.« Največ razstavljavcev in obiskovalcev pritegne sejem Energetika, ki je za splošno javnost tudi najbolj zanimiv. V okviru tega sejma bodo še posebej zadnji sejemski dan zgoščena predavanja, na katerih bodo poslušalci izvedeli, kje in kako lahko s premišljenim ravnanjem zmanjšajo stroške za energijo.
Za družbo Celjski sejem je to že peti letošnji sejemski dogodek, saj so od novega leta naprej vsak mesec vabili na sejemske dogodke. Po končanih majskih pa se bodo začele priprave na jesenski obrtni sejem.
ROZMARI PETEK
Šrota ni med njimi?
Novinarji vseh medijskih hiš so v sredo z zanimanjem prisluhnili kriminalistom posebne delovne skupine sektorja za gospodarsko kriminaliteto na Generalni policijski upravi. Predstavili so namreč zaključke treh preiskav gospodarskega kriminala. Imen sicer niso razkrili, sta pa v javnosti hitro začeli krožiti imeni Igorja Bavčarja ter Boška Šrota.
Kriminalisti so ovadili 11 naj bi bila tudi nekdanja pr-fizičnih oseb, med drugim va moža Pivovarne Laško in
Istrabenza Boško Šrot in Igor Bavčar. Spisek očitanih kaznivih dejanj je dolg, obsega tako zlorabe položaja ali pravic in ponarejanja poslovnih listin do pranja denarja in zlorabe trga finančnih inštrumentov. Skupna protipravna premoženjska
škoda kot posledica vseh storjenih kaznivih dejanj znaša najmanj 135 milijonov evrov.
»To ste narobe razumeli, to sumijo Igorja Bavčarja,« je na vprašanje STA, če je policija zoper njega vložila kazensko ovadbo zaradi gospodarske kriminalitete, dejal Boško Šrot.
RP, STA
Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi suma usklajenega delovanja preiskuje banke, ki so lani Infond Holdingu zasegle delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. Po neuradnih informacijah naj bi 8 bank sumili, da so delovale usklajeno, ko so skoraj hkrati zaradi nevračila posojil Infond Holdingu zasegle večinski delež v Pivovarni Laško in nekaj manj kot četrtino delnic Mercatorja. Pod drobnogledom agencije naj bi po poročanju v medijih bile NLB, Banka Celje, Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Probanka, NKBM in Hypo banka. Kot je znano, je Banka Celje »zasežene« delnice Mercatorja, imela jih je manj kot 3 odstotke, že uspela prodati.
Volk sit in koza cela po hmeljarsko
Hmeljarji se bodo na zboru odločili, kako bodo razdelili državno pomoč
Javna predstavitev kmetijstva in Inštituta za hmeljarstvo je v hram slovenskih hmeljarjev, žalski eko-muzej, privabila izjemno veliko hmeljarjev, kar nekateri jemljejo kot dokaz, da so se s svojo dejavnostjo resnično znašli v krizi.
Kot je znano, se nekateri hmeljarji soočajo z ogromnimi neprodanimi količinami hmelja in s tem s hudimi finančnimi stiskami, za pomoč pa so že prosili državo. Vendarle neprodane količine hmelja iz preteklih let ter strah, kaj bo s hmeljarstvom v prihodnje, očitno še nista dovolj dober razlog, da bi se poenotili v svojih stališčih. Kakor kaže, bo s slabimi 500 tisoč evri pomagala država, vendar je bilo že iz četrtkove razprave čutiti, da se bodo hmeljarji težko dogovorili, kako bi razdelili to pomoč. »Čakamo še varianto, in sicer izračun pomoči na kilogram ne-
prodanega hmelja, ki bi ga lahko potem predelali. Druga možnost je t. i. >de minimus< na hektar, kar je precej neugodno in ne prinaša kmetijam veliko denarja. Zdaj se pogajamo, zadnjo besedo pa bodo imeli hmeljarji na posebnem zboru. Preveč je ugibanj, nerazumevanja, niti poznavanja možnosti, zato naj odloči večinsko mnenje,« je povedal predsednik komisije pri kmetijsko gozdarski zbornici Ferdinand Kunst. »Žalosti me nizek prag solidarnosti med hmeljarji, v tem boju za obstanek pa je vse več agresivnosti.«
Kot je napovedal Kunst, kaže, da se bodo hmeljarji po sistemu »volk sit in koza cela« odločili za pomoč oziroma plačilo na hektar, torej da bodo vsi dobili nekaj denarja, skupna vsota pa, vključno z nekaterimi drugimi oblikami pomoči, v treh letih ne bo presegla
Zbrani hmeljarji so najprej prisluhnili predstavitvi kmetijstva v žalski občini ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
7.500 evrov na kmetijo. V vsakem primeru seveda pomoči ni dovolj, da bi rešili
Solze sreče
Ste že kdaj jokali od sreče? Verjamem, da ste. A to, da človek joče, ker je bil izžreban za brezplačen nakup v akciji Do polnega vozička brez mošnjička, je ganilo celo nas.
Poklicali smo Dragico Ratajc iz Šentjurja, ki našo akcijo budno spremlja že od samega začetka. Od samega začetka pa ima za vsak primer pripravljen tudi nakupovalni listič. Ko je slišala, da smo tudi v tem tednu prejeli cel kup kupončkov, kar 607, si je rekla, da nima možnosti. Po navadi pa se zgodi ravno takrat, ko človek najmanj pričakuje. Zmotili smo jo pri pripravi kosila, pri katerem ji je pomagala tudi petletna hči Anja. Vse je bilo pripravljeno za štart in v vozičku so se kaj hitro znašli piščanec, majoneza, bučno in navadno olje, kis, moka, sol, riž, sladkor, vegeta, suha klobasa, posebna salama, pariška, šunka,
pršut, budjola, panceta, zmrznjene ribe, marmeladni cmočki, sladoled, kruh, torta, pecivo, kremne rezine in čokolada. Dodatna minuta, ki sta jo izžrebala Marjeta in Anton Bukovec iz Spodnje Rečice pri Laškem, pa ji je ponudila možnost še dodatnega nakupovanja. Z nekaj naše pomoči smo v voziček položili še kumarice, ajvar, pečeno in kislo papriko, fižol, pašteto, ribe, instant juho, maslo in kečap. Končni rezultat, 123 prihranjenih euro v. Vendar pa se zgodba tukaj še ne konča. Res je, da smo Danico presenetili s telefonskim klicem, vendar pa je ob koncu tudi ona presenetila nas. Odstopila nam je odlično suho salamo, ki smo jo še isto popoldne v uredništvu z veseljem poizkusili. Seveda se dobrotam nikoli ne odrečemo, zato se Danici najlepše zahvaljujemo.
Foto: GrupA
vse akutne težave, in zato je vprašanje, če bodo hmeljarji znali pozabiti na zamere iz preteklih let, se povezati v proizvodnji in se ozreti v prihodnje, saj napovedujejo, da bo kriza trajala še vsaj dve leti.
V pogovoru je bilo spet slišati kar nekaj očitkov,
kdo je kriv na nastalo krizo. Poleg prevelikih količin hmelja in splošne krize velik del krivde nosijo tudi hmeljarji, je bilo slišati, hkrati pa veliko vprašanj, kako s hmeljarstvom naprej. Po prepričanju žalskega župana in poslanca Lojzeta Posedela, na katerega
so se med pogovorom večkrat obrnili, pa si bodo hmeljarji največ pomagali sami. »Brez povezovanja v fazi pridelave, zmanjševanja stroškov in promocije ne bo uspeha, in zdi se mi, da to vedo tudi hmeljarji,« je povzel župan Posedel.
US, foto: TT
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite Lfbrezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
• • •
Vsako sredo
ob 12.15
. na Radiu Cel]®
Kako lahko sodelujete?	:.............
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
Dragici Ratajc so se solze sreče po prvem šoku posušile, ostal je samo nasmeh.
Celotno fotografirano dogajanje si lahko ogledate na spletni strani www.radioce-
lje.com ali na Facebooku.
_
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:.
tus
radiocelje
"j B 95.1 95.9 1003 90.6 MHz
Naslov:.
i ?
Št. Tuš klub kartice:
1 Davčna številka:
tus klub
Telefon:
Podpis:
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Tudi mladi so domoljubni. Po svoje.
Z ministrico za obrambo, dr. Ljubico Jelušič, tudi o celjski vojašnici in statusu gasilcev
Čeprav smo v nedeljo poleg dneva Evrope obeležili dan zmage, 9. maja 1945 s podpisom kapitulacije v Topolšici vojaških spopadov še ni bilo konec. Jutrišnji 15. maj velja za uraden konec bojev v Sloveniji in Evropi, kot pa je v nedeljo v Topolšici omenila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, je treba »včasih reči, da se posledice čutijo še danes. Vojna neskončno dolgo pušča posledice na ljudeh, zato se je treba boriti proti njej.«
Mnogi bi rekli, da je dr. Jelušiče-va med tistimi, ki lahko najbolj suvereno izrečejo takšno trditev. Je namreč prva ministrica, ki je prevzela »obrambo«, moško trdnjavo, v kateri se je doslej menjalo devet ministrov. Velikokrat jo srečujemo na prireditvah na širšem celjskem območju. Večinoma poleg zavedanja in izražanja »partizanskih« vrednot, če govorimo o proslavah na Boču in v Topolšici, ne pozabi pohvaliti Slovenske vojske (SV), kadar se ustavi v celjski vojašnici, niti polaskati sistemu zaščite in reševanja (ZIR), saj se pogosto srečuje z gasilci in drugimi reševalci.
Vsi našteti namreč sodijo v delokrog ministrstva, ob tem pa se dr. Jelušičevi zdi izjemno pomembno, da vsak obrambni minister prihaja med ljudi. »Tako jim sporočamo, kdo smo, da potrebujemo nove pripadnike in da ljudje vedo, na koga se lahko naslonijo in kdo jim bo pomagal v nesreči. V obrambnem sektorju smo tudi dolžni skrbeti, da se prenašajo ključne vrednote iz preteklosti.«
Če že govoriva o vrednotah: se vam zdi, da je v Sloveniji premalo domovinskih čustev?
Odvisno od generacije. Starejši imajo razvit občutek za domovino, čeprav je predstava o domovini lahko izkrivljena. Mislijo na veliko, mogoče tudi bogato domovino, in zato verjetno vse bolj pogrešajo enakopravnost in bratstvo. Mlajši tega ne podoživljajo tako močno, mlade generacije kažejo novo obliko navezanosti, lahko rečem posebno obliko domoljubja. Starejši pogosto rečejo, da mladi nič ne vedo o preteklosti, kar je po moje krivično. Vendar mladi domovine ne vidijo skozi čas pred 65 leti, temveč takšno, kot danes sodi na zemljevid sveta in se umešča med druge evropske države. Res je, da bi jim k tej domovinski samozavesti pripomogli, če bi jim korektno prikazali prispevek slovenskega naroda h ključnim dogodkom iz zgodovine, vendar ... Sporov iz preteklosti pa ne bomo mogli nositi v prihodnost, sploh ne preko hrbtov mlade generacije.
Kar se tiče vojaškega dela, se zdi, da v javnosti precej odmeva peticija Ukinimo vojsko.
Peticijo moramo gledati skozi oči tistih, ki so jo ustvarjali, in tistih, ki jo podpisujejo. Nekateri podpisniki verjamejo, da so zadaj dejanska prizadevanja za ukinitev vojske, drugi pa so pogledali v vsebino, ki govori o preoblikovanju obrambnega sistema. Ampak SV se je preoblikovala že takrat, ko se nihče drug ni spreminjal. Ko je država postala članica zveze Nato in EU, se je SV morala prilagoditi, tudi s konceptom poklicnega vojaka. Zato je precej sporna
zahteva, naj se preoblikuje, sploh ker ni odgovora, v kaj naj se spremeni. Problem je tudi, ker ljudje Sv enačijo s političnimi in gospodarskimi odločitvami, kdo bo skrbel za opremo. Tudi za projekt patria so odgovorni politiki, vojaki pač niso mogli vplivati na vrsto oborožitvene opreme. Ljudje prevečkrat vidijo izkrivljeno predstavo preko medijev in sovražnih političnih govorov, in potem mislijo, da je treba narediti drugačno SV. Zato je pomembno, da vojaki med ljudmi predstavljajo svoje delo in nazorneje pokažejo, kje je meja med vojsko in politiko.
Ob tem je zanimivo, da skoraj vsak moški z malce višjo »emšo« nostalgično obuja spomine na služenje vojaškega roka.
S služenja je moška generacija prinesla veliko dobrih in slabih spominov, seveda pa ohranja tiste lepe. To je bilo pomembno tudi v odnosu oče - sin kot oblika posebne vrste zavedanja o odraslosti, posebni odgovornosti za obrambo države. Danes, ko ni več naborniške vojske, tega ne moremo prenašati, niti se fantje ne morejo naučiti posebnih oblik nekega skupnega reda. Seveda se je ves čas dogajala izvirna krivica, saj dekleta niso bili vključena. Danes, če že, bi morali »uniformirati« v načinu razmišljanja celotno mlado populacijo, vendar ni heroja, ki bi si jo upal spraviti na isti ideološki imenovalec. To je bilo možno, pa še takrat ne za vse, samo v času domovine kot skupne vrednote.
Mnogi bi želeli prostore celjske
vojašnice videti v drugih rokah, ob tem pa to v Celju ni edini objekt v lasti ministrstva.
V preteklosti so se vojaški objekti predajali v uporabo za civilne namene, pri čemer je bilo veliko možnosti, da je nekdo profitiral. Zadnja leta se spet pojavljajo želje po vojaških nepremičninah, s katerimi bi se dalo zagotovo dobro zaslužiti. Mi smo stari romantiki, ki verjamemo, da je treba dati te prostore za skupno dobro, od humanitarnih organizacij do skladišč za reševalce, vendar se bojim, da se približuje novi val razlastitev, ki bodo sestavni del divjega kapitalizma. Če govoriva o Celju: iz obrambnega proračuna ne moremo zgraditi nove vojašnice v Zadobrovi, da bi osrednjo lahko pogoltnili kapitalski interesi. Nova se lahko zgradi samo tako, da se obstoječa vojašnica proda. Zagotovo bo nekaj let vojašnica v Celju še potrebna. V tem prostoru je rekrutiranih veliko pripadnikov Slovenske vojske, tudi iz sosednjih krajev. Blizu 670 je zaposlenih, torej jih skoraj toliko dnevno prihaja v Celje, s tem pa so na mesto navezane cele družine. Če umaknemo vojašnico, vse te posebne oblike, od službe blizu domačega kraja do oskrbe trgovin, izginejo iz mesta. Torej je treba pogledati, kaj so plusi in minusi, vem pa, da se bo pritiskom težko upirati.
Kar se vojske tiče, imamo na Celjskem tudi patrie. Projekt je očitno v slepi ulici: kaj to pomeni za zaposlene v Šoštanju?
Za nadaljnjo graditev enot SV bi ta vozila nujno potrebovali, toda že lani smo se zaradi krize morali odreči toliko vozilom, da jih ni več mogoče nadoknaditi. Zavedam se, da In-dop Šoštanj verjetno težko dela, ker je hitrost prevzemanja premajhna. Da bi bilo poslovanje rentabilno, bi morali prevzeti 20-30 vozil letno.
V sistemu ZIR so gasilci tisti, ki večkrat opozarjajo na svoj neurejen status. Se bo dalo razbiti ta oreh?
Treba je urediti status vseh reševalcev na enak način, njihovi problemi pa so na različnih ravneh. Eni
V celjski dvorani Zlatorog se bo danes ob 12.45 začela slovesnost ob Dnevu Slovenske vojske. Slavnostni govornik na slovesnosti bo predsednik Danilo Turk, slovesnost pa bodo lahko v neposrednem prenosu spremljali tudi vojaki v mednarodnih operacijah.
se, da postaja vse huje ...
Problem so različne vrste nesreč, takšne, ki jih iz preteklosti nismo vajeni. Spoprijeti se znamo s poplavami, plazovi, požari, potresi, nismo pa bili še dobro pripravljeni na orkanski veter. Zagotovo se bo treba pripraviti, vendar pri tem ne gre računati samo na naše reševalne organizacije. Morali se bomo naučiti, da se dajo posledice nesreč preprečiti z dobro preventivno dejavnostjo, pogozdovanji, kakovo stni-mi novogradnjami, urejanjem strug hudournih voda . To nas bo v prihodnje reševalo pred hudimi posledicami naravnih nesreč.
»Služenje vojaškega roka je moškim dalo neko ekskluziv-nost v pogovorih, v katerih pa seveda niso priznali, da jih je bilo strah, da so bili ponižani, torej o tistem, kar jih je delalo manj možate. Nekdanja vojska je najprej porušila vse, čemur danes pravimo temeljne človekove pravice, potem pa je na pogorišču vsakega posameznika gradila nov pogled na svet.«
»Jeseni bodo naši vojaki, mnogi tudi iz celjske vojašnice, prvič pod slovensko zastavo urili afganistanski bataljon. To je priložnost, da povemo, kako lahko vojaki pomagajo ljudem. Vojske so zato, da ščitijo civiliste. Če bomo to znali povedati v Afganistanu, pa čeprav bo kaplja v morje, smo naredili veliko. Ne moremo misliti, da bi prevračali svet in reševali svetovne probleme. «
zadevajo osebni status, drugo je problem v odnosu z delodajalci, če gredo na intervencijo, problem pri prostovoljnih reševalcih pa je tudi, da so zaradi sodobnega življenja, predvsem služb, vse bolj oddaljeni od doma. Tudi ko jih potrebujemo, se ne morejo odzvati dovolj hitro. Zato je treba imeti dobro poklicno gasilsko enoto, kar celjska zagotovo je, ki prva pomaga, potem pa se bodo zbrali tudi prostovoljci in nadaljevali s pomočjo. Vsako stvar je treba reševati na svoj način in to postopoma, saj ni mogoče vsega rešiti z enim samim ukrepom. Spremeniti je treba več zakonov. Ves čas je prisoten tudi problem odnosa med državo in občinami, ki so pristojne za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Toda status prostovoljcev bomo zagotovo premaknili na bolje.
Ob tem se, tudi na Celjskem, (pre)pogosto soočamo z različnimi naravnimi nesrečami. In zdi
Kaj pričakujete od uvedbe izbirnega predmeta varstvo pred naravnimi nesrečami v osnovnih šolah?
To je velik korak naprej, ker omogoča bolj sistematizirano učenje mladih, daje zlasti dodatno znanje o nesrečah in samozavest, kaj lahko storiš, da pomagaš sebi in svojim tovarišem. Če bomo uspeli dovolj usposobiti učitelje, ki bodo poučevali, bomo dosegli bistveno višjo stopnjo samozaščitne osveščenosti, kar je bil tudi naš ključni namen.
Če se vrneva na začetek pogovora: uživate med ljudmi?
Tega ne moreš početi, ker uživaš ali ker je to tvoj poklic oziroma služba. To lahko počnem, ker verjamem v ljudi, in kamor koli grem, grem z veseljem, saj povsod spoznavamo ljudi, njihove reakcije in presoje. Svojega obrambnega sistema ne moremo graditi, ne da bi vedeli, kako ga čutijo ljudje.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA (arhiv NT)
Za medalje iz znanja
I. gimnazija v Celju ima dolgoletno tradicijo velikih uspehov na državni in tudi mednarodni ravni, saj so njeni dijaki vsa leta med najboljšimi v državi, zadnja leta pa se uspešno udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj, t. i. olimpijad v znanju.
Tudi letos je teh uspehov že kar nekaj, saj so se oziroma se še bodo udeležili mednarodnih tekmovanj iz naravoslovja, matematike, geografije in najverjetneje tudi
biologije. Anže Godicelj se je udeležil evropske olimpijade iz naravoslovja (teoretična in eksperimentalna znanja kemije, biologije in fizike) aprila v Goteborgu na Švedskem in osvojil srebrno priznanje. Največ možnosti za merjenje znanja na mednarodni ravni imajo matematiki: MMO - Mednarodno matematično olimpijado, MEMO - Srednjeevropsko matematično olimpijado in BxMO -Benelux matematično olimpijado, na kateri običajno so-
deluje tudi nekaj držav neč-lanic, letos so bile to Slovenija, Španija in Švica. Bronasti medalji sta na BxMO osvojila Tomaž Stepišnik Per-dih in Aleš Omerzel, Eva Breznik pa je bila septembra prav tako bronasta na MEMO. Tomaž Stepišnik Per-dih se bo udeležil še MMO, ki bo letos v Kazahstanu, Aleš Omerzel in Neža Žager Korenjak pa še MEMO na Slovaškem. Tomaž in Eva sta tudi iz prve generacije deve-tošolcev, ki so pred petimi
Naravoslovci s priznanji
V Gimnaziji Lava Šolskega centra Celje je v navadi, da svojim najboljšim dijakom na posebnih slovesnostih izročijo priznanja za dobro delo. V sredo so imeli »svoj« dan naravoslovci.
Dijakom Gimnazije Lava je na tekmovanjih (šolskih, regijskih in tudi državnih) v zna-
nju matematike, logike, fizike, astronomije, biologije, sladkorne bolezni in kemije odlično uspevalo. Tekmovalcem in njihovim mentorjem so tako na posebni prireditvi v sredo podelili dosežena priznanja. Čeprav je uspešnih veliko dijakov, izstopa Marin Fe-rara, ki se je uvrstil tudi v petč-
leti pod mentorskim vodstvom Kristijana Kocbeka kot osnovnošolci začeli z matematičnim delom v gimnazijskem krožku. Izvrstna geo-grafinja Iva Jurov se bo po-
leti udeležila geografske olimpijade na Tajvanu, prav danes, v petek, pa bo znano, kdo vse bo Slovenijo zastopal na olimpijadi iz biologije - na izbirno tekmo-
vanje se je uvrstilo sedem dijakov iz Slovenije, med njimi Iva Jurov, Urška Ratajc in Veronika Gošnik iz I. gimnazije v Celju.
IS
lansko ekipo Slovenije za mednarodno fizikalno olimpijado, ki bo v drugi polovici julija v Zagrebu. Ker je letos mednarodno leto biotske raznovrstnosti, so ob podelitvi priznanj pripravili tudi fotografsko razstavo, ki bo do 21. maja na ogled v knjižnici Šolskega centra Celje.	IS
Z leve: mentorice Tamara Kolarič, Tanja Tušek, mag. Mojca Alif, ravnatelj dr. Anton Šepetavc, mentorja Tatjana Jagarinec in Kristijan Kocbek; spredaj nasmejani olimpijci
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Ne lepi in grdi, le bolj in manj negovani
V času izgubljanja kilogramov je nega nadvse pomembna. Koža pri hujšanju postaja mlahava in izgublja napetost. Za njeno čvrstost potrebujemo gibanje, naravne preparate in ročno masažo. Tisto, kar lahko damo v usta, je lahko dobro tudi za kožo. »Hujšarji« so skupaj izgubili že 188,5 kilograma. Mesec dni pred koncem delavnic si želijo, da bi jih domači bolj odločno podpirali in vzpodbujali na poti do spremembe.
Podpora bližnjih je v ča- šajo podporo domačih, zato
su hujšanja, ko se posamezniki soočajo s spremembami, izjemnega pomena. Še posebej pomembna je v trenutkih, ko se kilogrami ne topijo, kot bi si želeli, ali ko se hujšanje celo ustavi. Nekateri udeleženci pogre-
si želijo več razumevanja in vzpodbude v domačem okolju. Ker jih k želji po izgubi kilogramov in k bolj zdravemu življenju vlečeta lastna trma in skupinski duh, ne bodo odnehali, so enotni. Samozavest jim daje tudi vedno bolj
Udeleženke so na mizo razstavile svoja ličila, ličile druga drugo in se podučile o dnevnem in večernem ličenju. »Puder, maskare, črtala za oči in ustnice, šminke in glose uporabljamo za prekrivanje tistega, kar ni estetsko, in za poudarjanje lepega. A z ličili nikar ne pretiravajte,« je poudarila Nives Kamenšek (stoji desno).
Kozmetičarka iz salona v Top-fitu Nives Kamenšek je »hujšarje« podučila o splošni in dekorativni kozmetiki. Medtem ko se polovica udeležencev posveča splošni kozmeti-
ki, to je čiščenju kože, osnovni negi in higieni, druga polovica (izvzet je moški predstavnik) rada na sebi poudari tisto, kar je lepo, in prekrije nee-stetsko. »V kozmetičnem salonu nudimo nego obraza, rok, nog, depilacijo, pilin-ge za telo in različne vrste masaž,« delo povzema Ka-menškova.
Nega ni le za ženske, temveč se je poslužujejo tudi ne-
kateri moški. V drogerijah so zanje na voljo kreme proti gubam, ki so manj mastne in se ne svetijo. Ali bo v drogerijo po kremo zavil tudi naš edini »hujšar«, še ni pričakovati. Meni, da za to še ni potrebe, bo pa moral kmalu poskrbeti za viseč trebuh in učvrstiti kožo na nogah.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
oblikovano telo, ki ga je treba negovati. Za obraz in telo je treba uporabljati naravna olja in kreme ter se široko izogniti kemičnim preparatom. Kot je treba preverjati deklaracije na živilih, je priporočljivo preverjati deklaracije na izdelkih za nego. Zato naj vas nikar ne zavedejo reklame, ki na primer v tednu obljubljajo 10 odstotkov manj gub. Za čvrsto kožo v času hujšanja je primernih več vrst ročnih masaž za raz-strupljanje telesa, kot sta na primer limfna drenaža ali an-ticelulitna masaža.
f
Ne pustite se žejne peljati čez vodo.
'La
■ ■
zalá
iiilr&Lt Tili
8
CEUE
NOVI TEDNIK
Prodajalci na ekološki tržnici v Celju so povsem odvisni od vremena, strehe pa ne bodo dočakali, dokler se mestna občina in koncesionar, družba CM Celje, ne dogovorita, kdo jo bo financiral.
ko bo posijalo močno sonce,
■ ■	■	■	■ ■	se lahko nekateri naši proizvodi
mm	■ UM M ■	■ ^^ f* ■ ■ ^^ MM	pokvarijo. Ekološki kmeti smo,
##^^isk.ril I lil I^Xcij^X''	kot vse kaže, resno diskrimi-
nirani tudi s strani občine, ne glede na to, da ponujamo obi-
■	CeilSKi Wi^TW liCl	skovalcem tržnice zdravo sadje
in zelenjavo, pridelano brez pesticidov,« je razočaran pro-
Koliko časa bodo morali ekološki kmetje na celjski tržni- dajalec in lastnik ekološke
.v	j • . • j m-	i- -»¥-»1	• j	kmetije Stanko Valpatič s Po-
ci še prodajati pod milim nebom? - Prelaganje odgovor- nikve. Enako menitudiVera
nosti glede financiranja nadstreška	Zakošek iz Lesičnega: »Čeprav
smo mislili, da bodo pogoji na novi celjski tržnici boljši, je stanje še slabše. Vodstvo tržnice nam kljub dežju vedno zaračuna najemnino za stojnico po isti ceni. Čeprav od vseh kmetov na tržnici ponujamo najbolj kvalitetno hrano, imamo za prodajo najslabše pogoje.«
Ekološke kmete, ki prodajajo na celjski tržnici, počasi mineva potrpljenje. Počutijo se diskriminirani, ker investitor nad ekološkim delom nove tržnice ni postavil strehe. Prodajalci so tako povsem odvisni od vremenskih razmer. Čeprav so projekti za nadstrešek že narejeni, se zatika pri njegovem financiranju.
»Sramota je, da je na celj- razburjajo prodajalci ekološ-ski tržnici najslabše poskrb- kih izdelkov. Kot pravijo, je ljeno za ekološke kmete«, se dež že nekajkrat zmočil nji-
hove izdelke, ki so šli zaradi tega slabše v prodajo. »Nihče ne želi kupovati premočenih izdelkov ali stati na dežju med nakupom. Seveda je v času dežja tudi manj strank, saj raje gredo kupovat na stojnice, ki so zaščitene s streho. Še posebej pa nas skrbi poletje. Kajti
Kako ravnati z onesnaženimi tlemi?
Celje je v tem tednu gostilo II. letno srečanje projekta Urban SMS, na katerem je sodelovalo 42 strokovnjakov iz različnih evropskih držav. Glavni cilj projekta sta razvoj in priprava celovite strategije upravljanja s tlemi za srednjeevropske občinske uprave, ki bosta občinskim urbanistom s svojo metodologijo omogočala upoštevanje lastnosti tal in njihovih različnih okoljskih funkcij v procesu načrtovanja rabe tal in razmestitve dejavnosti v prostoru.
V projektu sodeluje enajst da je primerno za kmetova-
ob upoštevanju lastnosti tal opredeljena pomen in vloga tal za kakovost življenja in zdravja meščanov ter ustrezno gospodarjenje z zemljišči in varovanje najboljših tal.
partnerjev, od velikih evropskih mest, univerz do drugih uglednih raziskovalnih ustanov (glavni partner je mesto Stuttgart), med katerimi je tudi Mestna občina Celje. V Celju zlasti pričakujejo, da bo ta projekt nakazal usmeritve in možne rešitve pri ravnanju z onesnaženimi tlemi in prostorskem razvoju mestne občine.
»V Celju imamo cel kup paradoksov. V vzhodnem delu Celja, na primer, za katerega govorimo, da je najbolj onesnaženo s težkimi kovinami, so praktično vsa zemljišča uvrščena v prvo kmetijsko območje (opredeljena kot najkakovostnejša kmetijska zemljišča, op. p.). Medtem ko kmetijsko ministrstvo za neko zemljišče pravi,
nje, okoljsko ministrstvo za isto zemljišče trdi ravno nasprotno - da ni primerno za kmetijsko rabo. Kaj pa naj zdaj lastnik naredi iz tega zemljišča?« problematiko rabe zemljišč nazorno opiše župan Bojan Šrot, ki pričakuje, da se bodo s projektom Urban SMS lažje urejale tudi tovrstne zadeve.
Glavni rezultat projekta bo za uporabnike in prebivalce v izdelanem GIS (geografski informacijski sistemi) programskem orodju in spletni rešitvi, ki bo zajemala vrednotenje in pomen tal pri prostorskem planiranju z vidika ohranjanja njihove kakovosti, omogočanja ustreznega bivalnega okolja v mestih in doseganja trajnostnega prostorskega načrtovanja. Pri tem bosta
Pol stoletja šole na Hudinji
Osnovna šola Hudinja v Celju letos praznuje 50-letnico svojega delovanja. Prva generacija učencev je osnovno šolo zaključila davnega leta 1960.
Kulturna prireditev za učence in starše bo v sredo, 19. maja, osrednja prireditev za goste, nekdanje delavce šole in učence šole, pa pripravljajo dan kasneje, v četrtek, 20. maja. Prav poseben dan pa bo v soboto, 22. maja, ko se bodo na igrišču šole v tekmah
nogometa, odbojke, košarke, šaha in krosa pomerili učitelji, učenci in starši. Ta dan bo šola odprla vrata tudi za ostale obiskovalce, ki si bodo lahko ogledali prostore šole.
Na šoli pozivajo vse svoje nekdanje učence, ki bi se želeli udeležiti slavnostne prireditve, naj pokličejo v tajništvo šole, kjer bodo dobili tudi ostale informacije o dogodkih ob praznovanju 50-letnice.
BA
Kdo bo financiral nadstrešek?
Koncesionar, podjetje CM Celje, in Mestna občina Celje sicer že nekaj časa obljubljata, da bodo nad ekološkim delom tržnice postavili nadstrešek, vendar se je, kot kaže, vse ustavilo pri denarju in tako odgovornost za financiranje nadstreška občina in CM Celje prelagata drug na drugega. »To vprašanje mora rešiti zasebni partner, ki upravlja s tržnico,« se glasi odgovor župana Bojana Šrota. V CM Celje pa pravijo, da financiranje nadstreška ni njihova obveznost. Pri tem predsednik upravnega odbora podjetja Marjan Vengust dodaja, da so objekt zgradili po projektni dokumentaciji in gradbenem dovoljenju, ki ga je pridobila Mestna občina Celje že pred sklenitvijo koncesijske pogodbe. »Deset zunanjih stojnic, ki so namenjene ekološki tržnici in prodajalcem cvetja, po projektni dokumentaciji nima strehe, za-
to so bile v sklopu gradnje objekta tako tudi narejene,« pravi. Na pobudo prodajalcev ekoloških izdelkov so v CM Celje sicer že pridobili vso potrebno dokumentacijo (načrt projektanta tržnice, soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine) za zaščito desetih stojnic pred vremenskimi vplivi, financiranje izvedbe pa po njihovem presega obveznosti koncesionarja po sklenjeni pogodbi. Dokler se torej konce-sionar CM Celje z Mestno občino Celje ne bo uspel dogovoriti o financiranju nadstreška, bo ekološka tržnica takšna, kot je. Pod milim nebom.
Sicer so na celjski tržnici poleg nadstreška predvideni še nekateri drugi popravki, pri čemer se je treba zavedati, opozarja Šrot, da vse te izboljšave pomenijo višji standard in s tem tudi višje cene najema stojnic. »Tržnica ni socialni objekt,« dodaja župan.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Vrednost projekta za MOC je dobrih 156 tisoč evrov, skupni proračun vseh enajstih partnerjev pa znaša 2,2 milijona evrov. Triletni projekt se bo zaključil marca 2012.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Ur. list RS št. 33/07, 70/08 in 108/09) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/ 95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/ 06 in 43/08) Mestna občina Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje kompleksa I. gimnazije v Celju
I.
Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje kompleksa I. gimnazije v Celju, ki ga je pod številko projekta 56/09 izdelalo podjetje AR PROJEKT, d.o.o..
II.
Gradivo iz prve točke bo od 21. 5. 2010 do vključno 21. 6. 2010 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in pro
stor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje	in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu Mestne četrti Karel Destovnik Kajuh, Malgajeva ulica 4, Celje.
III.
Javna obravnava bo 14. 6. 2010 ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 21. 6. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN I. gimnazija«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi in posredovala v sprejem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Celje, 13. 5. 2010 Številka: 3505-09/2010-1
Župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
DOGODKI
Marko pometel s kuharsko konkurenco
Marko Magajne je odlično kuhal že na prvem predizboru na celjski šoli, s čimer si je zagotovil mesto v finalu.
Dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Marko Magajne se je uvrstil v finale tekmovanja najboljših mladih kuharjev srednješolcev in v sredo v Kopru ugnal vse ostale sofinaliste.
Marko je tako postal Tu-ševa kuharska zvezda 2010, saj je žirijo najbolj prepričal. Med šestimi recepti finalistov je vodjo strokovne komisije, predsednika Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaža Vozlja, najbolj prepričala Markova receptura in priprava telečjih zvitkov z zelenjavno skor-jico ter špargljevo rižoto s holandsko omako in šparglji.
Vsak tekmovalec je moral za dve osebi pripraviti glavno jed s prilogo in dekoracijo, vsi so imeli enake sestavine, ter na voljo 95 minut časa. V tem času so morali pripraviti in servirati jed, napisati recepturo, pripraviti in pospraviti delovni prostor. Komisija je ocenjevala izvirnost sestave jedi, odličnost recepture, estetski izgled jedi in pripravljeno dokumentacijo. Celjski dijak se je veselil zmage, ki ga je nekoliko presenetila, povedal pa je, da ima velike zasluge zanj njegov učitelj in da si je pridobil dragoceno izkušnjo. Z zma-
go se je Magajne uvrstil tudi v mladinsko nacionalno kuharsko reprezentanco, ki deluje v okviru Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in tekmovalce pripravlja tudi na kuharsko olimpijado. Poleg tega Marka čakajo še druga kuharska tekmovanja in enotedensko izpopolnjevanje v Nemčiji.
Projekt so v Tušu organizirali skupaj s partnerji, z njim pa želijo spodbuditi zanimanje mladih za poklic kuharja in dvigniti ugled temu, na trgu dela iskanemu poklicu.
PM
Foto: SHERPA (Arhiv NT)
S humorjem do zdravja
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, je pripravilo delavnici na temo Humor in nasmeh premagujeta stres, krepita zdravje in samopodobo.
Delavnici bo vodila prof. dr. Gordana Pavleković iz Medicinske fakultete Zagreb. Sodelovale bodo Viktorija Re-
har, Mojca Vrenko, Fani Čeh in Vida Štingl. Pričakujejo udeležence iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, iz zdravstva in lokalnih skupnosti. Prva delavnica je bila v sredo, druga bo 19. maja z začetkom ob 10. uri v prostoru Mestne skupnosti Žalec na Hmeljarski 3.
MBP
V Radečah bodo preverjali usposobljenost
Radeče bodo jutri, v soboto, gostile 14. regijsko preverjanje ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Pripravljajo ga celjska izpostava republiške uprave za zaščito in reševanje, laško območno združenje Rdečega križa in Občina Radeče.
Tokrat bo tema preverjanja usposobljenosti in delovanja ekip v nudenju prve pomoči v nesrečah v prometu, delovnih in naravnih ter drugih morebitnih nesrečah.
V Radečah pričakujejo 15 domačih ekip iz Celja, Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine, Zreč, Velenja, Žalca, Nazarij, Šentjurja in Vojnika ter ekipo iz hrvaške Kra-
pine. Preverjanje bo med 7.30 in 14. uro, ko bo sledila razglasitev rezultatov, vmes pa bodo tudi predstavitve dejavnosti in opreme gasilcev, potapljačev, civilne zaščite, vojske, policije, kinologov in drugih, ki sodelujejo pri nalogah zaščite in reševanja.
PM
Crem Caffe vas vabi na izlet po Krasu!
Kako lahko iz kave naredimo pravo umetnost, ne glede na to ali smo pravi poznavalci kave ali le navadni ljubitelji? Bi črno, kratko, dolgo, le podaljšano, kapučino, makijato ... ali bi iz kave raje pripravili kakšno sladico, atomsko kavo ...?
Da lahko pripravimo dobro kavo, nista dovolj samo pravilno pražena kava ter uravnovešena mešanica različnih vrst kakovostne kave. Kavo je potrebno tudi znati pripraviti. Vse o tem vam bodo povedali mojstri kave Crem Caffe, ki jih bomo obiskali na tokratnem izletu podjetja Tuš ter Novega tednika in Radia Celje, ki bo 11. 6. 2010. Poleg odlične kave si bomo ogledali kobilarno Lipica, ki letos praznuje 430. obletnico. Ustavili se bomo na eni izmed turističnih kmetij, kjer bomo pokušali domače dobrote, nato pot nadaljevali v Štanjel, ki mu renesančno baročni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela dajeta svojevrsten pečat. Prijavite se in uživajte z nami!
Kupon pošljite na naslov: Novi tednik Prešernova ulica 19 3000 Celje
Upoštevali bomo samo v celoti in čitljivo izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do 26.5.2010, do 10. ure.
V žrebu lahko sodelujejo samo naročniki Novega tednika, ki so hkrati člani Tuš kluba.

KUPON
Z Novim tednikom, s Tušem in Crem Caffejem na izlet! tus
Ime in priimek: Naslov: Pošta:
Kraj:
d icelje
95.1 95.9 1003 90.6 MHz
2 9
Št. Tuš klub kartice Naročniška številka Novega tednika Telefon: _Podpis:
tus klub
PREBOLD
Čas za prevetritev
V žalskem občinskem odboru LDS sicer priznavajo, da se je tudi v minulem mandatu kar nekaj postorilo, vseeno pa so prepričani, da potrebuje Občina Žalec prevetritev in ljudi, ki bi iskali nove rešitve, želijo pa tudi, da se po jesenskih lokalnih volitvah njihov glas bolje sliši.
Sicer so se o skupnem nastopu dogovarjali s kandidati drugih strank, vendar jih ti niso prepričali, zato bo na volitvah kot kandidat za žalskega župan na listi LDS nastopil Gregor Vovk Petrovski. Kandidat se je predstavil kot človek zmernega prepričanja, potrpežljiv in spravljiv, ki bo brez kuhanja zamer iskal predvsem sinergijske učinke. Kot župan bi večkrat odprl vrata družinskim podjetjem in obrtnikom, vzpostavil razvojno strategijo na področju turizma in kmetijstva, večjo pozornost namenil naravovarstvenim standardom in uravnoteženemu razvoju vseh krajev. Omenil je še čas, ki bi ga namenjal prosto-časnim dejavnostim šolske mladine, v ospredje pa postavil še prizadevanja za dodatne parcele za gradnjo.
Žalski svetnik Marijan Tu-ričnik je omenil, da so v svetniški skupini LDS ta mandat korektno izpeljali, v končnem delu so program zastavili skupaj z aktualnim županom Lojzetom Posedelom, ki pa je kmalu po volitvah izstopil iz stranke. Predsednik LDS Milan Čadej je ocenil, da so svetniki iz ostalih strank čas in ener-
Šport za vse generacije
V Žalec ponovno na velika vrata prihajajo različna športna druženja, saj se bo v soboto že desetič začel sklop prireditev, ki so jih poimenovali Razpnimo jadra. Skupen naslov zajema pet osrednjih prireditev in več kot 50 različnih aktivnosti za vse generacije ljubiteljev športa in rekreacije, ki jih bo kot rdeča nit povezovalo zbiranje žigov. Glede na izkušnje prejšnjih let pričakujejo več kot šest tisoč udeležencev.
Tako v soboto pripravljajo Dan druženja treh generacij, v okviru katerega napovedujejo izjemno pestro dogajanje. Med drugim bo nastop padalcev in predstavitev jahalnega športa, udeleženci bodo lahko tekli, igrali in spoznavali teniške
veščine ali preizkušali nogometne in košarkarske spretnosti, poskrbeli bodo za spretnostno vožnjo z »mopedi«, s kolesi in z otroškimi trikolesniki, posebej bodo predstavili balinanje, streljanje in rusko kegljanje, inline hokej ...
Gregor Vovk Petrovski je vsa leta zvest LDS, med drugim je bil tudi član državnega sveta. Napovedal je ustanovitev volilnega štaba, sestavljenega iz ljudi, ki si želijo sprememb.
gijo bolj kot za razvojna zapravljali za ideološka vprašanja. »Tudi zato je čas, da razvoj in kakovost življenja v občini prestavimo v višjo prestavo,« je omenil Vovk Petrovski, ki volitve ocenjuje kot neke vrste ženitni oglas, v katerem nagovarja volivce, če se želijo poročiti s kandidatom.
US, foto: TT
Razstavo so si najprej ogledali mladi ustvarjalci.
Ustvarjalni šolarji
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 30. maja odprta razstava del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Ob odprtju je zbrane učence in učenke, njihove mentorice in ravnatelje najprej pozdravila Lidija Koceli iz Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, razstavo pa je predstavil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik.
Razstava ponuja vpogled v tehnik, materialov in moti-doživljanje in posledično v li- vov. Razstava, ki so jo posta-kovno izražanje osnovnošol- vili Neli Šuler, Breda Bračko cev. Pozornejši obiskovalec bo in Uroš Govek, je postavlje-zaznal široko paleto likovnih na vzorno, saj enakovredno
vključuje vse razrede osnovne šole vseh osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Enakovredno so zastopane tudi vse likovne zvrsti, skupno pa je na ogled kar 213 del, ki jih je ustvarilo več kot 200 učencev in učenk ob pomoči 25 mentoric. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, otvoritev pa je popestril mladi pevec Lovro Korošec iz I. OŠ Žalec.
TT
Slovesni na Vranskem
Otroke na prireditve še posebej vabijo z enim od staršev, saj želijo k športnim aktivnostim spodbuditi tudi odrasle.
Sklop prireditev bodo nadaljevali 21. maja ob ribniku Vrbje s teki v različnih kategorijah, 29. maja bodo na svoj račun prišli ljubitelji rolanja, 13. junija napovedujejo v Žalcu nogometno Afriko, dogajanje pa se bo končalo 19. junija v športnem centru v Žalcu.
US
Na Vranskem v teh dneh obeležujejo občinski praznik. Kljub slabim gospodarskim razmeram so v preteklem proračunskem letu uspeli 40 odstotkov vseh prihodkov nameniti naložbam, kar je vzpodbuda za nadaljnje delo. Nocoj bodo s slavnostno sejo in podelitvijo grbov, plaket in priznanj nagradili svoje občane.
Največ sredstev so namenili za posodobitev cestnih odsekov na območju Prekope in v Brodeh, kjer so zgradili tudi pločnik in avtobusno postajo, ter za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v trgu Vransko ter v naseljih Videm in Podgozd, kjer so dodatno uredili vodovodno napeljavo. Čakata jih ureditev kanalizacije v vzhodnem delu občine, in sicer v naseljih Čeplje, Stopnik in Prekopa, in izgradnja čistilne naprave v Prekopi. Na čistilno
napravo bo priključenih 800 gospodinjstev. Za prvo fazo projekta bodo namenili 525 tisoč evrov proračunskega in 393 tisoč evrov evropskega denarja. Projekt se bo končal leta 2014, skupna vrednost znaša 1,5 milijona evrov.
Na Vranskem so ob tem ponosni na obnovitvena dela v Schwentnerjevi hiši in prenovo kulturnega doma. »Uspešno smo sanirali nekaj vodotokov, še vedno pa čakamo na denar za izgradnjo suhega zadrževal-
nika na Merinščici,« delo povzema župan Franc Sušnik.
Grb občine za življenjsko delo bodo posthumno podelili Ivani Drolc in za delo na pedagoškem področju Mariji Zajc. Plaketo občine prejmejo Ansambel Zupan, Ogrevanje Sedeljšak, d. o. o., in Kulturno društvo Vransko. Plakete pa so si letos prislužili Filip Križnik, Dejan Zorko, Marija Završnik, Marija Za-goričnik in Danica Sedelj-šak. MATEJA JAZBEC
Praznik občine so v tem tednu zaznamovali z dnevom odprtih vrat Energetike Vransko, s potopisnim predavanjem Magde Šalamon o Kanadi in predstavitvijo zgoščenke o občini. Poleg nocojšnje slavnostne seje bo na ogled tudi razstava Grad Stopnik skozi čas v Občinski knjižnici Vransko. Prihodnjo soboto pripravljajo športno prireditev S športom proti drogi in v soboto, 22. maja, odprtje prenovljene ulice Podgozd, posaditev najstarejšega cepiča vinske trte z mariborskega Lenta in slavnostni prevzem gasilskega vozila na Tešovi.
Odprta vrata na vrt
Konec minulega tedna si je mnogo obiskovalcev ogledalo vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin ob žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije, saj so imeli dan odprtih vrat. Številni so si ogledali tudi tamkajšnji ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, seveda pa je bilo v ospredju spoznavanje zdravilnih in aromatičnih rastlin.	Foto: TT
www.radiocelje.com
Počitniško delo v Preboldu
Občina Prebold razpisuje počitniško delo za dijake in študente. Na voljo je več različnih del, kot so administrativna dela v občinski upravi, izdelava spletnega časopisa, delo v knjižnici, vzdrževalna dela na kopališču in v TIC-u Prebold, pomoč v vrtcu in pomoč različnim društvom v kraju. Dijaki in študentje bodo prejeli nagrado v višini 3,5 evra na uro, pogoj je, da so občani Prebolda. O izbiri bodo obveščeni do 15. junija.
MJ
www.novitednik.com
H'OiH'HIIN
ŠOŠTANJ

11
Horuk za kino
S prostovoljci, ki so v Velenju urejali letni kino
Konec minulega tedna je kar nekaj prostovoljcev, predvsem dijakov in študentov, ki so jih s svojimi izkušnjami podpirali nekdanji brigadirji, zavihalo rokave in do konca uredilo prostor letnega kina v Velenju.
Gre za prostor ob Škalskem jezeru, kjer so nekdaj vrteli filme, a konec 70. let to dejavnost opustili. Prostor je bil povsem zaraščen do lani, ko so se v Mladinskem centru Velenje odločili za njegovo ureditev. »Kar nekaj grmičevja je bilo treba odstraniti, za pomoč pri podiranju večjih dreves pa smo zaprosili gozdarje,« se spominja vodja delovne brigade Dimitrij Amon. Že lani so pripravili nekaj prireditev in ugotovili, da so »usposobili« izjemno primeren multifunkcijski prostor, ki zaradi oddaljenosti od mesta ne moti nikogar,
sprejme pa lahko približno tisoč ljudi. Lani so na predstave prihajali predvsem nekoliko starejši, ki so v letnem kinu obujali spomine. Menda je tu »padlo« kar nekaj prvih poljubov, slišati pa je bilo še bolj pikantne zgodbe.
Vsi za vse
Tudi zaradi teh spominov so v MC letos ponovno organizirali prostovoljno delovno brigado, ki je dokončno uredila letni kino. Prostovoljcem, mimogrede, za odsotnost od pouka v četrtek in petek so jim napisali opravičilo, so na pomoč priskočili člani lani ustanovljenega Društva brigadirjev Velenje. »Ti nekoliko starejši fantje so v času Jugoslavije delali v različnih delovnih brigadah in na različnih akcijah, zato so seveda temu primerno bolj izkušeni. Mladi, ki se
s tovrstnim delom še niso srečevali, so dobili veliko znanja o tem, kako se dela, kako se vodi posamezna četa, seveda pa spet ni manjkalo zanimivih zgodb in prigod, ki so pokazale, da je bilo delo v nekdanjih brigadah težje, kot je bilo naše druženje,« je omenil Amon. Tako je od 40 do 50 mladih v treh dneh popri-jelo za vsako delo. »Vsi so bili pridni, nikogar ni bilo treba priganjati, vsak je delal vse.«
Tako so okrog letnega kina postavili ograjo, poskrbeli za varnostno razsvetljavo, utrdili »amfiteater« in uredili prostor za postavitev sanitarij ter lesene hiške. Kot zanimivost je Amon omenil, da letni kino ni bil tarča vandalov, kar kaže, da so ga mnogi vzeli za svojega.
Za letos v MC načrtujejo kar nekaj prireditev, ki se bodo za-
Letni kino v Velenju je urejala prostovoljna delovna brigada.
čele 22. maja s koncertom v sklopu festivalskega dogajanja Dnevi mladih in kulture, ob koncu šolskega leta bodo poleg predstavitve glasbenih zvrsti pripravili tudi priložnostne koncerte roka, techno in
hip-hop glasbe, avgust bo namenjen elektronski glasbi ... »S Kinom Velenje se dogovarjamo, da bomo določen dan v mesecu namenili kinotečnemu in dokumentarnemu programu, načrtujemo pa še nekaj po-
topisnih predavanj. Ob tem bo MC ponudil prostor vsem kulturnim ustvarjalcem za izvedbo njihovih dogodkov, tako da bo letni kino v resnici živel,« je načrte MC razložil Amon.
US
Jubilej »zarje«
ŠOŠTANJ - Minilo je 85 let, odkar je na prvomajski proslavi prvič vzklila zamisel o ustanovitvi šoštanjske godbe na pihala. Tako se je rodil Pihalni orkester Zarja Šoštanj, ki ob svojem jubileju v soboto ob 16. uri na rokometnem igrišču pripravlja mednarodno srečanje pihalnih orkestrov. Druženje bodo začeli zgornjesavinjski godbeniki, nato se bodo predstavili avstrijski in hrvaški ter Godba Zabukovica, srečanje pa bodo zaokrožili domači godbeniki.
US
PLANET TUS
VOJNA ALI MIR Z U^J BAKTERIJAMI
Dežela zdravja
Dobrodelno dražbo v kulturnem domu je vodil Drago Kolar (levo) s pomočjo Simona Ograjenška iz Pupa in seveda kupcev, ki so vneto dvigovali cene.
Dobrodelnost v
■	tf V V ■ ■ ■
znamenju tascmrn jezikov
V soboto je v središču Velenja spet mrgolelo, saj so poleg bolšjega sejma in kmečke tržnice pripravili 15. cvetlični sejem. Kar veliko domačinov se je na sejem že tako navadilo, da je obisk obvezen.
Poleg nakupa različnih rož so namreč tudi tokrat lahko spoznali kar nekaj novih trendov pri zasaditvi balkonov in vrtov, mnogi med številnimi obiskovalci, ki jih je sicer okrog poldneva pregnal dež, pa so po Titovem trgu hodili z brezplačno rožo. Poleg bogatega sejemskega programa, v katerem so se predstavili številna velenjska društva, vrtci in šole, je imel letošnji sejem tudi veliko dobrodelne note.
Zanimiva je bila dobrodelna dražba 17 cvetličnih aranžmajev, ki so jih pripravili flori-
sti podjetja Pup, s prodajo pa so zbrali 2.890 evrov. Kar nekaj aranžmajev, poleg različnega cvetja smo v mnogih zasaditvah opazili taščine jezike, je doseglo oziroma preseglo ceno 200 evrov. V okviru sejma so letos prvič organizirali tudi dobrodelno prodajo bograča, ki so ga na Titovem trgu kuhali župan Srečko Meh, podžupan Bojan Kontič ter vodje uradov velenjske občinske uprave. S prodajo bograča so zbrali 203 evre, dodatnih 112 evrov pa je bil izkupiček od prodanih kosov torte Velenje.
S sobotnimi dobrodelnimi akcijami zbran denar bodo predali Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje za organizacijo počitnic otrok iz socialno šibkih družin.
US
Kaj predstavlja večjo grožnjo? Bakterije v našem okolju in naših telesih ali sredstva, s katerimi se poskušamo pred njimi ubraniti?
Katere bakterije so zares nevarne in kako jih lahko obvladamo na naraven način? Katerih bakterij nam primanjkuje in kako do njih?
O naravnih rešitvah na področju zdravja in bivanja bosta ob 10. uri v dvorani številka 7 predavali Sanja Lončar in Adriana Dolinar. Naravno proizvodnjo koristnih in užitnih bakterij bodo predstavila društva na stojnicah v avli Planeta Tuš.
Vabljeni, vstopnine ni!
KOZJE
ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J.
Kam je izpuhtelo sto
tisoč	Vse kaže, da bodo Kozjani od jedr-
skega kolača pojedli le drobtinice
Središče gospodarsko šibkega Kozjanskega, z Občino Kozje, pri delitvi bogatih finančnih kolačev nima ravno sreče. Občino, ki je v 10-kilometrskem obmejnem pasu s Hrvaško, so državni organi vse do predlani odrivali od delitve sredstev iz tega naslova. Podobno je z milijoni evrov, ki jih dolga leta delijo na račun bližine poslopja jedrske elektrarne v Krškem ter zdaj še zaradi bližine odlagališča jedrskih odpadkov. Lani je bilo rečeno, da bo Občina Kozje zaradi odlagališča prejela sto tisoč evrov, zdaj naj bi jih komaj dva tisoč.
Občina Kozje je v vplivnem območju poslopja jedrske elektrarne v Krškem, od katerega je po zračni črti oddaljena podobno kot Občina Sevnica. Sev-ničani dolga leta prejemajo visoko denarno nadomestilo, v Kozjem ter njegovi kozjanski okolici so bili zanj vse do lani prikrajšani. Takšna odločitev je bila politična, vedo poznavalci razmer.
Od lani je drugače, saj je država Občini Kozje lansko pomlad prvič priznala denar, ki ji pripada zaradi bližine objekta atomske elektrarne, ki se je hudo bojijo celo oddaljeni Avstrijci. Prvič v dolgi zgodovini jedrske elektrarne jim je država priznala deset
tisoč evrov letnega nadomestila (za sedem mesecev), ki ga je občina resnično prejela ter porabila.
Koliko za odlagališče?
Od letos pripada Občini Kozje denar še iz enega naslova, to je zaradi bližine odlagališča jedrskih odpadkov, ki ga je država konec preteklega leta končno našla v Vrbini pri Krškem. Nadomestilo ji po državni uredbi pripada od 1. januarja
letos, vendar je višina nadomestila sporna. Lani so državni organi govorili o več kot sto tisoč evrih letnega nadomestila Občini Kozje zaradi bližine odlagališča jedrskih odpadkov, zdaj kaže, da bo Kozje prejelo komaj dva tisoč evrov.
Občani v Kozjem so seveda ogorčeni, saj so napovedanih sto tisoč evrov že uvrstili v letošnji občinski proračun. Sto tisočakov za Kozje so lani omenjali predstavniki države, o takšnem znesku je med drugim
jeno rabo prostora za leto 2010. Po predpisanem postopku mora temu slediti občinski poziv za plačevanje akontacij za leto 2010, občina mora nato odločbo izdati do konca julija.
Na Kozjanskem so ogorčeni, zato smo iskali informacije o tem, kam je izpuhtelo predvidenih sto tisoč evrov, na različnih naslovih. V ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da je pravi naslov za odgovor
gospodarsko ministrstvo, kamor spada krški sklad za razgradnjo. Iz ministrstva za gospodarstvo so odgovorili, da je odgovor treba poiskati na sedežu sklada v Krškem, iz sklada pa so odpisali, da naj odgovori lokalna skupnost, to je Občina Kozje. Komentar niti ni potreben. Kot vse kaže, bodo morali v gospodarsko šibkem Kozjem letošnji občinski proračun precej znižati.
BRANE JERANKO
NA KRATKO
Središče Kozjega. Lani je odmevala novica, da bo zaradi bližine odlagališča jedrskih odpadkov Občini Kozje pripadlo sto tisoč evrov, zdaj kaže, da bo prejela državne drobtinice.
poročala RTV Slovenija, o njem je v intervjuju govoril župan najbolj jedrske Občine Krško, Franc Bogovič, ki razmere seveda dobro pozna ... V občinski upravi so pred kratkim ugotovili, da bodo kot vse kaže dobili le drobtinice. To se je izkazalo, ko so prejeli od zavezanca za plačilo nadomestila, to je od Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (s sedežem v Krškem) obrazec napovedi za plačilo nadomestila za ome-
Lemberžani se veselijo
LEMBERG - V tem trgu občine Šmarje pri Jelšah bo v soboto, 15. maja, slovesno odprtje obnovljenega rotovža, »prangerja« z roko pravice ter stalne postavitve zbirke o bogati zgodovini srednjeveškega trga. Začetek prireditve bo ob 10.30, ko bo nastop pihalne godbe, ob 11. uri bodo sledili prihod konjenikov, bogat kulturni program ter odprtje. Med 13. in 14. uro bodo še volitve lemberškega župana po stari šegi, zapisani v Šaljivih zgodbah o Lemberžanih. Ob tej priložnosti pripravljajo v Lember-gu še sejem z lončarjem, s kovačem, z lectarjem, s suho robo in podobnim, druženje pa obljubljajo do poznih popoldanskih ur. (BJ)
Prizidek še uradno
ŠMARJE PRI JELŠAH - V
domu upokojencev bo v petek, 14. maja, ob 11. uri uradno odprtje novega prizidka doma. V njem so sodobno oprem-
ljene tri eno- ter tri dvoposteljne sobe, možnost nujne namestitve težkih bolnikov iz širše okolice, prostor za prireditve ter na vrhu ozelenjena razgledna terasa. (BJ)
Tribuna v Podčetrtku
PODČETRTEK - V gasilskem domu bo v petek, 14. maja, ob 18. uri javna tribuna na temo, kako do novih delovnih mest ter o razlogih proti uveljavitvi arbitražnega sporazuma. Sodelovala bosta nekdanji minister prof. dr. Žiga Turk, ki je generalni sekretar Skupine za razmislek o prihodnosti Evropske unije, ter poslanec dr. Vinko Gorenak. Tribuno pripravlja občinski odbor SDS. (BJ)
Družine brezplačno
GRAD PODSREDA - V okviru akcije zveze prijateljev mladine Za družine brezplačno omogoča zavod Kozjanski park družinam brezplačen ogled gradu Podsreda od jutri, sobote, do 22. maja. (BJ)
csM>a s plinom in toploto

Utrinek iz kulturnega doma Šmarje pri Jelšah, kjer se je poleg folklornih skupin iz Srbije in Avstrije predstavila domača folklorna skupina iz Mestinja (na fotografiji).
Smrekaijeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
Mednarodni folklorni festival Kozje
Pod okriljem Folklorne skupine Kozje je bil med 6. in 9. majem četrti mednarodni folklorni festival. Pro-
gram je potekal na treh lokacijah in sicer v Termah Olimja, v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah in pred ga-
silskim domom Kozje, kjer se je osrednja prireditev začela s povorko folkloristov skozi kraj.	PB
S kolesi do proteze
V kulturnem centru v Rogaški Slatini bo v petek, 14. maja, ob 20. uri dobrodelna prireditev S kolesi pomagamo Marku.
Na prireditvi, ki jo pripravljajo v sodelovanju med kolesarsko sekcijo Športnega društva Mestinje ter KS Ko-strivnica, bodo člani društva
predstavili svoja kolesarjenja po Balkanu, iz Rogaške Slatine do Bruslja, od Gdanska do Rogaške Slatine ter lansko kolesarjenje od Barcelone do Podčetrtka. Po projekciji bodo mestinjski kolesarji predstavili še svoj letošnji načrt za 1.700 kilometrov dolgo kolesarjenje od Carigra-
da do Podčetrtka. V glasbenem programu bosta nastopila Rok Kosmač in Ana Ferme, prostovoljne prispevke pa bodo namenili za pomoč pri nakupu gibljive proteze za dijaka Marka Antoliča iz KS Kostrivnica, ki je ostal brez noge. Vstopnine ne bo.
BJ
Hi{? company Tor women
(Ne)varno sonce
je nagradna spletna igrica, primerna tako za mlade kot starejše.
Vemo, da so predvsem otroci in mladi veliko na soncu, ne zavedajo pa se škode, ki jo sonce povzroči nezaščiteni koži. V svojem življenju prejmemo približno 80 odstotkov UV-sevanja že v otroštvu do 18. leta, otroci letno torej prejmejo 3-krat več sevanja kot odrasli. Na koži in očeh je kratkoročno škodo težko opaziti, ko pa se z leti pokažejo posledice, jih je nemogoče popraviti. Zato je pomembno, da otrokom dajemo dober zgled in da jih navajamo na zaščito kože in oči.
Odigrajte igrico na spletu: www.avonblog.si,www.radiocelje.com ali www.novitednik.com in se potegujte za paket Avonovih negovalnih zaščitnih proizvodov za sončenje in za po sončenju.
PROMOCIJSKO BESEDILO
H'OiH'HIIN
ŠENTJUR
LAŠKO
13
Ljubezen do gora skozi besedo
Franček Knez in Jože Zupan o alpinizmu in literaturi
V Knjižnici Laško so pripravili večer, ki je presegel pričakovanja. V goste so ob dnevih knjige pred kratkim povabili rojaka, alpinista in hkrati literarna ustvarjalca Frančka Kneza in Jožeta Zupana. Njuna misel, da je »odnos do skale, stene, kamna, ki žari in alpinistu s tem daje moč in energijo, temeljna značilnost alpinizma, ta pa je žar v očeh«, je bila rdeča nit večera.
Plezalno pot sta takrat Rimljana, danes Laščana Knez in Zupan začela skupaj v začetku 70. let in bila ena najboljših slovenskih alpinističnih navez. Pogovora v laški knjižnici, z avtorjema sta se pogovarjala bibliotekar Matej Jazbin-šek in direktorica Metka Ko-vačič (za to, da je skromna alpinista nagovorila k sodelovanju, kar marsikomu doslej ni uspelo, je bila deležna številnih priznanj), zato ni bilo težko začeti. Alpinista sta spregovorila o svojih prvih srečanjih z gorami in s stenami ter obudila številne spomine ter anekdote. Na primer kako sta svojo prvo prvenstveno smer v Turski gori poimenovala smer Franca Jožefa - ne po ce-
NA KRATKO
Ljudske pesmi in viže
Šentjurska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in Kulturno društvo Dramlje nocoj ob 19. uri v Slomškovem domu v Dram-ljah pripravljata koncert lju-skih pesmi in viž. Nastopili bodo ljudski pevci Društva upokojencev Šentjur Jesensko cvetje, KD ljudske pevke Rogatec, harmonikar Gregor Kolar, Ljudski pevci in godci KD Dobrina, Sestre Jakob KUD Dobrna, Paridolske korenine, Harmonikarji KD Dobje, Ljudski pevci iz Dramelj, Ljudski pevci s Prevorja ter godca Osrečki in Zelč. Program bo povezovala Nina Gajšek.
Z vrčkom ob Savinji
Likovno društvo Laško v sodelovanju s Pivovarno Laško in Thermano jutri, v soboto, pripravlja slikarski ex-tempore z naslovom Z vrčkom ob Savinji. Vabijo slikarje, da se jim pridružijo pri ustvarjanju v zdraviliškem parku na obeh bregovih Savinje, kjer si bodo sami lahko izbrali prostor s senčnikom in stolom. Hkrati lahko razstavijo svoja dela in jim dodajajo nova ter soustvarjajo galerijo na prostem. Zbrali se bodo ob 8.30 pred kulturnim centrom v Laškem, odšli na ogled pivovarne, nato bodo slikali in končali ob 18. uri, kot bodo v Wellnes Park Hotelu ob kulturnem programu odprli razstavo del.
PM
Franček Knez je legenda v alpinističnih krogih, lani pa je pri založbi Sanje izšla njegova odmevna knjiga Ožarjeni kamen. Gre za eno najimenitnejših del slovenske alpinistične literature, v katerem se avtor v izredno bogatem jeziku in številnih življenjskih spoznanjih in modrostih spominja prehojene, predvsem alpinistične in plezalne poti. Knjiga je tako Frančkove uspehe za vselej iztrgala pozabi in jih s trajnimi črkami zapisala v zgodovino slovenskega alpinizma. Kar si več kot zaslužijo, če pomislimo samo na edinstven dosežek v svetovnem merilu; 5.350 preplezanih smeri, od tega 790 prvenstvenih, ter na primer izjemna podviga pri še danes neponovljeni smeri v južni steni Lhotseja in pri rekordno hitrem solo vzponu na Eiger. Za svoje dosežke je prejel številna priznanja.
sarju, ampak po svojih imenih. Govorili so o alpinizmu, plezanju ter o njunem osebnem dojemanju tega načina življenja in življenjske filozofije, kot sta alpinizem sama opisala. Še posebej pristno in pre-tanjeno je to v svoji knjigi že opisal Knez.
Zgovorni Zupan in bolj redkobesedni, a iskrivi Knez, ki je med alpinisti najbolj znan kar po imenu Franček, se nista želela konkretno izjasniti o dosežkih v alpinizmu, alpinističnih nagradah, težavnostih smereh, ki jih marsikateri domišljavi plezalec oceni s pogledom pod steno, v kateri še sploh ni plezal, kot je brez olepšav povedal Knez.
So pa vsi obiskovalci še po neuradnem druženju z obema alpinistoma odhajali domov bogatejši za številne iskrene in bogate odgovore, ki so še enkrat dokazali njuno skromnost in veličino obenem. Zanimanje za večer v njuni družbi je namreč preseglo prostorske zmogljivosti laške knjižnice. Številnim
domačinom so se med poslušalci pridružili alpinisti od blizu in daleč, med njimi tudi Tone Škarja, starosta slovenskega alpinizma, vodja številnih odprav v Himalajo, tudi znamenitega prvega jugoslovanskega vzpona na Everest leta 1979, pri katerem sta sodelovala Franček in Jože.
PM, foto: NIKO ZUPAN
V pripravi je knjiga Jožeta Zupana, ki bo izšla z naslovom Tukaj, tam, onkraj; gre za zbirko pesmi in fotografij. Tudi Zupan ima za seboj številne prvenstvene vzpone in prvo ponovitev v slovenskih in centralnih Alpah, sodeloval pa je tudi pri odpravah v Andih in Himalaji. Bil je tudi načelnik Alpinističnega odseka Celje ter kot inštruktor sodeloval v alpinistični šoli Aleša Kunaverja v Nepalu.
V gorah, kjer je najlepše. Arhivski posnetek Frančka Kneza in Jožeta Zupana
Razstava o Franju Malgaju
Šentjur je bogatejši še za eno stalno razstavo, saj si je v večnamenskem prostoru OŠ Franja Malgaja mogoče ogledati razstavo Franjo Malgaj - Slovenec sem!
Prejšnji teden so v Šentjurju obeležili 91. obletnico smrti rojaka, pomembnega borca za severno mejo. Šentjurča-ni so na Malgaja, rojenega v Hruševcu, izjemno ponosni, kar kaže tudi kip na Mestnem trgu. Zdaj se je mogoče o Malgajevem pogumu in vlogi v prvi svetovni vojni seznaniti še bolj podrobno. Avtorica razstave, ki jo je financirala šentjurska občina, je Darja Jan iz Muzeja novejše zgodovine Celje, odprtje pa so prejšnji teden s kulturnim programom obogatili učenci šole, ki nosi njegovo ime. Udeležili so se ga številni gostje, med drugim tudi Malga-jev pranečak Janko Štampfl. Ob tej priložnosti je predstavnica Domoljubnega društva Franja Malgaja Šentjur -člana Zveze društev General Maister Tatjana Oset obljubila še, da bo spomenik Malgaju na Mestnem trgu jeseni dobil še dodatek; obris severne meje z označenim mestom Malgajeve smrti.
PM
Zadnji žusemski
v v ■ ■
grascaki
V Loki pri Žusmu bodo jutri, v soboto, obeležili 120-letnico smrti Leopolda Fieglmullerja, odkrili ploščo v njegov spomin ter predstavili knjigo Janeza Stanislava Roš-kerja.
120-letnice smrti Leopolda Fieglmullerja, lastnika loške steklarne in gradu na Žusmu, se bodo najprej spomnili ob 16. uri z mašo v cerkvi sv. Jakoba na Žusmu, ko bodo odkrili obnovljen nagrobnik v njegov spomin ter v spomin Leo-poldine Dobovišek. Ob 18. uri bodo v cerkvi sv. Leopolda v Loki pri Žusmu odkrili še spominsko ploščo rojaku. Sledila bo predstavitev knjige Zadnji žusemski graščaki, kozjanski steklarji, trgovci in loški učitelji, ki jo je napisal Janez Stanislav Rošker.
Prireditev pripravljajo Društvo Izviri Dobrina, KS Loka pri Žusmu, družini Roškar in Ledinek ter Društvo steklarjev Slovenije.
PM
V SPOMIN Martin Cmok
»Umrl je mož! Kje tak je še med nami?« Na ta verz je Anton Forster skompo-niral čudovito skladbo v spomin umrlemu prijatelju. Ko sem pred dnevi izvedel, da je umrl moj dober prijatelj Martin Cmok, sem se vprašal isto. In še marsikateri krajan Slivnice, ki ga je poznal.
S pokojnim Martinom sva bila prijatelja iz otroških let. Bil je ravno toliko starejši, da mi je utiral pot na vseh področjih družbenega dela; pri ministriranju v farni cerkvi, gasilcih, dramski sekciji, pevskem zboru ... Martin je začel obiskovati osnovno šolo pred izbruhom 2. svetovne vojne. Med okupacijo so otroci nadaljevali šolanje v nemških šolah pod nenormalnimi pogoji in ga končali predčasno. O nadaljnjem šolanju ni bilo mogoče misliti. Manjša zastarela hribovska kmetija ni zadostovala za dostojno preživljanje družine. Oče, invalid iz 1. svetovne vojne, se je zaposlil kot progovni delavec na železnici in s skromno plačo dopolnjeval družinski proračun. Za naslednika na domačiji je bil določen starejši brat, mladi Martin pa je komaj čakal, da je dopolnil starost, ko so ga lahko sprejeli na delo v Železarni Štore. Pri težkem delu v zelo slabih pogojih je spoznal, kako zelo prav bi mu prišlo dodatno znanje. Izkoristil je prvo priložnost in
se udeležil šolanja za žerja-vovodjo. Ko ga je končal, so ga premestili na to delovno mesto v elektroplavžu. Delo je bilo fizično manj naporno, bolje plačano, a še vedno v slabih klimatskih pogojih. Kot naravno inteligenten in uka željni fant se je vpisal v večerno ekonomsko šolo in jo uspešno končal. S to izobrazbo se je lahko zaposlil v občinski službi kot inšpektor, pozneje pa v obratu Aurea, kjer je dočakal pokoj.
Ves čas je bil nadpovprečno družbeno aktiven v domačem kraju. Že v rani mladosti se je vključil v gasilske vrste, kjer je ostal aktiven vse do smrti. V društvu je opravljal vsa leta najodgovornejše funkcije, dosegel vsa mogoča napredovanja v gasilski organizaciji in zasedal vodilna mesta tudi v gasilski zvezi. Ko je režiser Martin Voga oživil dramsko sekcijo, je postal mladi Martin njen nepogrešljiv član. Delali smo v nemogočih pogojih, brez potrebnega denarja, pravih pogojev za vaje. Vse, vključno z organizacijo in izdelavo scen, smo opravljali sami. Zlasti pri iz-
delavi scene se je Martin vedno izkazal z ročnimi spretnostmi. Po ustanovitvi pevskega zbora leta 1956 je Martin uspešno opravil avdicijo in postal redni član in celo tajnik. Prepeval je, dokler je zbor obstajal. Po reorganizaciji lokalne uprave in ustanovitvi krajevne skupnosti je postal njen predsednik in ostal s krajšim presledkom dolgo vrsto let. Kot kmečki sin je bil velik ljubitelj narave, ustanovil je čebelarsko društvo v kraju in ga kot predsednik tudi vodil. Po upokojitvi je organiziral društvo upokojencev, ki ga je kot predsednik uspešno vodil vrsto let. Ob vsej veliki družbeni angažiranosti mu je bila vedno v ospredju skrb za družino. Sam je skusil težko izobraževanje ob delu, zato je poskrbel za hčerki, da sta lahko redno študirali in dosegli univerzitetno izobrazbo. Na podedovani parceli je zgradil skromno hišico, v kateri z družino ni dolgo užival. Zaradi nastanka jezera so se morali izseliti, zato je bil spet prisiljen graditi in v Gorici pri Slivnici postaviti nov dom.
Ob tako pestri in razgibani življenjski poti je lahko zaključiti, da je to zmogel le človek z izjemno energijo, vztrajnostjo in delavnostjo, kakršen je bil pokojni Martin. Zato se upravičeno sprašujem, kot tudi mnogi moji bivši so-krajani: »Kje tak je še med nami?« In nadaljujem z verzom iz iste pesmi: »Umrl mož ni, saj v naših srcih on živi!«
LOJZE SELIČ
14
SL. KONJICE
VOJNIK
NOVI TEDNIK
Prenos znanja z univerze v gospodarstvo
Uspehi Pro-Bita niso naključni - Vlaganje v kadre in raziskovalno delo
Konjiško podjetje ProBit programska oprema je na trgu šele 21. leto. V tem času je dozorelo, tako da danes proizvaja programsko opremo za različne panoge in vse velikosti podjetij. V Sloveniji imajo 51 zaposlenih, podjetji imajo tudi v Beogradu in v Zagrebu. Lani so imeli tri milijone evrov prometa in z znižanjem stroškov dosegli celo boljši poslovni izid kot v rekordnem letu 2008. Za temi skopimi podatki se skriva veliko dela, predvsem tistega najpomembnejšega: vlaganja v lastne kadre in razvoj.
»Naša razvojna strategija temelji na trendih, ki se bodo v poslovni informatiki šele začeli uveljavljati,« pravi direktor Andrej Kramber-ger in doda, da izhajajo iz potreb bodočih uporabnikov. Takšno načrtovanje seveda s seboj prinaša tveganje, a v podjetju stavijo na znanje svojih zaposlenih. Med njimi prevladujejo mladi. Polovica zaposlenih ima 7. stopnjo izobrazbe, imajo 3 magistre in magistra doktorskega študenta. »Zavedamo se, da je to naš ključen vir,« poudarja direktor. Da pridobijo ljudi, kakršne si
Andrej Kramberger
želijo in potrebujejo, vsako leto pripravijo poletne šole, na katere povabijo dijake in študente. Najboljše podprejo s štipendijami in jim zagotovijo zaposlitev. »Čeprav je najtežji, je na dolgi rok daleč najbolj uspešen razvoj lastnega kadra,« so prepričani v Pro-Bitu.
Na tak način so pridobili tudi mladega raziskovalca Danijela Radjenovića s Polzele. »Leta 2003 sem bil na poletnem tečaju. Dobil sem štipendijo, tu sem opravljal počitniško prakso,« pripoveduje. Ker mu je bilo delo všeč,
Danijel Radjenović
tudi vožnja iz Krškega ni bila pretežka. »V 4. letniku fakultete sem se izobraževal v tujini, v Nemčiji. Videl sem, kako dobro deluje sodelovanje med gospodarstvo in univerzo. To me je navdušilo in tudi diplomiral sem v sodelovanju podjetja in univerze,« razlaga. Zelo uspešno in fakulteta ga je seveda želela obdržati v svojih vrstah, a zmagali sta želja in izziv po stiku z realnim svetom, po takojšnji uporabnosti raziskav. A če ne bi uspel na razpisu za mladega raziskovalca v gospodarstvu, je vprašanje, ka-
ko bi se odločil. »Verjetno bi ostal na fakulteti,« ugiba.
Njegov cilj je čimprej doktorirati. Ni mu žal, da je med zaposlitvijo na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru ter Pro-Bitom izbral prakso. To je s seboj prineslo tudi stalen stik med fakulteto in podjetjem. »Pričakujemo večji pretok znanja in ljudi, morda pa tudi kakšen skupni projekt,« so zadovoljni v Pro-Bitu. »Želimo imeti lastno raziskovalno ekipo,« še dodajajo. Mislijo resno, saj so že ustanovili 5-članski raziskovalni oddelek. Nove tehnologije pač zahtevajo stalno raziskovanje.
Potrebujejo jih pri razvoju programskega orodja nove generacije in za projekt, s katerim so vključeni v Evre-ko 2010. Razvili so programsko opremo za socialno varstvene domove in varovana stanovanja: »Takšnega sistema za starostnike še ni. Samo z dotikom zaslona bodo lahko sprejemali in oddajali informacije,« je ponosen Andrej Kramberger. Projekt, v katerega so vložili veliko raziskovalnega dela, bodo uresničili jeseni.
MILENA B. POKLIČ
Za večjo varnost oskrbe s pitno vodo
Na najvišji točki Škalc pri Slovenskih Konjicah so v petek slovesno predali namenu nov 400-ku-bični vodohran s povezovalnim in z razvodnim omrežjem. S tem je bila dokončana prva naložba, ki so jo v konjiški občini zgradili s pomočjo evropskih sredstev, vredna 611 tisoč evrov.
Od skupne vrednosti naložbe so 71 odstotkov denarja oziroma 425 tisoč evrov pridobili na razpisu evropskega sklada za razvoj regij, preostalo so pokrili iz občinskega proračuna. »Glede koriščenja evropskih sredstev je to pionirski projekt, pri katerem smo se veliko naučili. Iz kohezijskega sklada pričakujemo še več sredstev, tako da bomo oskrbo s pitno vodo še izboljšali,« je na slovesnosti ob odprtju vodo-hrana med drugim poudaril župan Miran Gorinšek. V občini se namreč zavedajo pomena dobre oskrbe s pitno vodo, zato zadnja leta zanjo namenjajo vedno več proračunskega denarja.
Priprave na gradnjo novega vodohrana, ki je nadomestil starega 50-kubičnega, so se v občini začele že leta 2004, vendar so lahko temeljni kamen položili šele leta 2008, potem ko so uspeli na razpisu evropskega sklada. Vodohran je zgradilo podjetje IPI iz Rogaške Slatine.
Danes je na nov vodovodni sistem priključenih že 1350 prebivalcev, pretežno iz Škalc, Vešenika in Pre-log. To so tudi naselja, ki zadnja leta izredno hitro rastejo, s čimer rastejo tudi potrebe po pitni vodi. Poleg oskrbe teh naselij z vodo predstavlja vodohran na najvišji točki Škalc tudi rezervo pitne vode za samo mesto Slovenske Konjice. Sicer še vedno ne dovolj veliko, a bistveno večjo, kot je bila prej.
Vodohran in vodovodno omrežje nista edini pridobitvi na tem območju. Dokončali so namreč že pred leti začeto gradnjo kanalizacijskega sistema z vrha Škalc v smeri Oplotniške ceste. Sistem še ni v uporabi, saj morajo narediti še hišne priključke.
MILENA B. POKLIČ
Požar v
Špesovem domu
V Špesovem domu v Vojniku so v petek izvedli požarno vajo. Simulirali so požar take razsežnosti, ki ga zaposleni ne morejo obvladati. Iz ogroženega dela doma za starejše občane in ostarele so evakuirali stanovalce. Pri vaji so z gasilci PGD Vojnik-Dobrna sodelovali tudi zaposleni, ki so se naučili, kako reagirati v primeru, če bi do takšnega požara v resnici prišlo. Evakuacija je bila omejena na zahodni trakt, zato je lahko delo v negovalnih delih doma potekalo nemoteno po ustaljenem redu.
MK
Pia Zemljič in Renato Jenček v igri Urok
Urok za slovo
Pred zadnjo premiero sezone v SLG Celje napovedujejo klasično igro o tragični ljubezni
V SLG Celje je že vse pripravljeno na zadnjo premiero gledališkega ansambla v tej sezoni. Nocoj bodo na odru premierno predstavili prvo slovensko uprizoritev klasične igre Urok, ki jo je po besedilu švedske pisateljice Victorie Bene-dictsson in v prevodu Jakoba Jaše Kende zrežiral Samo M. Strelec.
Urok je zadnje delo te manj znane švedske pisateljice, ki je s svojim življenjem navdihnila tudi like Ib-sna (gospodična Julija) in Strindbergha (Hedda Gab-ler). Victoria Benedictsson (1850-1888) je pri petintridesetih letih zapustila moža, njegovih pet otrok iz prejšnjega zakona in dva svoja, se preselila v Stockholm, za seboj pustila pro-
vincialno življenje in se začela gibati v literarnih krogih. Spoznala je literarnega kritika Georgea Brandesa, s katerim se je zapletla v javno in škandalozno ljubezensko zvezo. Ko jo je zapustil kot ljubimec in kot kritik, saj ni hotel napisati recenzije njenega zadnjega dela, je kmalu po tem, ko je končala dramo Urok, v kateri govori o prav podobni ljubezenski zvezi, naredila samomor.
Zgodba je nabita z erotiko in v središče dogajanja postavi Luise, izobraženo, ugledno, samsko mlado žensko, ki živi neodvisno življenje v Parizu, kjer spozna znanega umetnika in ženskarja. Strastna in nora ljubezen z njim zanjo pomeni tragičen konec.
»Tema predstave je pravzaprav fatalna ljubezen, ki jo skuša na svoj način udejanjiti mlado dekle. Igra torej govori o večnih temah. Nesrečna ljubezen je gotovo tema za vsakogar od nas, ki je bil kdaj ljubljen, ki je ljubil, ki je izdal in bil izdan. A tudi danes je težko narediti radikalen prelom. Junakinja Uroka ga zmore. In prav v tem ta igra odpira vprašanja, ki nas zadevajo enako močno danes, kot so zadevala v njenih časih,« napoveduje pretresljivo zgodbo upravnica gledališča Tina Kosi.
Režiser predstave Samo M. Strelec ima tudi sam podobno izkušnjo, le da njegov poskus samomora zaradi depresije in nesrečne ljubezni ni uspel. Tudi zato se je igre lotil z eno samo mislijo - lju-
bezen, ljubezen, ljubezen ... »Takrat sem se spraševal, če ima življenje še smisel. Od takrat se zavedam vprašanja, kaj je bistvo in kaj smisel življenja. Glavno vprašanje je, kaj je z ljubeznijo med dvema in kam vodi. Zaradi ljubezni so bile in še bodo vojne, zaradi ljubezni se ljudje pretepajo, ubijajo ... In pri samomorih mi je najbolj fascinantno to, da okolje o stiskah posameznika nič ne ve, čeprav se to dogaja kar naprej - in si o tem nič ne mislimo. Prav zato sem v tem tekstu in v delu z igralci močno užival. Biti za drugega in izstopiti iz lastnega ega, to je tisto, kar to dramo dela pametno, inteligentno in veliko. Že kar vidim občinstvo, ki bo uživalo v odlični igri nosilcev vlog. Eni bodo rekli: >Koza nora, kaj se je šla zaradi takšnega idiota ubit.< Drugi bodo morda globlje dojeli večini nerazumljive razsežnosti ljubezni.«
V Uroku igrajo: Pia Zem-ljič, Lučka Počkaj, Tarek Rashid, David Čeh, Renato Jenček, Ana Ruter, Suzana Grau, Jagoda, Barbara Medvešček, Minca Lorenci, Igor Sancin in Damjan M. Trbovc.
Renato Jenček je povedal, da ga veseli, ker je zgodba postavljena v kontekst odraslih, zrelih ljudi. »S tem dobi novo razsežnost. To so zgodbe, ki jih vsakdo pozna in smo jih večinoma dali vsi skozi. Ne gre za mladostno zaljubljenost in razmerje brez zrelih temeljev. Ko gre za odrasle ljudi, lahko v zgodbi prepoznamo razsežnosti vsakega človeka in se ponovno vprašamo, kakšno odgovornost imamo do odnosov, ki jih gojimo.«
»Kljub temu, da je to klasična igra, je zazvenela sodobno. In vsakdo se lahko najde v tej ali kakšni podobni zgodbi, čeprav gredo le redki čisto do konca, tako kot je v svoji ljubezni šla junakinja, ki jo igram. Gre za boj med dvema in njunima predstavama o ljubezni. On živi za trenutek, ona lahko dojema ljubezen le kot večno,« je dodala Pia Zemljič.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: DAMJAN ŠVARC
NE ZAMUDITE ...
... dveh plesnih večerov, ki ju v počastitev svetovnega dneva plesa, 29. aprila, z naslovom Korpus I in Korpus II pripravljajo v soboto in nedeljo, obakrat ob 20. uri v Plesnem forumu Celje. Korpus je poseben projekt, v katerem plesalci in plesalke Plesnega foruma Celje vsako leto predstavijo lastne sodobne in kreativne koreografije. Tako bomo v sobotnem prvem delu Korpusa videli, kako neskončne možnosti plesnega medija in izraza raziskujejo Maja Kalafatić, Gea Erjavec, Goran Kusič, Nik Rajšek in Iza Skok. Nedeljo pa so namenili prvi ponovitvi celovečernega projekta Follow me, ki ga je lani premierno predstavila Gea Erjavec. Gre za gibalno inštalacijo in plesni performans, obarvan z elektroniko, am-bientalno glasbo in vizualno projekcijo. V njem nastopajo Gea Erjavec, Luka Antič, Neja Dvornik, Gruša Erjavec, Špela Kajt-ner, Timna Kordič, Goran Kusić, Nuša Pristovšek, Nik Rajšek, Iza Skok, Nadja Škataro in Kristina Zadnikar. Vstopnina za oba dogodka 10 EUR, za posamezno predstavo 8 EUR ...
. jubilejnega koncerta vokalne skupne Kompolčani, ki ga pevci z gosti ob 25-letnici te zasedbe pripravljajo danes (petek) ob 19. uri v Kulturnem domu Štore. Kompolčane vodi dr. Dragica Žvar, na koncertu pa bodo kot njihovi gostje nastopili še združeni pevski zbor Ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko KD Štore 2000, MePZ gostincev Celje pod vodstvom Radojke Kragelj, vokalna skupina Lipa iz Štor, um. vodja Emil Lenarčič in ženska vokalna skupina Rož'ce Štore, um. vodja Helena Zupan. V programu bo občinstvo slišalo ljudske in umetne pesmi iz domače in tuje zakladnice vokalne literature. Kompolčani so začeli delovati leta 1984 kot Moški pevski zbor Cvetke Jerin. Sčasoma so se oblikovali kot manjši sestav in se preimenovali v Vokalno skupino Kompolčani. V tej zasedbi delujejo že dolga leta in s svojim petjem razveseljujejo doma in na tujem. Vstop prost ...
... koncerta Komornega moškega pevskega zbora Celje, ki svoj 61. letni koncert pripravlja v ponedeljek ob 19.30 v Narodnem domu.
Zbor je v letih delovanja tesno sodeloval s številnimi komponisti, nekateri so za zbor napisali tudi posebne skladbe. Zboru so svoj pečat dali posamezni dirigenti. Egonu Kuneju je po 27 letih sledilo v različnih obdobjih še sedem dirigentov. Drugi dirigent zbora je bil Ciril Vertačnik, za njim je enajst let vodil zbor mag. Vid Marcen. Sledil je Janez Bole in za njim prva dirigentka Katja Kovač - Gruber. Po letu 1999 so zbor vodili pevovodje mlajših generacij - Samo Ivačič, Mihela Pihler, Simon Jager. Od leta 2007 zbor vodi dirigent David Preložnik. Letos bodo pevci KMZ Celje pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika zapeli pesmi številnih avtorjev, ki opevajo posebno ljubezensko razpoloženje, kot so podoknice in vinske napitni-ce. Vstopnina 5 EUR ...
Šolarji na plesnem parketu
Najboljši plesalci kar 30 slovenskih srednjih šol se bodo danes (petek) po 15. uri pomerili na 14. državnem tekmovanju Šolskega plesnega festivala za srednješolce.
Tekmovanje pripravlja plesna šola Plesni val, nastopili pa bodo plesalci, ki so se preko šolskih in regijskih tekmovanj uvrstili na državno. Zaplesali bodo v parih (salsa, swing, čačača) ter solo plesih (hip-hop, pop, latino). Vstop na tekmovanje je za vse obiskovalce brezplačen.
MK
O erotiki in nevrotiki
Mateja Ajdnik Korošec je v soboto z avtorskim kabarejem (N)e(v)rotica zabavala občinstvo in ga dodobra nasmejala. V predstavi, ki jo je režiral Miha Alujevič, je hodila po tanki črti med duhovitim in perverznim. Ni je prestopila.
Mateja Ajdnik Korošec ni zgolj prevajalka, založnica, igralka ... Je tudi pesnica. Za svoj kabaret je tokrat posegla po verzih, ki jim sama pravi hudomušni. In prav to so v pravljici o sestrah Erotiki in Nevrotiki, ki jo je povedala in odpela občinstvu, njeni verzi tudi bili. Na trenutke pikantno igračkanje z erotiko je bilo prežeto s pristnim humorjem in prijetno, hudomušno interpretacijo. Pri njej ji je s harmoniko pomagal Zmago Štih, pri oblikovanju songov pa tudi Matevž Goršič.
Predstava, ki bi jo veljalo ponoviti in ponavljati, morda tudi dopolnjevati.
BS, foto: GrupA
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Ribiška tekmovanja v Celju niso neznanka, so pa pogostejša na Šmartinskem jezeru. Državno prvenstvo v muharjenju pa je za knežje mesto vsekakor novost.
Z umetnimi muhami prelisičili ribe!
»Ribič, ribič me je ujel, pa ni ujel me na mrežo, ujel me je le z umetno muho!«
Novinarji dobivamo dnevno različne izjave za javnost. Toda takšne, kot smo jo dobili pretekli teden, ne dobimo pogosto. Šlo je za izjavo in hkrati vabilo na prav posebno tekmovanje v Celju, tekmovalci pa so se zelo nazorno opisali: »Oblečeni smo v čudna oblačila, bredemo po vodi in po cele dneve mahamo s palico. V žepih nosimo smešne kreacije, narejene iz perja in krzna, ki jih vsake toliko zavežemo na palico ... In zopet mahamo. Zagotavljam vam, da se nam ni zmešalo,« so zapisali. Gre za muharjenje oziroma lov rib z umetno muho. Naj nepoz-navalce ribolova smešno ime nikar ne zavede: muharje-nje je elitna tehnika ribolova!
Med muharji je kar nekaj lov se je začel, čeprav naj-
znanih Slovencev, pa tudi mnogi poslovneži se namesto na golf med seboj vedno pogosteje vabijo na muhar-jenje! In nedeljsko državno prvenstvo je v Celje privabilo 62 elitnih ribičev, ki jih je imelo pod drobnogledom okoli 30 sodnikov! Muhar-ji, ki so bili razporejeni vzdolž Savinjskega nabrežja od Kajak Kluba na Špici do izliva reke Voglajne v Savinjo, so bili na pogled zanimivi tudi za mimoidoče. In
prej v strahu, kako bodo ribe sploh prijele, a že po 10 minutah je bilo ujetih 15 rib! Skupno so ribiči namuharili 218 postrvi, druge vrste se namreč ne štejejo v tekmovalni rezultat.
Muharji razlagajo, da ne gre le za to, da ulovijo ribo, ampak so v tem hobiju tesno povezani z naravo. Treba je opazovati, kaj se dogaja v vodi, kako bo odreagirala riba na vabo, ki je umetna muha ali posnetek žuželke. Ta vr-
Takole izgleda »smešna kreatura«- umetna muha. Ribiči pa se lahko tudi sami umetniško izrazijo in muho izdelajo sami. No, vsaj približek muhi ...
sta ribolova je možna le v čistih vodah, zato je bilo za nedeljsko tekmo še kako pomembno, da ni bilo slabega vremena in da voda ni bila kalna. »Muharjenje se namreč praviloma izvaja na najplemenitejše ribje vrste, kot so postrv, lipan in sulec, ki za svoje preživetje nujno potrebujejo čisto vodo,« pojasnjujejo v Ribiški družini Celje. »In umetne muhe so tiste smešne kreature, ki jih prenašamo v žepih in smo tako ponosni nanje. To so posnetki različnih v in ob vodi živečih organizmov, ki jih je treba pošteno preučiti, preden jih je možno ustvariti v umetni podobi. To nam uspeva s tehnikami vezanja različnih naravnih materialov, perja, krzna ... na trnke, ki so za razliko od drugih trnkov brez zalusti. Zalust, ki jo muharji kategorično zavračamo, je namreč oblika konice trnka, ki onemogoča ribi snetje, a ji hkrati povzroča poškodbe gobčka. In takšen način je edini sprejemljiv tudi na tekmah državnega prvenstva, kar velja tudi za omenjeno tekmo v Celju.«
V Savinji so začele spet pojavljati vrste rib, ki v preteklih letih zaradi onesnaževanja v tej reki niso uspevale. K temu je pripomoglo predvsem čistejše okolje z izgradnjo kolektorjev odpadnih voda in s čistilno napravo. In tudi Ribiška družina Celje, ki zaradi gojitvenega načrta v Savinjo večkrat na leto vlaga ribe. V petek so za tekmo v Savinjo vložili ameriške postrvi. Po gojitvenem načrtu pa še več vrst rib, med drugim tudi okrog 1200 potočnih postrvi, več kot 30 sul-cev in tudi podusti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Pri ribolovu so pravila stroga! Ribič na primer ribe ne sme prijeti s suhimi rokami ...
Zmago je v posamični konkurenci odnesel Danilo Bižal iz RD Medvode pred Markom Nahtigalom iz RD Idrija in Rafkom Juračem iz RD Mozirje. Vsak od njih je ujel po 8 rib. Ekipno je slavila ekipa Kranj 2 (19 rib) pred ekipo Kranj 1 (18 rib) ter ekipo Mozirje 1 (16 rib). Nagrado za najdaljšo ribo, blagor njemu, je prejel Igor Ošlaj. Ujel in izpustil je potočno postrv, dolgo kar 50,5 centimetra. 58 izmed 62 ribičev je ujelo vsaj eno ribo.
»Brez skrbi, ribe smo vrnili v reko,« so nas pomirili muharji, ko nas je zaskrbelo, kaj bodo z njimi!
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
n n ■ va	■ v ■
Mujcinovic in Duspara podaljšala upanje
Domagoj Duspara je prehitel Olimpijine branilce in premagal odličnega vratarja Jana Oblaka.
Predzadnji, 35. krog 1. slovenske nogometne lige je bil precej šokanten. Celjani so si spretno in predvsem srečno priborili zmago proti Olimpiji in se z njo izenačili, imajo pa boljši medsebojni izkupiček - torej so jo prehiteli. Rudar je v zadnjih sekundah zmagal v Šiški in bo zato še bolj grizel proti Gorici, obenem pa je vlil še zadnje upanje Dravi, ki bo skušala v boju za obstanek osvojiti vse tri točke na gostovanju pri Olimpiji.
Vendar, Celjani so glede osvojitve 4. mesta odvisni povsem od sebe; če zmagajo v Domžalah, bodo zaigrali v kvalifikacijah za ligo Europa, v katero lahko krenejo tudi s 3. mesta v DP. V najslabšem primeru lahko CM Celje pade celo na 7. mesto. Kombinacij je ogromno, tudi takšne, da bi se celjske želje izpolnile, četudi bi igrali neodločeno ali celo izgubili v Domžalah. Vseh pet tekem se bo v nedeljo začelo točno ob 17.00.
Nogomet je res čudna reč
Večino tekem so Gobec, An-dželkovič, Urbanč (kaznovani), Kačičnik in Štraus (poškodovana) odigrali v prvi postavi, tokrat pa so bili na tri-
buni. Že v 2. minuti je Rep nespretno sprejel Bezjakovo podajo, Duspara je zatresel vratnico, na drugi strani tudi Ibraimi, Prašnikar, ki je bil še v najlepšem položaju, pa je zgrešil celjski gol. Po odprti in izenačeni igri je bila v nadaljevanju Olimpija boljša v Areni Petrol, toda spet je blestel vratar Amel Mujčino-vič: »Olimpiji bi zadostoval
tudi remi. Mi smo čakali na svojo priložnost, gola pa nismo prejeli. Vse skupaj ne bo pomenilo nič, če ne bomo zmagali v Domžalah.« V 72. minuti je bil odločen zmagovalec. Ostro podajo Aneja Lo-vrečiča je Roman Bezjak natančno podaljšal v globino za Domagoja Dusparo. Z roba kazenskega prostora je dosegel svoj peti gol v celjskem
dresu, ko je odigral najboljšo tekmo v njem, ne le zaradi zadetka. Precej smo ga kritizirali, mladenič pa se je končno izkazal: »Bilo je naporno. Igram namreč na več položajih, zelo timsko. Zabil sem gol, ki pa je plod truda celotne ekipe.«
Stari znanec Robert Pevnik, strateg na klopi Olimpije, se nam je kar malce smilil, nje-
CM Celje (4-4-1-1): Muj-činovič - Purišič, Romih, Bjelkanović, Bakarič - Rep, Lovrečič, Brezič, Močič -Duspara - Bezjak. Igrala sta še Mijatovič, Popovič.
govo moštvo je bilo morda celo oškodovano (sodniško), prikazalo je zelo napadalno igro. Njegov učitelj Milan Đuriči-ć mu je priznal: »Dejavnik sreče je v športu zelo pomemben, mi smo jo tokrat imeli, to moramo priznati. Zaradi težav s kadrom smo v obrambo postavili tri nove igralce. Morda je bila to tekma sezone, kar se bo sicer izkazalo v nedeljo. Naš motiv bo velikanski. Zavedamo se, da bo sila težko, Domžalčani igrajo bolje kot jeseni.« Domžalski blagajnik bo več vstopnic prodal gostujočim privržencem. Celjani sicer nimajo licence, imajo pa negativno razliko v zadetkih ...
Usodna menjava
Zdesetkani nogometaši Rudarja so na gostovanju pri In-terblocku zabeležili 15. zmago in ohranili upanje po uvrstitvi v evropski pokal. Kljub gostovanju pri zadnjeuvršče-ni ekipi je bila pot do zmage trnova. Lepše priložnosti so imeli podjetnejši Velenjčani, vendar zaključek akcij tako kot v večini tekem spomladanskega dela ni bil uspešen.
Razigran je bil Rok Krona-veter, ki mu je hrbet obrnila tudi sreča. Najnevarnejšo priložnost so v 87. minuti zapravili gostitelji, ko je Majcen z nenadnim strelom presenetil vratarja Jahića, ki je v zadnjem hipu izbil žogo, ta pa se je odbila v prečko. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala brez golov, je trener Rudarja Prašnikar v 88. minuti v igro poslal zadnjo menjavo, Arne-
NA KRATKO
Domači poraz že usoden?
Celje: Košarkarice Merkurja so v tretji tekmi finala državnega prvenstva odigrale eno najslabših tekem v tej sezoni in doma izgubile s Kranjsko Goro s 83:72. Gorenjke so povedle z 2:1 v zmagah in so imele sinoči v svoji dvorani zaključno žogo za naslov. Če je Celjan-kam uspelo izenačiti, bo peta, odločilna tekma jutri v dvorani Gimnazije Celje - Center.
Presenetila favoritinje
Log pri Brezovici: Na prvi letošnji tekmi za DP v balvan-skem plezanju je po letu premora (poškodba in študijske obveznosti) nastopila članica PK Laško Mateja Hohkraut. V kategoriji članic so nastopile vse najboljše slovenske tekmovalke, ki krojijo tudi svetovni vrh, Katja Vidmar, Maja Vidmar, Natalija Gros in Mina Markovič. Finalni balvanski problemi so bili izredno težki, saj nobeni plezalki ni uspelo preplezati vseh štirih. Zmagovalka Mina Markovič je osvojila tri vrhove, z dvema pa je drugo mesto osvojila Hoh-krautova, kar je njen doslej največji uspeh med članicami.
LESTVICA 1. SNL
1.LUKA	KOPER	35	20	10 5	57:34 70
2.	MARIBOR	35	17	8 10	57:44 59
3.	HIT GORICA	35	15	7 13	71:58 52
4.	CM CELJE	35	14	8 13	51:54 50
5.	OUMPIJA (-2)	35	15	7 13	49:33 50
6.	NAFTA	35	14	7 14	50:51 49
7.	RUDAR	35	15	4 16	44:49 49
8.	DOMŽALE	35	12	8 15	49:57 44
9.	INTERBLOCK	35	9	6 20	35:63 33 10. LABOD DRAVA 35	7	9 19	34:54 30
Rudar (4-3-2-1): Jahić -Jelečevič, Cipot, Stojnič, Tomčak - Grbič, Tolimir, Metelka - Kronaveter, Tor-bić - Selimi. Igrali so še Mu-jakovič, Tomažič Šeruga, Mahmutovič.
la Mahmutoviča. Ta je zaupanje upravičil v 1. minuti sodniškega dodatka, po Grbiče-vem natančnem predložku je pospravil žogo za hrbet vratarja Juga. Domače moštvo je vodil Nenad Protega: »Zadetek, ki ga prejmeš v zadnji minuti, zelo boli. Še posebej zato, ker bi nam remi dokončno zagotovil deveto mesto. Kot se je izkazalo, je to sezona, v kateri nam ni nič podarjeno. Še bomo trepetali. Ne bomo čakali na razplet tekme Olim-pija - Drava, mi gremo po točko v Maribor in verjamem, da jo lahko osvojimo.« Bojanu Prašnikarju se je sreča nasmehnila pri zadnji menjavi: »Majhno in mokro igrišče ni nudilo pogojev za dobro tekmo. Interblock je pokazal organizirano igro v obrambi. Kljub temu smo prišli do nekaj priložnosti. Na koncu smo si bolj želeli zadetek in bili srečnejši.«
Velenjčani bodo v nedeljo gostili Goričane. V primeru zmage bi za »vstop« v Evropo odločale preostale tekme. Tudi točka bi dopuščala teoretične možnosti.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Zaključili z zmago
Celje: B ekipa Celja Pivovarne Laško, ki jo uspešno vodi Stanko Anderluh, je po zmagi nad Sevnico z 29:28 osvojila 4. mesto v 1. B ligi. Mladi celjski rokometaši so že zaostajali za sedem golov, vendar jim je uspel popoln preobrat. (DŠ)
Presenetil Tristar
Celje: V 4. krogu 1. letne lige Radia Celje v malem nogometu so bili izidi naslednji: Ka-limero - Maček tisk 4:3, Pelikani - Marinero 3:1 in Tristar
-	ŠP Koper 4:3. Pelikani in ŠP Koper imata po 9 točk, Tristar pa s tekmo več 7. Para 5. kroga v ponedeljek sta: Maček tisk
-	Pelikani (19.10) in ŠP Koper
-	Kalimero (20.00).
Manfreda najhitrejši
Socka: Domače športno društvo je organiziralo 2. gorski tek na Strnadov travnik, ki se ga je udeležilo 25 tekačev. Tekmovalci so morali premagati 5 km dolgo progo in 660 metrov nadmorske višine. Najhitrejši je bil Jožek Manfreda iz Lovrenca na Pohorju, ki je traso zmogel v 34,18 minute. (MK)
Želeli med sedem, prišli v polfinale!
Predzadnji krog drugega dela DP za košarkarje je bil za Šentjur kljub porazu proti Olimpiji uspešen, saj se je že uvrstil v polfinale končnice, kjer se bo pomeril z Olimpijo ali Krko.
Trener Damjan Novako-vič na igralce ni izvajal pritiska, ker se je zavedal, da je Olimpija favorit v svoji dvorani. Uvodno četrtino so gostje izgubili kar s 34:14: »V prvem polčasu smo doživeli katastrofo, bili smo zmedeni. V drugem polčasu je bila zgodba drugačna, odprl se nam je met. Dve minuti pred koncem smo se približali na devet točk, a nato zgrešili met za tri.« Ljubljančani, ki so se želeli maščevati za poraz v Hruševcu, so tokrat zaigrali precej boljše, tudi sodniški kriterij jim je bil bolj pisan na kožo. »Sodniki se res niso izkazali, kriterij tako subjektivno kot objektivno ni bil na nivoju. Ob polčasu smo se dogovorili, da se na to ne smemo ozirati, pa četudi izgubimo za 20 ali 30 točk. Morali smo zdržati do konca. Dali smo vse od sebe, kar je opazila tudi Olimpija, ki se je v zadnjih minutah skorajda ustrašila, da ne bo uspela zadržati rezultata, če sodim po tem, da je dvakrat zahtevala minuto odmora,« je povzel
Novakovič, ki s končnim izidom 94:79 niti ni bil razočaran.
Zanimiva je bila predvsem zadnja četrtina, ko sta obe ekipi zaigrali hitro in atraktivno, a so sodniki s smešnimi odločitvami poskrbeli za razburjenje na šentjurski klopi, Novakovi-ču pa ni preostalo drugega, kot da se le nasmeji. Razočaran je bil Blaž Ručigaj, ki je dosegel 5 točk: »S poštenim delom in borbenostjo smo dokazali, da si zaslužimo mesto med elitno četverico. Ko je bil sodniški kriterij izenačen, smo bili tudi mi povsem enakovreden tekmec Olimpiji. Vseeno pa poudarjam, da je domača zmaga zaslužena.« Gostje so tekmo končali z 11 osebnimi napakami več od domačinov, zaradi petih pa so morali parket zapustiti Teo Simović, ki je bil z 19 točkami najboljši strelec, Luka Lapornik, Marcus Crenshaw in Sandi Če-bular.
Šentjurčanom je šel na roko poraz njihovih neposrednih tekmecev Parkljev v Novem mestu. Če so si na začetku sezone v Šentjurju želeli le uvrstitve v ligo za prvaka, jim je s prebojem med najboljše štiri ekipe v državi
Luka Lapornik je imel priložnost, da s trojko občutno zniža zaostanek svoje ekipe, a mu žal ni uspelo.
uspel zgodovinski uspeh. Jutri se bo Šentjur v zadnjem krogu v Treh lilijah pomeril z Zlatorogom. Ta je v Trbovljah ugnal Zasavje z 99:74,
ko sta Nejc Strnad in Miha Čmer zadela 13 trojk.
MOJCA KNEZ MITJA KNEZ Foto: SHERPA

Zlatorog slavil, v Ormož po naslov
Poraza v Velenju in Trebnjem nista bistveno omajala celjske igre, ki je bila na derbiju s Koprom odlična v prvem delu, nato pa mnogo slabša. Zmaga je vredna nove lovorike, ki jo lahko Celjani (48 točk) jutri pospravijo v žep v Ormožu.
Primorci (43) so izpadli iz boja za prvaka, še vedno pa so lahko drugi, vendar bodo gostovali pri Gorenju (45), ki še goji ambicije za obra-nitev naslova.
Zorman našel vse luknje
Da bo treba še marsikaj urediti, je dokaz to, da je Zlatorog obiskalo le dva tisoč gledalcev, čeprav ni bilo vstopnine. Pričakovati je bilo, da bodo gostje bolj pogrešali Lalusko, Skoka, Ko-nečnika (in Bombača) kot Celjani Rezarja in Koljanina (ter Kozlino in Ščurka). To se je tudi uresničilo.
Domači so postavili trdno in ostro obrambo 3-2-1. Izkoristili so uvodne štiri napade, od naslednjih šestih pa le enega, zato je bilo vodstvo skromno, 9:7, čeprav je Uroš Zorman že dokazoval svojo genialnost. V naslednjih devetih napadih, ko je imel že drugega posebnega čuvaja od skupno treh (Do-belšek, Poklar, Jovičič), pa s soigralci ni storil napake in naskok je misli že usmerjal k vrnitvi naslova državnega prvaka v Celje: 15:8! Do 24. minute je bila igra pokalnih prvakov - v danih razmerah - domala sanjska. V slačilnice bi lahko odšli z enako prednostjo, vendar je protinapad že v napadalni polovici (dobronamerno) 4 sekunde pred koncem z minuto odmora prekinil trener Serdarušić. Po njej je Zor-man zadržal žogo v rokah, ko je po žvižgu proti njemu stekla obramba. Spet je protestiral, Toskić ga je »odnesel« od zapisnikarske mize, toda hip prej se je zaiskrilo tudi v očeh Zvonimirja Ser-darušića! Čeprav je zakričal, ga Zorman ni poslušal. Pri Noki ne bo popuščanja, odpuščanja pa le za spoznanje
Padec, skoraj popolni
V nadaljevanju je Vugrinec povišal na 18:11 in čeprav je Serdarušić nepričakovano hitro (v 37. minuti), toda povsem ustrezno zahteval minuto odmora, je gostom uspel delni izid 8:2. V 41. minuti pa sta bila izključena Do-belšek in Brumen, Dragan Gajič pa je obakrat zadel s sedmih metrov. Čeprav so gostje preko Poklarja izigrali celjsko obrambo, ko so imeli celo dva igralca manj, se niso več uspeli pobrati. Ne-razpoložen je bil njihov krožni napadalec Matjaž Mlakar, Zormanu se je sicer prikradla še tretja podaja v roke mo-
Izjemni prodori Uroša Zormana (met 8-8) so tehtnico krepko nagnili na celjsko stran. Akcijo opazujejo Alem Toskić ter nemočni Koprčani (z leve) Mlakar, Elezović, Praznik, Brumen in Gorenac.
drim, a je zadel za 26:21 z igralcem manj in za 27:21 v 48. minuti. Bojevitost ni popuščala, preobrat pa ob čvrsti ekipi Celja Pivovarne Laško ni bil možen.
Zvonimir Serdarušić se je takoj umaknil v drobovje dvorane, urejeval misli in že načrtoval nadaljnje korake, kar smo opazili kasneje. Dejal nam je: »Prvaki še nismo, to nam mora biti jasno. V prvem delu 2. polčasa smo bili nezbrani zaradi previsokega vodstva. Spet nisem bil zadovoljen s prvim vratarjem, zato je priložnost dobil La-pajne. Je edini, ki upošteva dogovor pred sedemmetrov-kami tekmecev. V ključnih trenutkih nam je zelo pomagal. Zorman in Gajič skupaj s Toskićem prikazujeta največ v naši ekipi v zadnjih tednih. Zormanu je bilo še toliko težje, ker je imel posebne čuvaje. Kljub temu si je izboril prostor in dosegel osem golov. Če sem bil živčen pred tekmo? Ne bi bilo dobro, če ne bi bil. Bila je prisotna precejšnja mera zdrave napetosti. Če je nima
trener, je nimajo tudi igralci.« Počakal je na Zormana in odkorakala sta v poseben prostor ... Noka zelo spoštuje Zormanove sposobnosti, obenem pa mu počasi prekipeva, če kdorkoli od igralcev ne upošteva njegovih navodil. Izjemen dirigent seveda ni sporen med igro. Čimprej pa se mora vprašati, do kod sega Nokin prag.
»Tudi meni bi
spodneslo
noge«
Le na Bena Lapajneta nihče ni pomislil kot na možnega asa iz rokava. Pridno je vadil od začetka sezone, zaradi poškodbe Rezarja je branil že v Trebnjem: »Vsi smo profesionalci, trener pa odloča, kdo bo igral. Ko dobiš priložnost, jo moraš izkoristiti. Vedeli smo, da nam dobra igra prinaša rezultat. Zmagali smo s šestimi zadetki razlike, pred nami je še 60 minut v Ormožu. Tam se nimamo ničesar bati, če bomo ponovili igro s Koprom.« Po dve sedemmetrovki sta priigrala Predrag Dačević in
krožni napadalec Alem To-skić: »Ko nam je najtežje, smo resnično dobri. Če bi tekma trajala še pet minut, bi padel na kolena. Jutri ne smemo biti lahkomiselni!« Da ne bi govoril o sebi (tako ali tako bi povedal malo), smo Dragana Gajiča najprej povprašali za mnenje o učinku Uroša Zormana: »Trenutno spada med tri najboljše organizatorje igre na svetu, v Sloveniji pa je daleč najboljši. Ko se tekma lomi, jo prelomi on. Videlo se je, kaj nam pomeni, ko ga ni bilo v Trebnjem. S Koprom smo pokazali, kaj je moderen rokomet. Garali smo v obrambi 3-2-1 z nenehnimi kontakti, tekli v protinapade, na >hitri cen-ter<. Strinjam se s >Tosketom<, tudi meni bi počasi spodne-slo noge, če bi tekma trajala še pet minut. Hvala gledalcem. V Ormožu bomo skušali zaključiti posel.«
Celjani so bili oškodovani v Rdeči dvorani, Koprčani pa so nekajkrat upravičeno oporekali sodnikoma Rižnerju in Teršku iz Dola pri Hrastniku. Vse kaže, da se bo pono-
«ŠUkiv.
D!
CE •

SKOM
majice in ostali promocijski materiali
z dotiskom, za posameznike, razrede in skupine, organizacije, itd...
vila zadnja sezona in da bodo Velenjčani potegnili optimum. »O sojenju ne bom govoril. Že celo sezono je takšno, nima se smisla pritoževati. Vsi, ki se spoznajo na rokomet, ga lahko sami ocenijo. Poznalo se nam je, da smo bili zelo okrnjeni, predvsem v obrambi. Celjani so zasluženo zmagali. To je šport, ne smemo jokati,« se je sprijaznil trener Kopra Fredi Radojkovič, ki upa, da bo v nedeljo v Rdečo dvorano -zagotovo se bo vrnil Laluska - pripeljal Skoka in Špilerja ter da v zadnjem krogu ne bo presenečenja v Zlatorogu. V prejšnji sezoni se je na nek način pripetilo; Tisljevi varovanci, že brez možnosti za 1. mesto, so zdesetkani ugnali Gorenje!
Oslabljeni Slovan lahek plen
Rokometaši Gorenja z zmago na gostovanju pri Slovanu z 39:27 ostajajo v boju za naslov. V primeru slavja Celjanov v Ormožu se bodo za 2. mesto na lestvici udarili s Koprom.
Slovan je proti državnim prvakom nastopil zelo oslabljen, brez kar petih ključnih igralcev. Gorenje je na krilih izjemnega krožnega
napadalca Mihe Žvižeja in Marka Bezjaka (oba 8 golov) iz minute v minuto povečevalo prednost. Ob polčasu je bilo 22:13. Najob-čutnejša prednost je bila 15 golov v 55. minuti. Junak tekme je bil Miha Žvižej, ki se po sezoni poslavlja od dresa Gorenja: »Slovan je nevaren tudi oslabljen, a smo ga z dobro igro zaustavili. Sam se poslavljam od moštva in vesel sem, da bosta zadnji dve tekmi odločali o vrhu lestvice. Proti Kopru pričakujem polno dvorano.« Jure Natek, ki bo prav tako rumeni dres nosil le še dva kroga, je dosegel štiri gole: »Zmaga je bila lažja od pričakovanj. Odigrali smo zelo dober prvi polčas. Storili bomo vse, da premagamo Koprčane.«
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Vodstvo Gorenja je predstavilo dva tuja igralca, ki bosta v naslednji sezoni igrala za velenjski klub. Gre za srbska zunanja napadalca, 26-letnega levičarja Aleksandra Stanojevića in 28-letnega desničarja Nikolo Manojlovića.

B-PRO d.o.o., Veselova ul. 007,3000 CELJE, tel.: 03/425-44-67, gsm: 041-644-679, e-pošta: info@b-pro.si, www.b-pro.si
od o) rt o
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 35. krog: CM Celje -Olimpija 1:0 (0:0); Duspara (72), Interblock - Rudar 0:1 (0:1); Mahmutovič (91), Gorica - Nafta 3:1, Drava - Maribor 0:1, Koper - Domžale 1:3.
2.	SL, 26. krog: Mura -Šentjur 1:1 (1:1); Pejnovič (6); Gobec (45-11 m), Dra-vinja - Livar 1:1 (0:0); Firer (89); Lalovič (48). Vrstni red: Primorje 54, Triglav 46, Aluminij 43, Dravinja, Bela krajina 36, Mura 34, Šenčur 32, Krško 28, Livar 24, Šentjur 22.
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Ci-mos 33:27 (17:11); Gajič 9, Zorman 8, Vugrinec 6, Kok-šarov 5, Toskić 3, Pajovič, Razgor 1; Brumen 7, Špi-ler 5, Slovan - Gorenje 27:39 (13:22); Hrvatin 6, Skušek 4; Žvižej, Bezjak 8, Natek, Rnić, Čupić, Šimič 4, Ru-tar, Ferkulj 2, Golčar, Har-mandić, Nosan 1. Vrstni red: Celje 48-8, Gorenje 4511, Cimos 43-13, Trimo 2729, Slovan 26-30, Ormož 21-35.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 13. krog: Union Olimpija - Šentjur 94:79; Kikowski 20, Ožbolt 18; Simović 19, Crenshaw 16, Čebular 14, Alispahić 10, Ferme 8, Jovanovič, Ručigaj 5, Lapornik 4, Sebič 1, Zasavje - Zlatorog 74:99; Šoškič 17, Percel 14; Strnad 26, Čmer 22, Dimec, Pelko 9, Atanac-kovič 8, Rizvič 6, Nikolič Smrdelj 5, Goljovič, Bubnič, Omič 4, Zupanc 2. Vrstni red: Union Olimpija, Krka 24, Helios 23, Šentjur 19, Parklji 18, Zasavje 17, Zlatorog 16, Geoplin Slovan 15.
ur u'
L. I
ď
(Ai
1. SL (ž), 3. tekma finala končnice: Merkur Celje -Kranjska Gora 72:83; Barič 22, Šarenac, Tavić 15, Grgin Fonseca 9, Turčinović 5, Ver-bole 4, Kerin 2; Komplet 27, Pantsiukh 20. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek. 14. 5.
MALI NOGOMET
1. SL, za popolnitev, 6. krog: Nazarje - Sevnica (20).
ROKOMET
1. SL (ž), za prvaka, 10. krog: Zagorje - Celeia Žalec (19).
Sobota, 15. 5.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 23. krog: Zreče - Kovinar Štore, Pesnica
-	Mons Claudius (17).
Štajerska liga, 23. krog:
Poljčane - Vransko, Rogaška - Peca, Bistrica - Šoštanj, Slovenj Gradec: Koroške gradnje - Šmarje (17).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 9. krog: Ormož - Celje Pivovarna Laško (19).
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 14. krog, Laško: Zlatorog - Šentjur (19.30).
Nedelja, 16. 5.
NOGOMET
1.	SL, 36. krog: Domžale
-	CM Celje, Velenje: Rudar -Gorica (17).
2.	SL, 27. krog: Šentjur -Bela krajina, Šenčur - Dra-vinja (17).
3.	SL - vzhod, 23. krog, Celje (Olimp): Simer Šampion - Stojnci, Šmartno -Odranci (17).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 9. krog, Velenje: Gorenje - Cimos (17.30).
Alkoholizem, izobraževanje in
■	V ■	H	■	■
pojoči obsojenci
V Celju izšolajo največ obsojencev - Med alkoholiki veliko mladoletnikov
Medtem ko so nekateri slovenski zapori že nabito polni, v celjskem v zadnjih treh letih število zaprtih oseb nekoliko upada. Konec lanskega leta je bilo v Zaporih Celje zaprtih 87 oseb, medtem ko je zmogljivosti za 98 ljudi. Skrb vzbujajoče je, da je vedno več priprtih mladoletnikov, eden prestaja kazen, ki bo v celoti trajala 10 let.
Največ obsojencev je na zaprtem oddelku, nekaj jih ima strožji režim, ker so ogrožali druge ali so begosumni. V samici je bil lani najdlje - kar šest mesecev - obsojenec, ki je ogrožal življenje drugega. To med drugim ugotavlja Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v poročilu o svojem delu.
Težava v vseh zaporih, pri tem Celje ni izjema, je alkohol. Tu je 55 oseb, ki imajo težave z alkoholizmom, še posebej pa bode v oči to, da jih je kar 37 mladoletnih! Glede na najdeno drogo, ki jo vtihotapijo v zapor, Celje ni na prvem mestu, a drži, da takoj sledi Dobu in Ljubljani. Največkrat gre za marihuano in heroin. Pogosta je še uporaba tablet. Drogo največkrat najdejo v paketu, ki ga zaprta
Celjski zapori
oseba dobi, ali pri osebnem pregledu in na dvorišču. Tja lahko izza zidov mečejo stvari tudi od zunaj. Najdejo še te-
lefone in nože. Čeprav so v Celju lani nabavili nekaj novih videokamer, jim te niso veliko pomagale, ko je pred
Zaporniki sodelujejo tudi na raznih turnirjih, pred dnevi so v Celju tako igrali šah. Drugače pa za zaprte osebe pripravljajo tudi glasbene delavnice, gledališke predstave in potopisna predavanja. To so podatki za Celje, a ne moremo mimo naslednjega podatka: na Dobu imajo obsojenci celo svoj pevski zbor.
srednjih šolah, vključujejo pa se tudi v razne tečaje. Šestim osebam je celjski zapor celo v celoti plačal šolnino. V prevzgojnem domu v Radečah je izobraževanje za mladoletne brezplačno in so za udeležbo celo nagrajeni. Problem, ki se poka-
že po odsluženi kazni, je, da je kar nekaj oseb z neurejeno zaposlitvijo. In ravno v celjskih zaporih je ta delež kljub izobraževanju največji, če ga primerjamo z ostalimi zapori.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
meseci zbežal eden nevarnejših pripornikov. Se pa zaprte osebe pogosto znašajo nad pazniki, ki so zaradi napadov lani morali 11-krat uporabiti prisilna sredstva.
Kot vsako leto se je tudi lani v celjskem zaporu izobraževalo največ obsojencev. Poleg na ljudski univerzi se zaporniki izobražujejo v najmanj štirih celjskih
Pogrešajo 66-letnega Edvarda Krajnca iz Celja
Od srede zvečer pogrešajo 66-letnega Edvarda Krajnca iz Ulice frankolov-skih žrtev 15 v Celju.
Pogrešani je visok okoli 170 cm. Je vitke postave, modrih oči, sivih las s čelno plešo in nosi očala. Ob odhodu od doma je bil oblečen v rjave hlače in zgornji del sivomo-dre trenirke. Obut je bil v športne copate. Od doma se je odpeljal z osebnim avtomobilom Opel Corsa, zlate barve, registrskih oznak CE F1-90M. Vse, ki ste pogrešanega oziroma njegovo vozilo opazili, prosijo, da pokličete na telefonsko številko
Od srede zvečer pogrešajo 66-let-nega Edvarda Krajnca iz Celja.
113, anonimni telefon policije 080-1200 ali najbližjo policijsko postajo.
MJ
V V
PORTRET TEDNA DEJAN PURISIC
Arena, znuujotttdceir
#19
O
KARIERA
Wl JAZIN KLUB I A I DRUŽABNO
Začetki:
Prve nogometne korake sem naredil pri NK Železničar Maribor s 7 leti. Z10 leti sem prestopil v N K Maribor, kjer sem igral do mladincev. Zaradi moje nižje rasti so se odločili, da me ne potrebujejo več. Vrnil sem se v NK Železničar, kjer sem s 17 leti debitiral v 2. SNL pod taktirko trenerja Marina Bloudka. Poleti leta 2000 so me poklicali iz Crvene zvezde iz Beograda na preizkušnjo, vendar sem se zaradi šolskih obveznosti vrnil v Slovenijo in končal gimnazijo v Rušah.
Klubi do sedaj:
NK ŽelezniPar, NK Maribor, SV Schwanberg, NK Aluminij
Naj gol:
Prvenstvena tekma proti Muri. Takrat sem igrala za NK Aluminij, kjer sem presenetil golmana s 30 metrov, žoga je zadela stičišče prečke in vratnice in se odbila v gol. Maj veselje: Letošnji prestop v 1. SNLvNKCelje
Naj žalost:
Neuvrstitev v finale pokala z NK Celje
Uspehi:
Osvojitev srebrne medalje v kategoriji U-14 z NK
Maribor na državnem prvenstvu, v jesenskem delu
prvenstva 2. SNL z NK Aluminij najboljši strelec lige
in najbolje ocenjen igralec
Nastopi: 10 nastopov v 1. SNL
Želje: Za letos je želja uvrstitev med prva tri moštva
in igranje v Evropi.
Publika:
Publika je kot vsaka druga na nogometnih stadionih. Navijači (Celjski grofje) so odlični in nas vedno spodbujajo, ko nam gre dobro in tudi ko nam gre malo slabše.
Stanovanje:
Živim z očetom v Mariboru v večstanovanjski hiši. Ljubezen:
Trenutno je edina moja ljubezen nogomet. Hobiji:
Ko so treningi manj naporni, plavam in dvigujem uteži, s prijatelji rad hodim na Pohorje.
Prosti čas:
Izkoristim ga za počitek, druženje s kolegi ali obisk katerega od mariborskih bazenov.
Glasba, film: Najraje imam stare jugoslovanske filme, ob katerih se lahko nasmejim, od glasbe pa prevladuje predvsem tista iz Srbije in Bosne.


KRONIKA
Smrtno nevarni tudi zadrogirani vozniki
Največ »zadetkov« zaradi kanabisa, tudi kokaina - Posebne skupine za izločanje pijancev kmalu po vsej Sloveniji
V prvih treh mesecih letos se je na Celjskem zgodilo 6 odstotkov prometnih nesreč manj kot v enakem obdobju lani. Zgodile pa so se tri smrtne nesreče, od tega sta dve povzročila vinjena voznika. V enem primeru naj bi povzročitelj bil močno alkoholiziran že v dopoldanskem času, saj naj bi napihal več kot dva promila! Povprečna stopnja al-koholiziranosti vseh pijanih voznikov, ki so jih celjski policisti kaznovali ali pridržali, je 1,09 grama alkohola na kilogram krvi. In medtem ko se govori največ o vinjenih voznikih, na cestah preži druga nevarnost: zadrogirani vozniki!
Samo v prvih štirih mesecih letos so na primer zaradi suma na vožnjo pod vplivom mamil odredili 80 strokovnih pregledov, 60 od teh je
bilo pozitivnih. V primerjavi z enakim obdobjem lani so tako kaznovali trikrat več zadrogiranih voznikov! Resda je med temi tudi nekaj takšnih, ki ne bi smeli voziti, če jemljejo določena zdravila. A se je v času, ko pridejo v nekaj minutah do drog tudi najstniki, in v času, ko je že javna skrivnost, da je droga priboljšek nekaterim elitnim skupinam v Celju, brez smisla tolažiti s tem, da je trikratno povišanje teh voznikov predvsem na račun tistih, ki jemljejo močna zdravila
Morda ni vprašanje, koliko takšnih voznikov policija ustavi, ampak koliko jih ne ustavi, glede na to, da jemanje droge nenormalno narašča. Med zadrogiranimi vozniki so pogosto takšni, ki strokovnega pregleda ne želijo opraviti. Vozniki so naj-
Ena letošnjih tragedij, ki se je zgodila v Rogaški Slatini, kjer je umrla ena oseba.
Sojenje zaradi sumljivih bančnih poslov
Na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča bi morali v torek sesti Peter Geršak, Drago in Franc Funkl ter Dejan Begič. Prvoobtoženemu očitajo zlorabo položaja in pravic, ostalim pa predvsem sodelovanje pri tem. Sojenje je bilo razpisano šele osem let po končani kriminalistični preiskavi. Gre za primer, ko naj bi skupina s sklepanjem škodljivih poslov oškodovala velenjsko podjetje Fit Leasing za kar 317 milijonov takratnih tolarjev oziroma za 1,3 milijona evrov.
Geršak, ki je bil takrat zaposlen v Fit Leasingu, naj bi sklepal pogodbe z mo-zirskim podjetjem, ki je bilo pravzaprav finančno nelikvidno. Na policiji so pred leti pojasnili, da naj bi podjetje iz Mozirja kljub težavam dobilo milijone kredita, nato pa dolga ni poravnalo. V takratni kriminalistični preiskavi je bila zaradi ponarejanja listin ovadena še ena ženska, ki je bila svojčas direktorica mo-
zirskega podjetja in menda tudi partnerica enega od vpletenih. Kaj je razlog, da se danes kot obtoženka ne nahaja v spisu, ni znano, glede na odmik od kaznivega dejanja, morda celo zastaranje. Fit Leasing, družba za finančne storitve, je bila hčerinska družba Banke Velenje. Ta je nepravilnosti odkrila med izrednim pregledom. Odločitve direktorja naj bi bile neustrezne, posli pa naj bi se vodili na podlagi pomanjkljive in neurejene dokumentacije. Ker Begiča tokrat na sodišče ni bilo, saj se je opravičil zaradi bolezni, se obravnava ni mogla začeti. Je pa sodnica Jožica Arh Petrovič okrcala Draga Funkla, ki so ga na sodišče pripeljali iz pripora, kjer je zaradi drugih kaznivih dejanj. Ta je le dan pred današnjim začetkom sojenja za zastopanje pooblastil drugo odvetnico, kar sodnica razume kot poskus zavlačevanja. Sodna obravnava se bo tako začela 4. junija.
SŠol
večkrat »zadeti« zaradi kana-bisa, metadona, amfetamini-nov, prava celjska poslastica pa je tako ali tako kokain ... In medtem ko so celjski policisti v sredo predstavljali rezultate trimesečnega obdobja delovanja posebne specializirane skupine, ki je s celjskih cest izločala najhujše kršitelje in pijance, bo treba več pozornosti verjetno nameniti tudi zadrogiranim voznikom.
Alkohol
Lani so v celem letu na našem območju pridržali okoli tisoč pijanih voznikov, samo v treh mesecih letos pa že skoraj 400 (do danes več kot 600)! Podatek je dovolj zgovoren in že napoveduje, da se bomo na Celjskem konec leta držali za glavo in se soočili z realnim stanjem: da je na cestah med vozniki prava pijanska katastrofa! Je pa le-
tos v primerjavi z enakim obdobjem lani manj nesreč s hudimi posledicami. Januarja, februarja in marca se je na cestah hudo poškodovalo 18 ljudi, lažje kar 279. Čeprav so celjski policisti odredili za skoraj 20 odstotkov manj preizkusov alkoholizi-ranosti, je skoraj za polovico več vinjenih voznikov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Večkratnim kršiteljem so zasegli 98 vozil, kar je dvakrat več kot lani v prvih treh mesecih. »Pokazalo
se je, da smo nadzor pravilno usmerili na tista območja, kjer je kršitev največ, in kaznovali najhujše kršitelje. Samo na avtocesti smo na primer letos kaznovali za 40 odstotkov več ljudi kot lani, torej tistih, ki niso upoštevali omejitve hitrosti,« razlaga direktor celjske policije mag. Karol Turk. Generalni direktor slovenske policije Janko Goršek se je na podlagi podatkov in načina dela celjske prometne skupine odločil, do konca leta takšno usmerjeno delo uvede po vsej Sloveniji: »V naslednjih dneh bomo vodilne na policijskih upravah in postajah seznanili s prednostmi takšnega nadzora in izločanja kršiteljev iz prometa in tudi z nekaterimi pomanjkljivostmi.« Tu Goršek misli predvsem opremo policistov, ki bi jo morali nabaviti, če mislijo preganjati kršitelje z vseh slovenskih cest. »Kratek čas kaže, da so rezultati takšnega načina dela dobri in da se izboljšanje razmer na cestah pozna,« je bila s podatki v prvih treh mesecih in z zmanjšanjem števila žrtev prometnih nesreč v sredo zadovoljna tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Predvsem lansko tragično leto na celjskih cestah je vplivalo tudi na mišljenje ljudi. Zdaj namreč občani v primerjavi s preteklim časom pogosteje pokličejo policijo in tudi prijavijo objestne voznike, ki jih opazijo na cestah. Ravno na podlagi takšnih klicev so kaznovali kar 45 kršiteljev in v vsakem primeru so policisti zatem občana, ki jih je obvestil o tem, poklicali, ga seznanili z ukrepi proti kršitelju in se mu zahvalili, ker jih je nanj opozoril.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Naslednji teden je spet razpisana obravnava zoper Vasjo Niegelhella, ki je aprila lani na avtocesti pri Lju-bečni povzročil tragično nesrečo. Eno dekle je umrlo, več kot 10 jih je bilo poškodovanih. Povzročitelj je vozil vinjen, psihiatrični izvedenki Martina Tomori in Maja Rus Makovec pa sta ga označili za zmanjšano prištev-nega - zaradi alkohola! Sodnik Marko Brišnik je na zadnji obravnavi že namignil, da bo naslednji teden morda že razglasil sodbo.

LJUDSKA!
CELJE
Ker Je več znanja danes več uspeha Jutri:
www.lu-ceUe.si
CANKARJEVA ULICA 1, 3000 Celje, Slovenija
VABIMO K. VPISU
V torek sodba!
Brezplačna Osnovna šola za odrasle Tehnik računalništva - SSi Tehnik elektronskih komunikacij - SS/ Računalnikar - SPI
•	Predšolska vzgoja - PT in SSI •Splošna gimnazija - 3. in 4. letnik
•	Ekonomski tehnik - PTi po končani trgovski šoli •Trgovec -1.,2.,3. letnik
TEČAJI IN DELAVNICE
Na Okrožnem sodišču v Celju se je v sredo z zaslišanjem psihološkega izvedenca in zaključnim govorom tožilstva in obrambe skoraj že končalo sojenje Tomažu Starini in Zdravku Šobi. Sodijo jima zaradi napeljevanja k poskusu umora in zaradi poskusa umora, ko sta bila leta 1993 vpletena v streljanje v Radečah.
Izvedenec, ki so ga zasli- pa sedem let. Zagovornika
ra, toda višje sodišče je sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Sodnica Marjana Topolovec Dolin-šek bo sodbo razglasila v torek.
SŠol
Tečaji tujih jezikov - angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, ruščina Priprava na mednarodne certifikate iz nemščine in angleščine Retorika in komunikacija
>	Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul	£
>	Računalništvo - word, excel, internet, ECDL	C ' Desetprstno slepo tipkanje	O
>	Težka gradbena mehanizacija	^ ' Slovenščina za tujce - priprava za izpit	(O
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
šali v sredo, je govoril predvsem o eni od prič, ki je na zaslišanjih večkrat spreminjala svoje izjave. Okrožni državni tožilec Ivan Žaberl je za Šobo predlagal 10-letno zaporno kazen, za Starino
sta dejala, da kazniva dejanja obtoženima niso bila dokazana, in zahtevata oprostilno sodbo. Kot smo že poročali, so pred leti Šobo oprostili, Starino pa obsodili na kar sedem let zapo-
' Računovodja / računovodkinja ' Knjigovodja / knjigovodkinja ' Posrednik / posrednica za nepremičnine ' Hišnik / hišnica
O U
Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih q del, del nizkih gradenj
Polagalec / polagalka talnih oblog	"O
Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu
BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI
' CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje ' SSU - Središče za samostojno učenje 1 Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj
Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO; e-mail: info@iu-ceije.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje
C
o
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 15. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Murski val)
NEDELJA, 16. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Dušan Drofenik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Murski val)
PONEDELJEK, 17. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Dušan Drofenik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
TOREK, 18. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16. 20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
SREDA, 19. maj
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
ČETRTEK, 20. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.35 Hujšajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 21. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
Dušan Drofenik: »Sem bančni povratnik.«
»Banke so krive, sedijo na denarju.« Takšne očitke so bankirji, med njimi tudi predsednik uprave Banke Celje mag. Dušan Drofenik, v zadnjem letu pogostokrat slišali. Prav Drofenik pa je pred kratkim najbolj razumljivo pojasnil, zakaj je do kreditnega krča prišlo.
Dušan Drofenik je na mesto predsednika uprave prišel v najbolj neugodnem času, kljub temu je znal dobro
pluti med čermi, ki so se dnevno nastavljale. Še vedno se ... Pa vendar njegovo ime ni le sinonim za Banko Celje. Izvedeli boste, zakaj je pravzaprav še vedno »šoloobvez-nik,«, kaj je želel postati kot srednješolec, kam ga vleče to poletje, bi ga lahko kaj »odvleklo« iz rodnega Celja . Ne zamudite oddaje ZnancI pred mikrofonom to nedeljo ob 10.15.
Foto: GrupA
Utrinek z enega od izletov Zelenega vala s Faniko Burjan (na levi z zdravilno koprivo), kjer nista manjkali dobra volja in nabiranje novih znanj.
Trinajst let Zelenega vala - osmič na izlet
Priljubljena oddaja Zeleni val, ki je na sporedu Radia Celje vsako sredo med 11. in 12. uro, je letos stara trinajst let. Vodi jo Mateja Podjed, ki je za moto oddaje izbrala naslov Za vsako bolezen raste rož'ca.
Krog poslušalcev Zelenega vala se je v teh letih močno razširil. Tudi po zaslugi stalnih ter občasnih sodelavcev v oddaji. Med prvimi so to zeliščarka Fanika Burjan, zdravnik Janez Tasič, člani društva zeliščarjev Ginko Celje ter številni prijatelji narave in poznavalci zdravilnih zelišč, ki se oglašajo od blizu in daleč - z Dravskega polja, iz Savinjske doline, s
Kozjanskega in laško-hrast-niškega konca, iz Celja z okolico. In če nas poslušajo preko svetovnega spleta, tudi od drugod. Oddaja se je ukore-ninila tudi po zaslugi izletov, ki jih za Zeleni val pripravlja naša medijska hiša.
Letos pripravljamo izlet v zeleno že osmič, zato bodite pozorni na kupone z znakom Zeleni val, ki bodo izhajali v Novem tedniku od 25. maja do 4. junija. Javni žreb bo nato 9. junija v času oddaje Zeleni val. Izbrali bomo štirideset izletnikov, ki bodo obvestilo z vsemi potrebnimi napotki dobili že naslednji dan. Izlet bo v soboto, 12. junija, ob vsakem
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	SHE SAID - PLAN B	(3)
2.	NOTHIN ON YOU - B.O.B. FEAT. BRUNO MARS	(2)
3.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING (3)
FOR GIRLS
4.	GUNS AND HORSES - ELLIE GOULDING	(4)
5.	VIVE LE SWING - IN-GRID (5)
6.	AEROPLANE - REAMONN (4)
7.	SOUL SURVIVOR - BEVERLEY KNIGHT FEAT. CHAKA KHAN	(6)
8.	NATURALLY - SELENA GOMEZ AND THE SCENE	(1)
9.	SATELLITE - LENA MEYER LANDRUT FEAT. USFO	(1)
10.	THE WAY LOVE GOES - LEMAR (2)
DOMAČA LESTVICA:
1.	BARVE - FUSIONPOP	(4)
2.	ŠTAJERSKO NEBO - MI2	(5)
3.	MATEMATIKA - NINA PUŠLAR	(2)
4.	DANCE, DANCE - PUPPETZ	(5)
5.	UPAJ SI - VICTORY	(4)
vremenu, po ustaljeni poti s postanki. Prvi bo že pred Kmetijsko zadrugo Petrov-če ob dobrotah iz Pekarne Kuder. Zelena karavana bo nato krenila na poučno ekskurzijo v vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalcu, od tam pa pod zeleno kapo Gozdnika, na travnike z zdravilnimi rožicami. Seveda bomo poskrbeli tudi za malico, glasbo za ples z Ubranimi strunami, kulturni program z dramskim igralcem Mirom Podjedom . Dobre volje doslej ni manjkalo v nobeni karavani in računamo, da bo tako tudi letos.
Foto: MP
UPAJ SI - VICTORY
6.	HEJ, TI! - TRKAJ FEAT. ANA ŠINKOVEC	(1)
7.	VEDNO ME LAHKO POKLIČEŠ - NINA OSENAR	(3)
8.	TAKŠNA KOT BI ME ŽELEL - IVA STANIČ	(1)
9.	SUPERSONG - TABU	(3)
10.	ANGEL IN HUDIČ - MARIJAN NOVINA
(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ACAPELLA - DAVID GUETTA FEAT. KELIS
STAY THE SAME - AURA DIONE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VSI SMO KDAJ ŠE NEKDO DRUG -MELODROM
DEKLE IZZA ZAMREŽENEGA OKNA -NIET
Nagrajenca:
Peter Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Vekoslav Zupanc, Gosposka 3, Celje
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	LE NOČ BO PRESPALA PRI MENI -ZAPELJIVKE	(2)
2.	TISOČ ZVEZD - ANS. BRANETA KLAVŽARJA	(7)
3.	NA STARE LEPE ČASE - MODRIJANI(1)
4.	PRIDI NAZAJ - ZAKA PA NE (3)
5.	VEM, DA NISEM SAMA - DONAČKA
(4)
Predlog za lestvico:
SEDEM LET SVA SE LJUBILA - ISKRICE SLOVENSKIH 5 plus
1.	ROŽMARIN - ANS. SAŠO AVSENIK(5)
2.	NEKOČ BOM JAZ TVOJ ANGEL -DOMEN KUMER S PRIJATELJI (3)
3.	FIČFIRIČ - NOVI SPOMINI (4)
4.	PESEM O LJUBEZNI - ŠTAJERSKI BARONI	(2)
5.	NAS GLASBA OSREČUJE - RUDI ŠANTL IN ŠANK KVINTET (1)
Predlog za lestvico:
KDO JE KOLOVRAT - KOLOVRAT
Nagrajenca:
Angelca Tratnik, Zagrad 62, Celje Zinka Potočnik, Cesta na Roglo 11a, Zreče
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.

radiocelje
Za obnovo Schwentnerjeve hiše
Vranski zavod za kulturo, turizem in šport čaka drugi del projekta obnove Schwentnerjeve hiše sredi trga Vransko. Prvi del obnove je bil v okviru projekta Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, medtem ko je drugi del odvisen od prijave na razpisih.
V okviru vzpostavitve vstopne informacijske točke Ekomuzeja hmeljarstva in pi-vovarstva Slovenije so v spodnjem delu hiše s celjskim zavodom za varstvo kulturne dediščine uredili prireditve-
ni prostor. V njem so pretežno kulturne prireditve v poletnih mesecih. V vranskem zavodu zdaj čakajo na zaključek mednarodnega razpisa Interreg, na katerega so se s sosednjo Avstrijo prijavili za podelitev evropskih sredstev. V kratkem pričakujejo tudi razpis kmetijskega ministrstva za ohranjanje kulturne dediščine in podeželja, na katerem se bodo prav tako potegovali za sredstva. Celoten projekt obnove je ocenjen na 220 tisoč evrov. V kolikor bodo uspešni vsaj na enem od razpisov, se nade-
tjg» ^
-!í3jkťS-- ■ wr
Schwentnerjeva hiša sredi trga Vransko ponazarja kulturo bivanja ob prelomu iz 19. v 20. stoletje. V njej so že uredili prireditveni prostor, čakata jih še obnova strehe, fasade ter prenova notranjosti in vrta z okolico.
jajo, da bo projekt obnove končan v dveh ali treh letih.
Obnova rojstne hiše Lavo-slava Schwentnerja, knjigarnarja in založnika, obsega obnovo strehe, fasade, prenovo notranjosti in vrta z okolico. Leta 2001 je hišo kupila občina in jo predala v upravljanje Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko. Pohištvo je v lasti Pokrajinskega muzeja Celje. Hiša je za obiskovalce odprta vsak dan, zaželena je predhodna najava.
MJ
Foto: SHERPA
Pohištvo v Schwentnerjevi hiši je v lasti Pokrajinskega muzeja Celje. Hišo je leta 2001 kupila Občina Vransko in jo predala v upravljanje Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko (na sliki zaposlena v zavodu Tanja Goropevšek)._
Schwentnerjevi so prišli na Vransko leta 1858. Hiša je bila zgrajena iz kamna in je bila zasnovana kot nadstropna stavba s črno kuhinjo. Po prvi svetovni vojni so k hiši prizidali trgovino. Lavoslavov oče Leopold je v hiši uredil trgovinico in si kot trgovec ter slovenski narodnjak pridobil ugled in postal vranski župan. Imel je dva sinova -poleg Leopolda oziroma Lavoslava še Karla, ki je prevzel trgovino. Lavoslav je obiskoval šolo na Vranskem in gimnazijo v Celju. Opravil je tečaj iz knjigotrštva na Dunaju in se izpopolnjeval v knjigarni v Pragi. Leta 1898 je odprl lastno podjetje, knjigarno v Ljubljani, kamor se je tudi preselil. V njegove poslovne prostore so zahajali mnogi pomembni slovenski možje, umetniki in kulturniki, med katerimi je bil gotovo najpomembnejši pisatelj Ivan Cankar. Poleg njegovih je izdajal tudi knjige drugih modernistov, Župančiča, Ketteja, Murna, Prijatelja. Po drugi svetovni vojni se je z ženo preselil nazaj v rojstni kraj, Vransko. Potomcev ni imel.
Thermana je moj svet
DRUŽINSKA OSVEŽITEV V THERMANI LAŠKO
2 odrasla + 1 otrok že od 41,65 €
(Cena velja za člane Kluba zdravja Thermana)
Neomejeno kopanje + kosilo + pijača
OSVEŽITE SE V THERMANI IN SE ODPELJITE Z NOVIM AVTOMOBILOM
več o nagradni igri poiščite na www.thermana.si
/VAGRADHPv IGRA
i
THERMANA
Laško
Thermana d.d., Laško 080 81 19, www.thermana.si
m sun	Sonce na Vaših počitnicah
PE Celje, Stanetova 6, tel: 03 426 01 20/21 www.sunholidays.si, celje@sunholidays.si	
UJEMITE BREZPLAČEN, SANJSKI DOPUST NA RODOSU!
MEDITERAN 2010 - z direktni poleti iz Ljubljane J Kos - hotel CARDA BEACH 5*, odhod 10., 17.6., Uall inc - 599 € J Rodos- hotel DELFINIA RESORT 3* sup., odhod 10., 17.6., pol - 489 € J Kreta - hotel PALM BAY 3*, odhod 11., 18.6., pol - 399 € J Turčija/Kemer- hotel MORAL 3*, odhod 9., 16.6., ali inc-399€ J Turčija/Side - hotel SULTAN OF SIDE 5*, odhod 9., 16.6., all inc - 589 €
JADRAN 2010
J ROVINJ, hotel Valdaliso 2*, odhod 26.6., od 24,80 €/os/dan, NZ+TT J MALI LOŠINJ, hotel Vespera 4* in Aurora 4* do 22.05. od 36 €/os/dan,
22.05.-19.06. od 40 €fo$/dan, POL J OTOK PAG, apphotel Frane 3*,12.06.-26.06. od 26 €/os/dan, POL j OTOK HVAR,Timun 3* in Rubin 3*, 12.06.-03.07., od 19 €/o$/dan,POL
NAGRADNI KUPON Rodos, 7xP0L, za 1 osebo
Ime in priimek:
Ulica:
E-mail:
Davčna številka:
Kupone pošljite na NT&RC d.o.o., Prešernova 19, Celje, do 25.maja 2010.
št. 37 - 14. mar
avodila za sodelovanje v nagradni igri so objavljeni na www.sunhoiidays.si. Organizator nagradne igre je podjetje Sunholidays d.o.o.
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
I M i I I I I i i I I I I I 1-L.LU JJJUJULI I.........................


kovanje v oglasi ^
031 692

Napredne rešitve za ogrevanje in hlajenje prostorov
za stanovanjske in poslovne prostore
•	Toplotne črpalke zrak-voda
Ko želite ogrevanje z visoko učinkovitostjo in občutnim prihrankom energije,
•	Kilmatske naprave
Za hlajenje in ogrevanje prostorov, z izredno tihim delovanjem in odličnimi energijskimi izkoristki, V ponudbi so tudi naprave za hlajenje kleti.
•	Prezračevanje z rekuperaciio toplote
Sistem omogoča prenos energije iz izhodnega na vhodni zrak z do 30% prihranka energije na letni ravni v primerjavi s tradicionalnimi sistemi prisilnega prezračevanja
r	
Obiščite nas na sejmu	______
Energetika v Celju	
v času od 18.5.	
do 21.5.2010.	
Nas razstavni prostor	
št. 20 se nahaja	-
v dvorani K.	
strokovno svetovanje montaža na področju celotne Slovenije servis in vzdrževanje opreme
... ko želite celovito rešitev
Elektro klima Stagoj Višnja vas 15c, 3212 Vojnik Telefon: 03 781-22-61 Fax: 03 781-22-62 Email: i nfo@ kl i ma-stagoj. si http://www.kiima-staqoj.si/
B
I
TAXI BUCKO •
Vedno z Vami in za Vas. c
* 031 490 Ô10 J
Sanja Damjanić s,p., Ul. Frankolovih řrtev 3 5.3000 Celje
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna In laija tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirlkotesnike, skute rje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
s.p.
»unsko 1 Sil, 33ĐS iransko Td JÏm:03 S72S 10ć. gsm Ml SOS 65 S, 031614 999 f ■ ijMililsvki .mjmíniíiQL.jlet.www.mam-vraiKlií.nw
INST&âCUË VERHQVSEK
□an1
UVEDBA VODOVODNIH IN CEOTULNIH NAPELJAV TER SANACUÀ KOPALNIC
SKTlUtm imovinProžlnsta vas 3Vd. Štore. gsmr 04 i 682 907
Odstranjevanje vodnega kamna iz grelnikov vode
380 Na prave za ocislra n itev vod n ega ka mna v ceveh Montaža novih bo}lerjev jn popravila le teh
HITRI SERVIS SREČKO JUSTIN S.P.
ČEKOVE C SĚB. ROGAŠKA SLATINA Email : srečko , j us ti n@gm ai i com
=OST
O/
STORITVI;
čiščenje poslanih prosiofov. hit. ftanranj
PtJnkiS
3330 Si injur	. ... .
Mail: iníoweurasTil-swiWí.H =enfr3lni www.eurostlí-attrftvíji pranje izdelkov iz tffcitiis
Tili 03/78flS96C	obno™.riiSi«nje slrtla, đflumin-ijs. ncriffflegdieila, plïïtiEnifi ™
GiinrOil 67SS9S	.1 Ekološko čfiteoje mwfutov ionůiih elettram
3 S
arhitektura
notranja oprema
«r*
LAMÀL 3
oblikovanje
LMiiimv-j ])iuÍL-klnt Jfrkiuninladjc
( PGD.PZ1.PIĎ)
pTOSTimls) IWÍTtOVafljc
(ZN.OPfW.PUř)
Lama I d.o.o.
IlíHIjElS 32Î1 Teharje Pomnija
t:+3S63 5«IQ« t: Ifířů^aírul.H lanul. dooii-jimail.nim
Tel.: 040/ 797-546 www.tiebř j deiign.com
Debra Design
; praM(*iitw ■ Hihçroonuiîii sistemi -, jí^i*, -sllkopMiarstvg 'J 9-uútlmlasli
(predelne rtMtjSptéiffliStUpwi Edelarç mjnwrd in mputčev| SirovilvD, klepar! tra ■ polaganje talnih ablpg
Dejan Bratušek s.p., Cesta Talcev 5,3320 Velenje
KLJUČAVNIČARSTVO APLENC ANTON s.p.
PrrtoijeJ9A -3211 iKOFJA VAS ■ Tel.:íl3/S4l SŮ11,GSM: Ml 531 976
možnost kurjave na drva, olje in premog
IZDELAVA PEČI IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO OGREVANJE
(.-^""'S RAČUNALNIŠKI SERVIS. POMOČ IN TRGOVINA NA DOM UI
\ o r»
HttuRifrum. tovi* n« de mu
o J;d»l*ti ip Iti mil «trm, In iplih«tij " Riiunilnilhi inl!r.iHti|[ in t*£jji
-»tmím ït<)rlt»*hj« i* prilik	1
ironij» i:oi!K«r AVPuE DEi-L
.Poçnoc «| »r-j I in pri u D o rit I [tnnicrnp* " 1C r I '■
tel.: 03 781 26 03
INFORMACIJE
' ' " " ............... -lu nI....I..,,lm
POKLIČITE NAS!
MIZARSTVO
,Y110 OPREMA
Višnja 321Î Vojnik Tel,; 03/78-00-750 GSM,: 04 T/645-715 www.miooprema.ii
DOBSODOSLIV
'i 'HI KHIWJ i'Liii'Ji
I Uroš Premih s-P
wW\tf.fordSol3r.Si
• GSM:»41 618666
ZAHTEVAJTE BRfZPLAiNEPREDBflíUNE
In. vedeli boste. koliko lahko privarčujete	H i i* R '< i! O >TAVft!
MATERIAL! U I ZO L ft! IV NOST FASAD:
fm gradnji.
iTIROPORVSEH DE&EON. FAiADNE BARVE
Hf tl-'iH {[IITHniHO nr,RlVÍMli Iti) lïfla lil 1FK0Í.Í GOBIVÎ
UiTinMÍ il KUKU NO OUI HUCI [.V O PL Ai C »( |
e o ut n m r j o o riviiij f sji n itak n i vod i
HIBllOrOÍJI auhll:JASHÏ
iltUfHfLatQaJl (JU Ht G II NI H I VOIE
>ÈÎEJ>Hffi)HI ÎIUJIIIIIJIΫ« vape ill (ini YHKUL
■i.mrjni-affrrrr ^p0m]aidantka akcijA izdelhav *
KOS TFRMOJNSTALAOJE	M«r|nn:e4V«67H,f«:«r«HH I
KvlMJmnho t.3230£*nkjur I mil: lihSluiUMtl|.fl. www.kob-koxolj .si
M at jaí Železník
ugháemnje klavirja/
gsm: <>4] 714 Î4Q
e-pošta: [riatjaT./.ekviiikwsiol.rH-t
I ■ il'ťflTD
glasbeni center
Gospoetel 25, .1(100 Cclje teL:03Míf-tOOĚ, falatU35-tH40(JI
mac - železník d.o.o.
Milčřnskcga 12, 3000 Oije [cl.: 03 541 32 fiň lil: SIMfiî)?

Cvetličarna	una Dušana heđra«,
" m ft i n a "	3230 5enli,Jf ^ k'if
iVIH J LIM	tri.: C3 5741 100
MAJDA MAUER S.p.	GSM: 041/720 531
O Sveži rezano cvetje in lonfníce o Cvetje za razi if ne priložit osi i
O Pomine deksuKijt _o Lončnice v poslovnih prostorih
O Žalni izdelki	^ffffHffffHTBffffBffffffffffM1
<Ptikk
Testem
MARJAN TERŽAN
Mariborska 54 p.p. tQ13. 31(1?CELJE Tal.: 03*491 -33-00. Fan: 03/491-3B-01
V óňiiil TEHÍMVAIU huoimq:
■	STflOHťWM PflEGLED VIM ZA OCJUJ* > KMuTETNA iiítKl J% IN QkvtflJĚ
Z* PDBEKCUSKA OÍ »LU
■	ST10ltC™i OfICULÎÛ 2i >9I.I«KI>IE Lítí i ItVjU ITÏTNI; KCHIJWIUî: 1.ĚĚI-
■	ĆISTIU, ZA «QNMKTNE LEĆE
■	HJNtNA OCKJh miSHAHIH PňOiZVfUALCEY
- LASTEN W1KIRN'. PFKKTOrtZASTTHVJKEOmKE
DELOVNI ĚAĚ: delavniki od B.M-1B.M,îpbOLa od 8.00-12.00

V www.ki DOkfORJl TRADICIONALN KITAJSKE MEDICI
www.kitajskamedicma.si
Msrlborîka 1XI, 3000 Celje
Tel.: 040 7?0 1B9
Zelene ulica 17, 2000 Maribor Tel.: 040411 4Ë3 âliOS 91243 43
mrmrm
Ul »yd trt 'C™ Cel J« fll 5M II 13 «41 «i »iS
^^elefctrometiani ka servis plinskih peči
JUNKERS* BUDERUS
*	VIESSMANN * UNÍCAL
•	SAUNlR DUVAL
Stanko Fartelj s.p.
GOSpOik^ l)!i<":ii 3000
gsm; U41/&S H es fol: 03/54-11752,03/4V196D0
■.vww.ç Iek r ronifíh a n i ka - sp. si éte k; rom Eii3 n : a. fđ rtel j-i£i va Ij a .net
Elektromzeninng LILIJA d.o.o.
ELEKTROINSTALACÍM PROJEKTIVA - MFRITVT.
lili« msu Gimaňmidi i, MO ÍEfE H: Il î l « 10 W M AfcamtCTririiig lilna^saol jact
r rif il ; Ufi	1 ■ PBMBf Slft REISFM ■ SPREMSTVO OSEB PO ZDRAVNIKA, 1 IN INVALIDNIM OSEBAM BOINIÍHICÍ ■ pifvor ' CELODNtVHO VURSTVO ' 1REEMTEV SlANOVflNJ ALI mi ALEGRA GSM: 041 802 145
	Mujfjslu t r g 7, 3000 Celje
KROV5KO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STRESNIH OKEN, BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE
osm; 041 675 621 tel: M/781 D2 40 gsm: Ml 677 153 [«: 03/7810241 E 'pošto; fliJtcjtJiLZfk'čgmail.coiTi
.	-IZD. KOV, NADSTREŠKOV
ei4Ji,tz%	RA7fj|H KOV. KO N STR.
KLJUČAVNIČARSTVO DV0Rl5ČNIH VRAT IN OGRAJ -IZD. KOV. STOPWIÍČ IN DRUGIH KOV IZDELKOV
Sešće 5, 3312 Prebold
kij uca vnica rstvo- herodeztSsiol, n e!
GSM: 0<11 78 33 BO tel.: 03 70S 30 46
OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
C E LOVITE REŠITVE OGREVANJA IN
PREZRAČEVANJA ZA PASIVNE IN	A'l.tJ®^
N IZ KOENE RGIJ S K E GR AD N J É	^. ^ "
îalne oçffr'.-ànje ^tnalsinl • data * ia ni đ eui-'m? !!'
\ v i m
WIS KRCVIHJC
VITA-TERM Egon Vra bid s.p,
\/|TA Tr n h jI Svetovanje. Inínnlrtrig,xaaiopatva, protfajj in moirtaîa
V li I rv* I tir\lvi	r > j',	pql»is jůs. m« paIhm
v Ital o rm-áffltnn I4.com
DOWODpSU V NOVI LEPOTNIIDÍH V CENTRU LAŠKEGA
ftCA NUDÏH0VJH:
^^K MMf'wt/iirjw/i -WN^ïïsaMfiïaiM
W DE Pl AUD	WBOTKSlRWťfViWf DUt
raďUEWfJf NBHHN MÚwiĚMlimmV ■MANKU»	MNBUMEI
INI I \ i T "i pfiMj® -Kvroiitvirí'^ BKíSH lfws
ftrintv lňt tr, UU IHrORHKUt: i i ^ » DOS "iLlflSn 24» f-«(fiU	ífe "i j
mi
GRADNJE
Pučnikova 4,3000 Celje GSM: On/570-057 e mail: gubo. irofàgmail. com
Ivo Gubo, s.p.
Co tU letih ilelnviiifi iilndclij v Avjíriji. fHinuviin z Vami v Cd jul
Obnova scinovítnj in mansard Izdelava Jl-íhíi: hisad Zunanja utedtrev
ff ® S B S,
SERVÎS - PRODAJA - REZERVNI Đ E L r
g™ 041 637 674	^ 3,3000 cd]B
^ÍIPIAGGIO

f
lidelivjvífhviil toplomo - Izriadjsltlti faud, Izdelavi tiífiuttev; Pleskarska dela; iakljuína dda
vtjrddbofiiítYu;
Zabukovšek
ZABUKOVíEKin partnerji d.n.u. Íiie4, 3215 LOČE
Uporabljamo naslednje materiale: jubj frag m at, roefix, baumit.
ÏT
darko mavric s.p
C. lukqinitiqa odrte: 1 Sa. im:jui M:03 74SMM.T«îer7 fin.: 03 7« Mûr. T*î 7t GSM: W'61P03i. o-mail: daA9@ird?7Ttl
taWm dĚíiilkM ^ prodaja: žaíuzlj, ^ lamelnih laves, pJteeje*, u E
©©KfîtDCiiEEJiaasâasi
7TTTB
OTOTCTo ©g PQ Í) © o©© DuQ
ŠIVILJSTVO
KRPIC^
Mariborska diitú 86 3 000 Cel je, Tet.: C 3/54-13 295 ODflflALNl f AS: ponedeljek - petek | sobota
06:00 - 19:00
-	mirijo EKSPftESMA popravila
-	original krajšanje jeansa
-oienje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
nedifljj in prazniki
07:00 -13:00 I ZAPRTO
Ifl SEtíTVF PRÍI/0ZÍ in ODVOZI ffljf
W Ifl Specialno čisten/f talnifi zidnih poirríín in ba
a/fnov.
nosloi/fiill prostorov, ïtûfiouflnj, podstreiLj^araz. kleti poKiStyci. aparatov odvozi m deponija
dim: 051/88 17 88 010/3717 93
"IJ'Jlrl ki.inr.if lniiiaqnu ul. ILÍIHm Id?
LESEM A OKNA IN VHODNA VRATA ZA VA£ DOM
limpra,svçtowr^f.îiïWdvi momaid •••::iianr3H- ■■■ ; ».r-ir rrlj.th
Kontakti:
Tel. 037056023 fan 03S7J6390
H1LAR9TVU
KORUN
e-mail: mizarswo.k(iriin#siůl.nít; splet: ivww.mtiarstvû-korurt.îi
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija Okvir, laniartjnil s p
Wton 1(í, !OOOCífjf,ÍLD Trt.: OJf H! SO 38
Delovni čas:
ponedeljek - petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
C
Tiiiffl/f/a
' ůšdťjiji\ urejimji' tifri/iiHjf j'ii posrvdtiištm , ——	Ztiraii Vnkfiniůvií $.p.
i 1 iff I íi OjJcWiífoi 12/. 3000 CWjf
vnvw.tazodejasi
- l'ojrt ju trave - obrezovanji Ove mej? in drtves Telefon: 041/9U-98!, E-mail: tazodijůésiol.net
rJ» fi %
AVTOPR i:VG7N (5 TVQ CKA13l3tNA .Iníťf MFHANEACIJA Ar/ill^k s.p.
Tlinro 2jl 12b? t3nri|eápri Slivnici Tel.: Q3048-:WOO; GSM: 041>iS44-BćB
PLANIRANJE ZLM LJlii A1BU LDOÍEřil, ii RE J A';i : OKOLICE, IZKOPI Z BAGRI IN MINI BAGRI, KIPERÎKI PHEW0ZI GRftMOZU. IZPOSOJA MINI SASR0V, VAUAIUEV, VIBEtO PL0ÍČ, KOMPRESORJEV IM A&REGATOV.
		V PRIMERU SMFm VSE NA ENEM MESTU I
		POGREBNE STORITVE : PREVOZI POKQJMKOV POKOPALIŠKE STORITVE S POKOPOM POBÛJNÊG*
n		24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU
	w	03 781 82 45-051 Ů44 730
PRIMOŽIČ		PE TITG CELJSKIH KNEZOV 3, CEUE
V O J MIK		www.primoiic.il
I I I I I I I I I I - Št. 37 - 14. maj 2010
nTTTTTTT ï | i i i I | I m I | i m i | m 1 f | M i i | m i i | i m i
mM
INFORMACIJE
' ' " " ............... -lu nI....I..,,lm
POKLIČITE NAS!
MIZARSTVO
,Y110 OPREMA
Višnja 321Î Vojnik Tel,; 03/78-00-750 GSM,: 04 T/645-715 www.miooprema.ii
DOBSODOSLIV
'i 'HI IIHIWJ rMiii.Ji
I Uroš Premih s-P
wwW.fordiol3r.Si
• GSM: D41 618666
ZAHTEVAJTE BRfZPLAiNEPREDBflíUNE
In. vedeli boste. koliko lahko privarčujete	H i i* R h i! O >TAVft!
MATERIALI U i ZO L ft! IVNOST FASAD:
fm gradnji.
iTIROPORVSEH DE&EON. FAiADNE BARVE
Hf tl-'iH {EIITHAIH0 nr,RlVÍMli Iti) [Ufi lil 1FK0UI GOBIVÎ
UiTinMÍ il KUKU NO OUI HUCI [.V O PL Ai C »( |
e o ut n m i j o o riviiij f sji n ítak n i vod i
HIBllOrOÍJI auhll:JASHÏ
iltUfHfLatQaJl (JU Ht G II NI H I VOIE
>ÈÎEJ>Hffi)HI ÎIUJIIIIIJIΫ« vape ill (ini YHKUL
■i.mrjni-affrrrr ^p0ln!adan tka akcija izdelhov *
KOS TFRMOJNSTALAOJE	M«r|nn:e4V«67H,f«:«ntHH I
KvlMJmnhn S,3230£*nkjur I mil: lahSluiUMtl|.fl 'www.hnb-kaxalt.il
Matjaž Železník
uglateamje klavirja/
gsm: <>4] 714 2-10
i"-pnsiij: rriatjaT./.ekviíitLWsiol.fH-t
I ■ il'ťflTD
glasbeni center
Gospoetel 25, .1(100 Cclje teL:OřiMt>400Ř falatU340(JI
mac - železník d.o.o.
Milčřnskcga 12, 3000 Olje [cl.: 03 541 32 fiň lil: SIMfiî)?

Cvetličarna	Ulita DuSana iteilra 43,
" m ft i n a "	3230 5enli,Jf ^ ^
iVIH J LIM	tri.: C3 5741 100
MAJDA MAUER s.p.	GSM:<W1/720531
O Sveži rezano cvetje in lonfníce o Cvetje za razi if ne priloinnsli
O Pomine deksiacijt _O Lončnice v poslovnih prostorih
O Žalni izdelki	^ffffHffffTnBffffEffffffffffM1
<Ptikk
Testem
MARJAN TERŽAN
Mariborska 54 p.p. tQ13. 31(1?CELJE Tal.: 03*491 -58-00. Fan: 03/491-3B-01
V óňiiil TEHÍMVAIU huoimq:
■	STflOHťWM PflEGLED VIM ZA OCJUJ* • toííuTETHA STËKu IN QkvtflJĚ
ZA PDBEKCUSKA OÍ »LU
■	STíWUfflJNl OflCULÎÛ 2í >n.l«Kl>lE Lítí i ItVjU ITÏTNF; KCHrJWIUî: 1.ĚĚI-
■	ČISTILA ZA «QNMKTNE LEĆE
■	HJNtNA OCKJh miSHAHIH PňOiZVfUALCEY
- LASTEN FW1KIRN'. PFKKTCjrt ZA STTHVJKE OPTIKE
DELOVNI ĚAĚ: delavniki od B.M-1B.M, ipbOLa od 8.00-12.00

V www.ki DOkfORJl TRADICIONALN KITAJSKE MEDICI
www.kitajskamedicma.si
Msriborîka 1XI, 3000 Celje Tel.: 040 7?0 1B9
Zelene ulica 17, 2000 Maribor Tel.: 040411 463 âliOS 91243 43
mrmrm
eoM/WA iïtfâ&i
doći tr^ 1'. JOGO Cel J« fl] StU II 13 «41 «i M*
^^e la strome ha ni ka servis plinskih peči
JUNKERS* BUDERUS
*	VIESSMANN * UNÍCAL
•	SAUNIR DUVAL
Stanko Fartelj s.p.
GOSpOSM l)!i<":ii 3000
gsm; Sk/ťš M es fol: 03/54-11752,0?,/••!V196D0
■.vww.ç Iek r ronif^h a n i ka - sp. si éte k; rom Eii3 n : ■: a. fđ rtel j-iS va Ij a .net
Elektroinzeninng LILIJA d.o.o.
ELEKTROINSTALACÍM PROJEKTIVA - MFRITVT.
lili« msu Gimaňmidi i, MO ÍEfE H: (Uji 1» tO W M ^EB^jifcJsiol ja
r rif il ; Ufi	1 ■ POMBf Sift RE1SFW ■ SPREMSTVO OSEB PO ZDRAVNIKA, 1 IN INVALIDNIM OSEBAM BOLNIŠNIC! ■ ' CELODNEVNO VARSTVO ' 1RÍDITĚV WN0WN3 AI IH3S ALEGRA GSM: 041 802 145
	Muzejski t r g 7, 3000 Celje
KROV5KO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STRESNIH OKEN, BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE
am: 041 675 621 lei.: 03/7Í1 0240 gsm: (Ml 677 153 i«: 03/78102 41 E 'pošto; nulejtđrizck'č-gmail.coni
a	-IZD. KOV, NADSTREŠKOV
ei4Ji,tz%	RA7fj|H KOV. KO N STR,
KLJUČAVNIČARSTVO DV0Rl5ČNIH VRAT IN OGRAJ -IZD. KOV. STOPWIÍČ IN DRUGIH KOV IZDELKOV
Sešće 5, 3312 Prebold
kij uca vnica rstvo- herodez@siol, n e!
GSM: 041 78 33 BO tel.: 03 70S 30 46
OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
C E LOVITE REŠITVE OGREVANJA IN
PREZRAČEVANJ A ZA PASIVNE IN	'^tJ®^
N IZ KOENE RGIJ S K E GR AD N J É	"
îalne oçffr'.-ànje ^tnalsinl • dab - Mv) ia u» đ eui-'m? !!'
\ v i m
WIS KRCV1HJC
VITA-TERM Egon Vra bid s.p,
\/|TA Tr n h jI Svetovanje. Inžnnlrtng^uaiopatva, protfajj in morctiža
V li I rv* I drxIVi	r > j',.	Pnnwit »4. sa« poímM
v Ital o rm-áffltnn I4.com
DOBRODOŠLI V NOVI L EPOTMI TOČKI V CEhĚTRLJ LA^KEGft
là NUffiMDVJM:
^^K «Mf'wt/iirjwj'i -WN^ïïsaMfiïaiM W iXiV/íliO	WBOTKSlRWťfViWf DUt
raďUEWfJf N0H1W fflWWaCtStBMltV
■MANKU» Mnbumei I Nt I \ IT "i PfiJíu®	-KVfMTHV JEíí -rc BWíSH LfWS
IM tr, UU IHfORHKUt: i i ^ » DOS "iLlllSn 24» f-«(fiU	ft -, ■■
mi
GRADNJE
Pučnikova 4,3000 Celje GSM: On/570-057 c mail: gubo. irofàgmail. com
Ivo Gubo, s.p.
I'o tU lerih delovnih iíkuknj v Atomjû fmnuviin z Vami v Cd jul
Obnova stanovanj in mansard izdelava dćmit hisad Zunanja ureditev
ff ® S B S,
SERVIS - PRODAJA - «EZÈKVIMI D E L r
g™ 041 637 674	^ 3,3000 cd|B
^ilPIAGGIO

f
Irteljvavjehvrsi toplotno - Izràsdjsktti faud,
Izdelavi tiifiuWev; Pleskarska dela;
^kljuinadelà v^radbefiiítvu;
Zabukovšek
ZABUKOVÍEKin partnerji d.n.u. Žlie4, 3215 LOČE
Uporabljamo naslednje materiale: jubj frag m at, roefix, baumit.
ÏT
darko mavric s.p
C. koqinitiqa odrte: 1 Sa. im:jur M:03T4SMM.T«îer7 fin.: 03 7« Mûr. T*î ït GSM: W'61P03i. o-mail: daA9@ird?7Ttl
izdelava deinikov ^ prodaja: žaíuzlj, ^ lamelnih laves, £ pJteeje*, -a E
©©KfîtDCiiEEJiaasâasi
7TTTB
OTOTCTo ©g PQ Í) © o©© ODD
ŠIVII.JSTVO
KRPIC^
Mariborska diitú 86 3000 Celje, Tel.: C 3/54-13 295 ODfrflALNl fflS: ponedeljek - peteti | sobota
06:00 - 19:00
-	mirijo EKSPftESMA popravila
-	original krajšanje jeansa
-oienje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih obfaćil
n cd trija in prazniki
07:00 -13:00 I ZAPRTO
in SEtITVF PRÍI/0ZÍ in ODVOZI ffljf
W Ifl Specialno čiste n/e talnifi zidnih poirriîn in ba
a/enot/.
ooslcu/níh prostorov, stanovanj, apamtoiy odvozi no deponijo
dim: 051/88 17 88 010/3717 93
"U'JIrl ki.inr.if if. lnriiaqnu ul. ILÍIHXI Id?
LESEM A OKNA IN VHODNA VRATA ZA VA£ DOM
limera,svçtawnff.îiïWdvi -unnw?!; (ienwnt»2đ- ■■■ : ».r-ir rrlj.ih
Kontakti:
Tel, 03 70 56 023 fan 03 S7 26 390
MIZARSTVU
KORUN
e-mail: mizaiïtvo.kûrun#siùl,net; splet: ivww.mtiarstvo-korurt.íš
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija Okvir, fanfar (mil s p
Wton 1(í, !OOOCífjf,ÍLD let: OJf H! SO 38
Delovni čas:
ponedeljek - petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
C
Tiiiffl/f/a
' ůšdťjiji\ urejimji' iiiWfiiíijí j'ii pofrvdtiišlm j-	, ——	Zilrůíl VíiAsaSřlOíííí f J).
i 1 iff I íi OjJcWiífoi 12/. 3000 CWjf
vnvw.tazodejasi
- l'itirt ju trave - obrezovanji Ove mej? in (Irenes Telefon: 041/9U-98L E-mail: tazodijůésiol.net
rJ» fi %
AVTOPR EVOZN (S TVp GRADBENA jtàcf MIl[IAM/..VTJA AncnSek s.p.
Ttirm» 2jl 12b? porijeôpri Slivnici tel.: 03^748-lUXX); GSM: 041>iS44-BćB
PLANIRANJE ZLM LJlií A1BL LDOÍEřil, LPRîJAMJE OKOLICE, IIKÛPI Z BAGRI IN M!NI BAGRI, KIFERJKi PREtfOZI QBHM0ÏH, IZPU5-ÛJA MINI BAGROV, VALJARJEV, VIB BO P LOÏC, KOMPRESORJEV IM AGREGATOV,
		V PRIMERU SMFm VSE NA ENEM MESTU I
		POGREBNE STORITVE : PREVOZI POKOJNIKOV POKOPALIŠKE STORITVE 5 P0K3PCWPOKOJNEGA
n	^Ji	24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU
	w	03 781 82 45-051 Ů44 730
PRIMOŽIČ		PE TI?G CELJSKIH KNEZOV 3, CEUE
V O J MIK		www.primoilc.il
I I I I I I I I I I - Št. 37 - 14. maj 2010
nTTTTTTTi | i M I | I m I | i m i | m 1 f | M i i | m i i | i m i
mM
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Zaradi tablic v zapor
Novinarka Mateja Jazbec, prav ste v prispevku Zaradi tablic v zapor v 34. številki Novega tednika povzeli - ig-noranca vseh upravnih organov. Dejstvo je, da to ni ignoranca, ampak omalože-vanje oziroma norčevanje iz upravne enote, sodišča, policije in naivnih ljudi, ki verjamejo neresnici.
Dobro znano je, da je gospa Štemberger bila večkrat opozorjena na vračilo tablic. Tablice je po opozorilu v rutinskem ustavljanju odvzela Prometna policija Celje vozniku brez vozniškega dovoljenja z neregistriranega vozila. Postopek upravne enote je stekel za vračilo tablic, pred odvzemom PP Celje. Ignoranca je bila naklepna, izgovorov ni. Sodišče je ukrepalo. V kolikor sodišče popusti, mora popustiti tudi tistim osebam, ki imajo 220 EUR socialne podpore in celo mladoletne otroke.
Niso izgovor ignoranca, invalidnost, depresija, težave, da ni financ, to je norčevanje iz organov, ki zagotavljajo pravni red v Sloveniji. Menim, ga. Mateja Jazbec, da najprej preverite vsa dejstva in dokaze, dejstvo je, da je zaradi ignorance bilo storjeno pre-krškovno dejanje, ki bi ob nespornem ukrepanju PP Celje sicer lahko imelo daljnosežne posledice v primeru prometne nesreče za udeležence.
Pomembno dejstvo je: izigravanje organov, ignoriranje vseh organov, medijska udarna novica, pa se izvlečemo in celo nagradijo nas - no, dragi sodržavljani, če nam grozi uklonilni
zapor, ignorirajte organe države Slovenije, nagrada vas čaka. Medijev ni, ko mora mati ali oče mladoletnega otroka v uklonilni zapor, ker res ne more nekaj plačati, če še za hrano nimajo. V primeru tablic, če pač povozijo našega očeta, mamo, ženo, otroka, moža ... kaj nas briga, mi ignoriramo. Spoštovani mediji, a to podpirate?
Repliko podajam zavestno, ker poznam resnico in dejstva.
JORGE JIMENEZ Celje
PREJELI SMO
387 milijonov evrov
Pred časom sem menil, da do obdobja t. i. kislih kumaric ne bom nič napisal. Vendar sem se ob spremljanju grške kriminalke premislil, še posebej, ko sem izvedel, kolikšen bo slovenski prispevek. Kriminalke zato, ker je ozadje zadeve, da je skoraj do popolnega grškega bankrota prišlo, takšno kot poznamo zakonsko opredelitev dejanskega stanja kaznivega dejanja goljufije, tudi po slovenskem kazenskem zakoniku.
387 milijonov evrov je ogromna denarna vsota. Tako ogromna, da je kar težko predstavljiva za nas navadne smrtnike. Težko si namreč predstavljamo, kaj si lahko za takšno količino denarja kupimo, koliko minimalnih plač, na primer Ve-gradovim delavcem, bi lahko poravnali, koliko še salonitnih streh na preneka-terih osnovnih šolah bi lahko zamenjali, koliko kilometrov stranskih cest bi lahko posodobili, koliko lju-
dem, pomoči potrebnim, bi pomagali lajšati njihovo socialno stisko, koliko operacijskih prostorov bi modernizirali in še in še bi lahko našteval. Najbolj predstavljiva je ta čas lahko primerjava s predhodno investicijsko vsoto za blok 6 v TE Šoštanj, saj obravnavani znesek že presega eno tretjino tistega, kar bo porabljeno za izgradnjo navedenega energetskega objekta.
Pri vsem obravnavanem, ki te dneve, če že ne tedne, polni programe radijskih in TV hiš, časnikov in drugih sredstev javnega obveščanja, me spravlja v bes to, da smo tudi Slovenci nasedli tako kot drugi, kot na primer nasede ladja na čer ali plitvino. Nasedli smo, ne glede na to, da se štejemo za dobre poznavalce tudi bitja in žitja na Balkanu živečih narodov in narodnosti, tako pa tudi Grkov. Izgleda, kot da smo spregledali, da je z njimi lahko še težje, saj živijo na špici tega polotoka. Kako se mnogim rečem na Balkanu drugače streže kot drugod po svetu, bi nas moral opozarjati zgodovinski spomin o delovanju in nehanju v nekoč skupni državi. Kar je šlo po Savi nizvodno, se nikoli ni več vrnilo v Slovenijo, še posebej denar. Pri tem sem se spomnil na nekdanji sklad za nerazvite, vendar bi bil ta sklad v primerjavi s sredstvi, ki naj preprečijo nadaljnjo grško šlamastiko, le mini sklad.
Zagotovilu nekaterih, tudi naših politikov, da bodo Grki denar vrnili, ni verjeti oziroma ga bodo vrnili v skladu s starim pregovorom »ad calendam Grecas«, to je nikoli. Tako mislijo tudi mnogi tuji strokovnjaki, na primer bivši predsednik nemške industrijske zbornice O. Henkel, ki je glede vračila denarja dejal, da je to v božjih rokah. saj je tudi razumljivo, kje pa naj Grki pri vsem in še posebej pri tistem, česar sploh ne vemo, vrnejo 110 milijard evrov?
Pri vsej zadevi me je tudi negativno presenetila naglica oziroma kratkost časa, ki je bila pri nas, zato da smo zbrali denar: menda od nekih v tujini naloženih de-
pozitov ali nekaj podobnega. Takšno dejstvo pa človeka še nadalje ujezi, ker mu postane jasno, da denar je. Vprašanje je le za kaj se troši. Z obravnavanim posojilom, tako kot skoraj vsi drugi, pokrivamo privatne bančne interese oziroma že drugič v letu ali dlje, rešujemo bančne potegavščine. Potegavščine zato, ker so Grki izdali državne obveznice, na katere so te banke »nasedle«. Zaradi vsega navedenega in še mnogo drugega moje spoštovanje do Slovaške in kapo dol pred pa-nom Robertom Ficom!
VLADIMIR KORUN, Velenje
Prvi maj
V torek, 27. aprila, smo imeli praznik - dan upora proti okupatorju. Do leta 1992 je bil dan OF v organizaciji vseh takratnih strank in zgodovinsko pomemben čas. Ko je prišel na vlado Demos, so takratni funkcionarji te stranke spremenili OF.
Za 1. maj je že tradicija, da se postavlja mlaj. Moški pevski zbor Laško ga že mnogo let skrbno, vestno postavlja na Šmohorju z organizacijo Krajevne skupnosti Rečica s predsednikom Piklom. Ko je bil postavljen, je bilo treba po-
malicati in zaliti, nakar sta za-doneli pesem in harmonika. Bilo je veselo razpoloženje tudi za gledalce. Praznik 1. maj je tradicija s parolo »proletarci vseh dežel združite se«, saj ta praznik je bil s krvjo pribor-jen. 1. maj je bil z zakonom proglašen leta 1948 v takratni skupščini FLRJ. Na ta dan igrajo godbe budnice. V Laškem je vsa leta igrala budnice laška godba na pihala. Zdaj pa že dve leti ni bilo budnice. Vsi tisti, ki so odgovorni za prepoved budnice, niso vredni delavskega pozdrava in ostra kritika jim pripada. Nimam nič proti, ko je procesija za božič, ko igra laška godba v laški cerkvi, saj je tudi ta običaj zgodovinski. Ali se zdaj
deli, kaj je bolj pomembno, verniki ali delavci? To ni pošteno.
PETER PODBEVŠEK starejši, Laško
ZAHVALA
Hvala za potrpežljivost
Najemnica Planinskega doma Šmohor se vsem žejnim pohodnikom zahvaljujem za potrpežljivost zaradi večkratnega izpada električne energije. Penečega piva nismo mogli nadomestiti s steklenicami, ker jih žal nismo dobili.
ZALIKA VIDIC SINKAR, Šmohor
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 173 € polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 241 €
i	'me j"n priimek
'!	Naslov
V uredništvu Radia Celje vsako sredo med 10. in 11. uro kuhamo v oddaji Kuhajmo skupaj, v torkovih številkah Novega tednika pa lahko prebirate recepte, ki jih voditeljica oddaje Nena Lužar pripravi skupaj s poslušalkami in poslušalci. Tokrat pa smo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje (za)kuhali pripravljanje dobrot v gostišču Koren na
Í2
! feWonsKasievillo /N
■
i	E-mail
Dobrni. Bi radi kuhali z nami, slišali kakšno skrivnost kuharskih mojstrov? Da boste potem tudi vi (za)kuhali kaj izjemnega doma? Izpolnite kupon in ga pošljite na naš naslov. 26. maja bomo v oddaji Kuhajmo skupaj izžrebali srečneže, ki se nam boste pridružili pri pripravljanju in tudi okušanju kuharskih dobrot.
Nova meriva za slovenske kupce
Prvič je Opel predstavil merivo, manjšega enoprostor-ca, leta 2003 in zadel v polno, kajti doslej so prodali milijon vozil. Zdaj oziroma te dni se na slovenski trg vozi nova meriva.
motorja. Pogon je speljan na prednji kolesi, menjalniki so trije (dva ročna in 6-stopenj-ski samodejni), opremski paketi pa prav tako.
Računajo, da se jim bo letos posrečilo prodati od 450 do 500 meriv, v najcenejši izvedbi bo avto na voljo za 13.990 evrov.
V dolžino se je avto potegnil za skoraj 20 cm (meri 428 cm), navzven se dokaj očitno spogleduje z novo astro in insignio. Bistvo nove merive so vrata, ki se odpirajo tako kot so se pri številnih avtomobilih pred 70 in več leti - prednja naprej, zadnja nazaj. Flex doors, kot pri Oplu pravijo takšni postavitvi vrat, naj bi imel kar nekaj prednosti: omogočajo lažji dostop in tudi izstop, zaradi višje postavljenih zadnjih sedežev naj bi bila meriva posebej primerna
za starejše, pa tudi za družine z majhnimi otroki, ki potrebujejo za sedenje otroške sedeže .
Na začetku bo meriva druge generacije na voljo s petimi motorji: tremi bencinskimi (vsi z gibno prostornino 1,4 litra, vendar močjo od najmanj 74 do 103 kW) in dvema dizelskima: 1,3-litrskim, ki ponuja 55 kW, in 1,7-litrskim s 74 kW. Kasneje se bodo pojavile še eko izvedenka z oznako 1,3 ecotec in še dve varianti omenjenega 1,7-litrskega
Nova opel meriva
Megane GT line in GT R8 je tudi GT
Da bi zapolnil praznino med športno izvedenko re-naulta megane RS in običajnimi različicami, je francoska tovarna pripravila dve novi različici tega megana.
GT line je v bistvu nadgradnja opremskega paketa dynamique z nekoliko drugačnim zunanjim videzom in v kombinaciji s klasično ponudbo
motorjev. Izvedenka GT deluje bolj športno - tako znotraj kot zunaj, pri podvozju pa so uporabili nekatere rešitve, ki jih ima megane RS. V GT izvedbi bo megane na voljo le z 2,0-litrskim motorjem s 132 kW in 2,0-litrskim dizelskim dCi, ki zmore 118 kW.
Obe novi varianti megana bosta na voljo od junija naprej.
Nemški Audi je pripravil posebno omejeno serijo športnika R8 z oznako GT.
Naredili bodo vsega 333 avtomobilov, za vsakega naj bi hoteli okrog 193 tisoč evrov. R8 GT se navzven od običajne variante razlikuje po nekaterih dodatkih, ki še bolj poudarijo športnost oziroma
Renault megane GT
Audi R8 GT
Kako v R.S.L. skrbijo za varnost svojih kupcev
Če se odločite za nakup novega ali rabljenega vozila v podjetju R.S.L., d. o. o., v Levcu, vam avtomobila ne bodo samo prodali, ampak bodo za vas in vašega jeklenega konjička skrbeli tudi, če zabredete v težave. Če ostanete nemočni z okvaro na cesti ali če se vam je pripetila neprijetna nevšečnost - prometna nesreča, vedno so vam na razpolago, saj je njihova asistenca aktivna vse dni v tednu, 24 ur na dan.
Prav poseben dogodek pa kupce vozil Renault, ki so so pripravili za vse zveste svoja vozila kupili januar-
ja in februarja letos. Povabili so jih v center varne vožnje na Vranskem, kjer z moduli, na katerih so drsne površine in računalniško vodene vodne ovire, omogočajo simulacijo najtežjih in nepredvidljivih pogojev na cesti. Vozniki spoznavajo meje, ki jih določajo fi-
IrenaultH
clio storia
tel.: 03 425 45 14
R.S.L. d.o.o. Levec, Levec 56 c, 3301 Petrovce
03 425 45 16 | splet: www.rsl.si
zikalni zakoni, ugotovijo, kakšne so njihove reakcije v takšnih pogojih in kako se vozilo odziva na reakcijo voznika. Skozi ponavljanje vaj dobijo vozniki občutek, kako preprečiti, da bi do nevarnih situacij prihajalo oziroma kako reagirati, če se znajdejo v taki situaciji.
Po kratki teoretični predstavitvi obnašanja in reakciji vozil na cesti v različnih situacijah so lahko vsi udeleženci pod strokovnim vodstvom inštruktorja tudi v praksi preizkusili svoje sposobnosti in sposobnosti vozil. Pod različnimi pogoji so vozniki premagovali ovire, ki jih ob različnih vremenskih razmerah simulirajo na poligonu na Vranskem.
Vsi vozniki in vozila so test opravili brezhibno, vendar pa so vsi pritrdilno odgovorili, da se bodo še vrnili, saj tako vajo vsak voznik potrebuje, ne glede na vozniški staž, starost in kvaliteto vozila.
Promocijsko besedilo
m®wDtednik
Obvestilo naročnikom Novega tednika*
Naročniki Novega tednika boste lahko
a male oglase v Novem tedniku eio lo
besed in česttttro na Radiu Celje -
izkoristili Izključno 5 svojo ngroCnlifto kartico, naročniško ooloîntco oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tedni Sta.
Neizkoriščene ugodnosti se ne pi«ne««IO V naslednic letp!
PRODAM
RENAULT clio 1,2, letnik 1996, 127.000 km, odlično ohranjen, prodam za 570 EUR. Telefon 041 598-951.	2110
RENAULT 5, rdeče barve, zelo lepo ohranjen, reg. do novembra 2010, prodam. Telefon 041 650-737.	2115
KUPIM
agresivnost, medtem ko je motor, sicer znani 5,2-litrski osemvaljnik, pridobil nekaj KM in zdaj zmore 560 KM. Po tovarniških podatkih bo audi R8 GT zmogel največ 320 km/h, do 100 km/h pa pospešil v 3,6 sekunde, medtem ko naj bi bila povprečna poraba vsega 13,7 litra goriva.
RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497.
S 254
PRODAM
KUPIM
OBRAČALNIK pajek, na štiri vretena, kupim. Telefon 031 807-745.
2082
PRODAM
KOSO z grebenom za Gorenje Muta, okrogli priklop, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 855-897.	1989
STAREJŠO dobro ohranjeno, 150 l hidravlično stiskalnico za grozdje prodam. Telefon 041 668-642.	2048 PAJEK, 4 vretena, 3,5 m plug Slavonec, 12 col, trosilec umetnega gnoja, 300 l, prodam. Telefon 040 390-693. 2042 BENCINSKO črpalko tip 500 Tomos, pretok 500 l/minuto, prodam. Telefon 041 294-974. L186 SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik in pajek na dve vreteni prodam. Telefon 041 261-676. 2091 KOSO Gorenje Muta, okrogli priklop, prodam. Telefon 041 763-137. 2113 PUHALNIK Tajfun, s cevmi, prodam. Telefon 041 269-693. 2122 KOSO za multikultivator, priklop na vijake, širina 110 cm, prodamo. Telefon (03) 5740-712, 031 455-506. 1971 KOSILNICO Bcs, lepo ohranjeno, prodamo ali menjamo za teličko. Telefon 051 203-305. 2124
Terme Dobrna, d.d.,
PRODAJA STANOVANJE
v tretjem nadstropju v bloku na naslovu Dobrna 3a v izmeri 37 ml, zgrajeno 1959, delno adaptirano 2009, vpisano v ZK.
Najnižja ponudbena cena je 31.000 EUR
brez davka na promet nepremičnin.
Merilo za izbor je najvišja cena, skrajni rok za prejem ponudbe je
5. 6. 2010
Informacije na tel:
037808112
V	CELJU prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2,
v Kulturniški ulici, obrtna cona Trnovlje jug, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena za 50 EUR/m2. Telefon 030 924-600. S312
V	NEPOSREDNI bližini centra Šmarja pri Jel-
šah je naprodaj gradbena parcela, velikost 1.140 m2, možna gradnja st. objekta. Je na lepi lokaciji z razgledom in v mirnem okolju. Telefon 051 324-461. 2114 ENODRUŽINSKO hišo, Celje, Hudinja, mirna, sončna lega, ck, telefon, ktv, garaža, delavnica, prodam za 230.000 EUR. Telefon 051 800-370. 2126 DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, Skalna klet, ck, ktv, telefon, garaža, delavnica, prodam za 250.000 EUR. Telefon 051 800-370.	2126
V	ZAGRADU pri Celju (nasproti Polul) proda-
mo vrstno hišo (trojček) ob železnici. Stanovanje, trisobno, 84 m2, možnost ureditve podstrešja, solastništvo dovoza, samostojna drvarnica, 13 m2, dvorišče 71 m2, dva ločena travnika, 94 in 73 m2, vrt 61 m2, gradnja 1948, obnova 2001, ck zem. plin, telefon, catv, lokalni avtobus, urejena parcelacija in lastništvo. Cena 79.000 EUR. Telefon 040 490-710. 2134
KUPIM
KMETIJO ali hišo, Celje, izven do 20 km, kupim, najamem. Telefon 031 400-673. 1938 BIVALNI vikend, oddaljenost iz Celja do 25 km, kupim. Telefon 031 532-157.2116
ODDAM
STAVBNO zemljišče, možna stanovanjska in poslovna gradnja, v Šentjurju, prodam. Telefon 041 224-031.	1964
PARCELO, 1.570 m2 in 300 m2, lastne ceste, trenutno še nezazidalno, na lepi lokaciji, v Trnovljah, prodam. Telefon 041 620-862.	2087
VOJNIK, Male Dole. Prodam vikend, obnovljen, vseljiv takoj, možnost menjave. Telefon po 17. uri, 041 919-019. 2088 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estrihi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998-660. 2092
POSLOVNO stanovanjski objekt - brunarico (okolica Žalca) oddamo v najem ali prodamo. Informacije po telefonu 041 353-015. Euro tent, Marija Petre. s. p., Vrečerjeva 14, 3310 Žalec. n HIŠO v bližini Šmarja oddam v najem. Telefon 041 794-132.	2129
NAJAMEM
KMETIJO (lahko zapuščeno) za obdelovanje najamem. Telefon 041 846-570. 2059
EffiU
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje, 55 m2, na Zelenici v Celju, prodam ali (z doplačilom) menjam za manjše. Stanovanje je opremljeno in obnovljeno, nova PVC okna. Telefon 041 584-618.	1906
ENOSOBNO stanovanje, 45 m2, v Štorah, možnost vselitve čez 6 mesecev, prodam. Telefon 040 754-016. 2021
MALI OGLASI - INFORMACIJE
IMATE TEŽAVE Z VRÁSČENÍM NOHTOM?
BREZ BOLEČIN IN OPERATIVNEGA POSEGA
JE REŠITEV MEDICINSKA SPONKA!
10 dni po vstavitvi Delovanje medicinske sponke	sponke
051 661 665
£ m
C „
CO uj
RTZ1
O UJ
a » "g
(3-5
w uj
r m
II
S s
± vi
7 LU
^ U
f £
Stanovanje v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300
Verteks TG, Cesta na Ostrožno 99, Celje
PRODAM
POHIŠTVO, kot novo, kuhinja, spalnica, jedilnica ..., zaradi selitve ugodno prodam. Telefon 041 347-850. 2065 HLADILNIK, zamrzovalno omaro, skrinjo, pralni stroj, kuhinjo, štedilnik, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. n
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, prodam z dostavo. Ugodno. Telefon 051 359-555.	p
KERAMIČNE ploščice na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon 041 617-220, 051 617220. Hojnik trgovina, d. o. o., Leskovec 15, Ljubečna.	2074
SUHA bukova drva, lahko na kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 031 840-078.	š 308
PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU
PRI PULI tsTTTo^Zl
1% PRVOMAJSKI POPUST^
...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme...
VEČ INFORMACIJ:
telefon: 041691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta:darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si
Skupina
CMCelie
CELJE. Garažo na Vrunčevi oddam. Telefon 051 348-302.	p
GARAŽO v Vojkovi ulici, v garažnem objektu, oddam. Telefon 041 667-223, Bojan.	2130
PRODAM
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca raz-režem in dostavim. Telefon 041 375282. p
SGMZEBCCioa
VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
BIKCE simentalce, po izbiri, 100 in 140 kg ter kobilo z enoletno žrebico norik, vse iz eko reje, prodam. Telefon 051 738-544, popoldan.	2075
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, drugo tele, prodam. Telefon (03) 5733-075, 041 317-449. KRAVO simentalko, po telitvi, bikca simentalca, 170 kg, telico, belgijsko plavo, 200 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 2080 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.
DVOSOBNO stanovanje, velikost 57,5 m2, v centru mesta Šentjur, stanovanje je opremljeno, ugodno prodamo. Telefon 041 796-824.
2079
ODDAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, center, opremljeno, oddamo za 240 EUR. Telefon 051 664-477, zvečer. 1943
ODDAMO DVE PISARNI
t [22 In 29 m2]
V 3. NADSTROP JU V CELJU [5 evrov na m2).
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic
teps/s
KOMFORTNO stanovanje v hiši v okolici Laškega dam v najem. Telefon 0599-51413 ali 040 840-441, Milan. 2008 DVOINPOLSOBNO stanovanje, opremljeno, v Celju, oddam. Telefon 051 351-569.
2055
V	CELJU na Hudinji oddamo dve enosobni ali
dvosobni stanovanji samskim osebam brez otrok. Podrobnosti po dogovoru. Telefon 040 209-590. 2058
V	CELJU, center, mansarda, 55 m2, opremlje-
no, oddam oziroma prodam. Telefon 041 868-242.	2120

IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
Na zanimivi lokaciji v Anilinu pri Vojniku,
na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2.
Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/
HITRO NAROČITE
ATRIJ
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si
-H
VOJNIK - Male Dole, vseljiva nova stanovanjska hiša cca 200 m2 bivalne velikosti, sodobne in eko klasične gradnje, z urejeno okolico in parcelo velikosti 607 m2.
Cena: 200.000 EUR Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrij.si
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
f^777TTT> tudi letnik 2010 A J.Wi1;f s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnik strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, bele, grahaste, susex in težke črne, kombinirane za meso in jajca ter enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in večje za dopitanje. Telefon 700-1446. 1979 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, cena ugodna, možnost tudi dostave, prodamo. Telefon 041 655-528. š 288 PSE, mladiče, čistokrvne svetle labradorce, prodam. Telefon 041 296-704. 2053
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CELJE, Ul. XIV. dnriiije 14, 03/4257000
Staneta Rozmana 16,02/52130 OO
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/8812000
Slovenska 27, IOOO Ljubljana
MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, LJubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop

PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možni tudi očiščeni odojki ter dostava na dom, domača hrana, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	š 298
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061.	2053 PSE, mladiče, čistokrvne svetle labradorce, prodam. Telefon 041 296-704. 2053 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam.
Telefon 070 866-057. 2062 TELICO, brejo 7 mesecev, rj pasma, ap kontrola, prodam. Telefon 041 223-798. 2077 TELICO simentalko, težko 520 kg, prodam. Telefon (03) 5728-352, 031 732-869.	ž 44
DVE telici, stari 2 leti, primerni za pleme ali zakol, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 749-617.	š 309 BREJO telico simentalko prodam. Telefon (03) 5739-072. 2089 KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 834-153. l 187 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon (03) 5795-028. š 310 BIKCA simentalca, težkega 170 kg, prodam. Telefon 051 223-446. 2090 BELE piščance, stare tri tedne in rjave peteline, za nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 031 858-087. 2106 BREJE prasice in pujse prodam. Telefon 070 894-251. L 191 DVE breji kravi prodam. Telefon 5777293. 2107 PET jagenjčkov, štiri samice in enega samca, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5795-690, 031 219-483. 2111 PRAŠIČE, težke od 90 do 140 kg, prodam.
Telefon 031 582-624.	2117
JAGENJČKE, ovce, primerne za »pripust« ali zakol, lahko očiščene, možna dostava, prodam. Telefon 5773-302, 070 864-120.	2112
DVE kravi dojilji, s teleti, ena prvega, ena tretjega, obe simentalki, primerni za pašo, prodam. Telefon 041 252-717. š 311 SANSKO kozo z lanskim mladičem prodamo. Telefon (03) 5740-712, 031 455506.	2123
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
MLADE račke tekačice, primerne za odstranjevanje polžev, prodam. Telefon 031 535-047.
2128
KUPIM
PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 KRAVE in telice, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041 653-286. š 197
PRODAM
VINO kraški teran in kraški brinjevec, iz osrčja Krasa, odlične kakovosti, ugodno prodam in dostavim. Telefon 041 614-862.	p
300 l odličnega jabolčnika poceni prodam. Telefon (03) 5718-030, 031 442-443.
2025
CIPRESE prodam. Telefon 5717-694, 041 524-804.	1986
VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon 070 818-005.	š 303
Celje
Poročili so se: Irena BREŽ-NIK in Slavko CIGELŠEK, oba iz Celja; Marina STOŠIĆ in Miloš NIKOLIĆ, oba iz Republike Srbije, Jožica SMUKAVEC iz Celja in Simon ZAKOČ iz Gornjih Pe-trovcev; Kristina ZELIČ iz Šentjurja pri Celju in Gregor ANTOLIČ iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Lucija DER-ČA in Primož ŠKORJANC, oba iz Dolenje vasi; Tadeja OLUP z Raven pri Šoštanju in Rajko MRAVLJAK z Vranskega; Alenka VERDEL iz Podloga v Savinjski dolini in Anton JESENIČNIK iz Pongraca; Mojca DVANAJŠČAK in Aleš CESAR, oba iz Zabukovice.
Mozirje
Poročila sta se: Petra AHAC iz Ljubljane in Bernard VAJDIČ iz Velenja.
Laško
Poročili so se: Brigita HVALA in Alojz RAJTER oba iz Lenarta v Slov. Goricah; Teja TVRDY in Iztok DELFIN oba iz Celja;
Zlato poroko sta praznovala zakonca Karlina in Avguštin TERŠEK iz Padeža.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Andreja BE-LEJ s Proseniškega in Simon LIPOVŠEK iz Vojnika; Tatjana KOŠTOMAJ iz Šentjurja iz Boris KLADNIK iz Krivice; Kristina RADOŠ iz Miklavža na Dravskem polju in Andrej JANEŽIČ s Kamenega.
Velenje
Poročila sta se: Barbara MAZEJ iz Šoštanja in Tomaž POREDOŠ iz Dola pri Ljubljani.
Kako sta prazna dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
Z A H V A L A
Ob veliki izgubi dragega moža, skrbnega očeta, tasta, starega očeta, brata in strica
IVANA KOVAČA
iz Laškega, Cesta v Debro 1 (21. 12. 1929 - 23. 4. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in sočutje. Hvala tudi govorniku za besede slovesa, društvu ZŠAM Laško, pevskemu zboru in godbi na pihala
Pivovarne Laško. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi ljudje so prah, nekateri so zlati prah.
Žalujoči: žena Fanika, hčerka Irena, sin Bojan z družino, brat Milan z družino in ostalo sorodstvo
L 185
Celje
Umrli so: Marija SUŠIN iz Celja, 94 let, Janez KOVAČ iz Žalca, 91 let, Janez BAUM-KIRHER iz Laškega, 81 let, Pavla ZUPANC iz Laškega, 79 let, Marjeta RAJH iz Celja, 92 let, Franc OGRIZEK iz Celja, 81 let, Elizabeta METLI-ČAR iz Loč pri Poljčanah, 87 let, Roza Frančiška SKOČAJ iz Celja, 90 let, Milan KOVŠE iz Loške Gore pri Zrečah, 56 let, Stanko GAJŠEK iz Pro-žinske vasi, 54 let, Janez KOVAČ iz Laškega, 81 let, Janez LESJAK iz Levca, 66 let, Julijana KALŠEK iz Loke pri Zidanem Mostu, 90 let, Alfonz PŠENIČ iz Vrbja, 72 let, Karol ŠVENT iz Celja, 82 let, Ivan JURKOŠEK iz Štor, 45 let, Vekoslava ZORKO iz Slovenskih Konjic, 81 let, Ivana DROLC iz Ločice pri Vranskem, 84 let, Terezija STER-LE iz Celja, 91 let, Stjepan ZAGORŠĆAK iz Šempetra v Savinjski dolini, 70 let, Hermina JEVŠNIK iz Celja, 89 let, Antonija KOVAČ iz Gorice pri Šmartnem, 85 let, Marija ZVONAR iz Šentvida pri Planini, 99 let, Zofija ZAJC KLOBASA iz Laškega, 66 let, Cecilija GAČNIK iz Žalca, 78 let, Terezija PETEK iz Žalca, 79 let, Marija KULJANSKI iz Celja, 84 let.
Sporočamo žalostno novico, da se je v 81. letu od nas poslovila ljuba mama in oma
IVICA JAGER
rojena Umek iz Kajuhove ulice 9 v Celju
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 17. maja, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 12. v mrliški vežici številka 3.
Žalujoči: hčerka Irena ter vnuka Matic in Zala
Mozirje
Umrl je: Stanislav ČUJEŽ iz Šmihela nad Mozirjem, 76 let.
Žalec
Umrla je: Roza DERČA z Gomilskega, 90 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Veronika LESKOVŠEK iz Slivnice pri Celju, 87 let, Savinka ŽGUR iz Celja, 83 let, Janez HRIBER-ŠEK iz Lokrovca, 87 let.
Laško
Umrla sta: Stanislav JAGER iz Petrovč, 89 let, Ivan MAVER iz Ljubljane, 71 let.
Velenje
Umrli so: Stanislav KORUŽNJAK iz Celja, 70 let, Henrik MIR iz Velenja, 61 let, Marija GUČEM iz Celja, 64 let, Dominik PIRNAT z Brega pri Polzeli, 78 let, Terezija ZAJC iz Šoštanja, 78 let, Vera KOTNIK iz Velenja, 64 let, Regina KMETIČ iz Trbovelj, 62 let, Leopold PLEČKO iz Velenja, 72 let, Valentina BIZANT iz Medvod, 73 let, Karol GRILC iz Velenja, 73 let, Ljudmila ERCE iz Kranja, 89 let, Elizabeta TONI iz Ljubljane, 81 let, Albert KLEVŽE iz Slovenskih Konjic, 85 let.
DOMAČO koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 261-676 .	2091
VINO, mešano belo, laški rizling in sauvig-non, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 031 765-466. 2043 SUHO seno in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 031 317-714.	2086 BELO in rdeče vino prodam. Telefon 5743-310. 2118 VEČJO količino sadjevca in višnjevega žganja prodam. Telefon 031 490-822. 2127 VINO, bela zvrst in rdeča zvrst, modra frankinja in žametna črnina, prodam. Telefon 051 391-012. 2132
mu
PRODAM
PAJEK Bori, plugi 10 in vino jurka prodam.
Telefon 070 705-688. 2076 ČRPALKO hidropag, znamke Grundfos, še novo, zapakirano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-098. 2104
KOŠNJO prodam ali dam v najem. Telefon 041 267-481.	S 307
HRASTOVE sode, od 100 do 500 l, avtomobilsko prikolico, električno mlatilnico, električno slamoreznico, primerno za uporabo ali kot razstavni eksponat za kmečki turizem, prodam. Telefon 040 759-336. 2083 DVA bikca simentalca, 150 in 300 kg, dvižna vrata Horman, 2,15*2,60, nova, prodam. Telefon 041 785-207 2108 HRASTOVE deske, debelina 3,3 cm in dve breji telici, frizijka in simentalka, prodam. Telefon 031 826-288. 2119 JAGENJČKE, ovce, puhalnik in čelno traktorsko kosilnico, dvojni rez, prodam. Telefon 051 808-637.	2125
AVTOMOBILSKO prikolico, dvoosno, nosilnost 3 t, je pocinkana, izdelana v Nemčiji, z nadgradnjo in rampo, za prevoz mini bagrov in živine, prodam. Telefon 051 324-461.	2114
TRICIKEL Piaggio, letnik 2000, prevoženih 15.500 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 206-234. 2131
FANTOVSKO obleko za birmo prodam. Telefon 031 426-606.	2087
"T
40-letna, samska ženska bi se preselila. Telefon 090 62-86 - 1,99 EUR/minuta. Telefon 031 836-378, Zaupanje, p. p. 40, Prebold.
Z 42
ZAPOSLIM frizerko z izkušnjami, v Celju. Telefon 031 375-646. Frizerstvo Zinka Pasarič, s. p., Cankarjeva 21, Šentjur. 295
STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.	1340
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n BIOENERGIJA in naravno zdravilstvo. Silvester Javornik, Ul. Florjana Pohlina, Žalec, telefon 040 331-717.	1849
IZPOSOJA svečanih oblačil: ženskih, moških in otroških. Izdelujem tudi vabila, zahvale, konfete, oblačila tudi priredim oz. popravim na vaše mere. Telefon 031 627-924. Barbara Trebovc, s. p., Goriči-ca 12 a, Šentjur.	S 296
IZVAJAMO vsa zidarska dela po konkurenčni ceni. Telefon 070 899-307, 030 692751. Arben Sinani, s. p., Radmirje 1, Ljubno ob Savinji.	1968
KAMNOSEŠKI servis: montaža, obnova in popravilo spomenikov, napisov, vaz, lučk, klesanje črk, svetovanje pri izbiri novega spomenika. Srečko Sakelšek, s. p., Brezova 2, Celje, telefon 041 684-346. 2109
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Z A H V A L A
Žalostni sporočamo, da se je od nas poslovil dragi oče, ded in praded, tast, svak, stric in boter
STANKO JAGER
Prisrčno se zahvaljujemo za pomoč, darovano cvetje, sveče, maše in izrečena sožalja. Posebna zahvala g. župniku Arzenšku za obred. Iskrena hvala osebju Doma starejših Laško, še zlasti dr. Rodolfu Emiliu Potočniku za vso izkazano skrb v
njegovih zadnjih dneh. Zahvala velja njegovim nekdanjim sodelavcem in vodstvu Splošne bolnišnice Celje za osmrtnico, hvala Društvu invalidov Petrovče, Mestni občini Celje in Špesovemu domu Vojnik za izrečeno sožalje, pevcem, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, faranom župnije Petrovče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga spominjate v molitvi in mislih.
Vsi njegovi
2094
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V S P O M I N
JOŽICI GRUM
iz Celja (17. 5. 2007 - 17. 5. 2010)
Minevajo tri leta, kar si odšla, spomin nate pa nikoli ne bo zbledel.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni
STROJNE estrihe in druga gradbena dela izvajamo. Telefon 040 665-507. Gior, d. o. o., Višnja vas 40, Vojnik. 2049 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Sla-
UGODNO izvajamo zemeljska dela, izgradnjo dvorišč, rušitvena dela, izdelavo kanalizacijskih sistemov, dobavo zemlje in peska ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2009
www.novilednik.coni
tina.
S 292
Nova meriva za slovenske kupce
Prvič je Opel predstavil merivo, manjšega enoprostor-ca, leta 2003 in zadel v polno, kajti doslej so prodali milijon vozil. Zdaj oziroma te dni se na slovenski trg vozi nova meriva.
motorja. Pogon je speljan na prednji kolesi, menjalniki so trije (dva ročna in 6-stopenj-ski samodejni), opremski paketi pa prav tako.
Računajo, da se jim bo letos posrečilo prodati od 450 do 500 meriv, v najcenejši izvedbi bo avto na voljo za 13.990 evrov.
V dolžino se je avto potegnil za skoraj 20 cm (meri 428 cm), navzven se dokaj očitno spogleduje z novo astro in insignio. Bistvo nove merive so vrata, ki se odpirajo tako kot so se pri številnih avtomobilih pred 70 in več leti - prednja naprej, zadnja nazaj. Flex doors, kot pri Oplu pravijo takšni postavitvi vrat, naj bi imel kar nekaj prednosti: omogočajo lažji dostop in tudi izstop, zaradi višje postavljenih zadnjih sedežev naj bi bila meriva posebej primerna
za starejše, pa tudi za družine z majhnimi otroki, ki potrebujejo za sedenje otroške sedeže ...
Na začetku bo meriva druge generacije na voljo s petimi motorji: tremi bencinskimi (vsi z gibno prostornino 1,4 litra, vendar močjo od najmanj 74 do 103 kW) in dvema dizelskima: 1,3-litrskim, ki ponuja 55 kW, in 1,7-litrskim s 74 kW. Kasneje se bodo pojavile še eko izvedenka z oznako 1,3 ecotec in še dve varianti omenjenega 1,7-litrskega
Nova opel meriva
Megane GT line in GT R8 je tudi GT
Da bi zapolnil praznino med športno izvedenko re-naulta megane RS in običajnimi različicami, je francoska tovarna pripravila dve novi različici tega megana.
GT line je v bistvu nadgradnja opremskega paketa dynamique z nekoliko drugačnim zunanjim videzom in v kombinaciji s klasično ponudbo
motorjev. Izvedenka GT deluje bolj športno - tako znotraj kot zunaj, pri podvozju pa so uporabili nekatere rešitve, ki jih ima megane RS. V GT izvedbi bo megane na voljo le z 2,0-litrskim motorjem s 132 kW in 2,0-litrskim dizelskim dCi, ki zmore 118 kW.
Obe novi varianti megana bosta na voljo od junija naprej.
Nemški Audi je pripravil posebno omejeno serijo športnika R8 z oznako GT.
Naredili bodo vsega 333 avtomobilov, za vsakega naj bi hoteli okrog 193 tisoč evrov. R8 GT se navzven od običajne variante razlikuje po nekaterih dodatkih, ki še bolj poudarijo športnost oziroma
Renault megane GT
Audi R8 GT
Kako v R.S.L. skrbijo za varnost svojih kupcev
Če se odločite za nakup novega ali rabljenega vozila v podjetju R.S.L., d. o. o., v Levcu, vam avtomobila ne bodo samo prodali, ampak bodo za vas in vašega jeklenega konjička skrbeli tudi, če zabredete v težave. Če ostanete nemočni z okvaro na cesti ali če se vam je pripetila neprijetna nevšečnost - prometna nesreča, vedno so vam na razpolago, saj je njihova asistenca aktivna vse dni v tednu, 24 ur na dan.
Prav poseben dogodek pa kupce vozil Renault, ki so so pripravili za vse zveste svoja vozila kupili januar-
ja in februarja letos. Povabili so jih v center varne vožnje na Vranskem, kjer z moduli, na katerih so drsne površine in računalniško vodene vodne ovire, omogočajo simulacijo najtežjih in nepredvidljivih pogojev na cesti. Vozniki spoznavajo meje, ki jih določajo fi-
IrenaultH
clio storia
tel.: 03 425 45 14
R.S.L. d.o.o. Levec, Levec 56 c, 3301 Petrovče
03 425 45 16 | splet: www.rsl.si
zikalni zakoni, ugotovijo, kakšne so njihove reakcije v takšnih pogojih in kako se vozilo odziva na reakcijo voznika. Skozi ponavljanje vaj dobijo vozniki občutek, kako preprečiti, da bi do nevarnih situacij prihajalo oziroma kako reagirati, če se znajdejo v taki situaciji.
Po kratki teoretični predstavitvi obnašanja in reakciji vozil na cesti v različnih situacijah so lahko vsi udeleženci pod strokovnim vodstvom inštruktorja tudi v praksi preizkusili svoje sposobnosti in sposobnosti vozil. Pod različnimi pogoji so vozniki premagovali ovire, ki jih ob različnih vremenskih razmerah simulirajo na poligonu na Vranskem.
Vsi vozniki in vozila so test opravili brezhibno, vendar pa so vsi pritrdilno odgovorili, da se bodo še vrnili, saj tako vajo vsak voznik potrebuje, ne glede na vozniški staž, starost in kvaliteto vozila.
Promocijsko besedilo
m®wDtednik
Obvestilo naročnikom Novega tednika*
Naročniki Novega tednika boste lahko
a male oglase v Novem tedniku eio lo
besed in česttttro na Radiu Celje -
izkoristili Izključno 5 svojo ngroCnlifto kartico, naročniško ooloîntco oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tedni Sta.
Neizkoriščene ugodnosti se ne pi«ne««IO V naslednje letp!
PRODAM
RENAULT clio 1,2, letnik 1996, 127.000 km, odlično ohranjen, prodam za 570 EUR. Telefon 041 598-951.	2110
RENAULT 5, rdeče barve, zelo lepo ohranjen, reg. do novembra 2010, prodam. Telefon 041 650-737.	2115
KUPIM
agresivnost, medtem ko je motor, sicer znani 5,2-litrski osemvaljnik, pridobil nekaj KM in zdaj zmore 560 KM. Po tovarniških podatkih bo audi R8 GT zmogel največ 320 km/h, do 100 km/h pa pospešil v 3,6 sekunde, medtem ko naj bi bila povprečna poraba vsega 13,7 litra goriva.
RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497.
S 254
PRODAM
KUPIM
OBRAČALNIK pajek, na štiri vretena, kupim. Telefon 031 807-745.
2082
PRODAM
KOSO z grebenom za Gorenje Muta, okrogli priklop, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 855-897.	1989
STAREJŠO dobro ohranjeno, 150 l hidravlično stiskalnico za grozdje prodam. Telefon 041 668-642.	2048 PAJEK, 4 vretena, 3,5 m plug Slavonec, 12 col, trosilec umetnega gnoja, 300 l, prodam. Telefon 040 390-693. 2042 BENCINSKO črpalko tip 500 Tomos, pretok 500 l/minuto, prodam. Telefon 041 294-974. L186 SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik in pajek na dve vreteni prodam. Telefon 041 261-676. 2091 KOSO Gorenje Muta, okrogli priklop, prodam. Telefon 041 763-137. 2113 PUHALNIK Tajfun, s cevmi, prodam. Telefon 041 269-693. 2122 KOSO za multikultivator, priklop na vijake, širina 110 cm, prodamo. Telefon (03) 5740-712, 031 455-506. 1971 KOSILNICO Bcs, lepo ohranjeno, prodamo ali menjamo za teličko. Telefon 051 203-305. 2124
Terme Dobrna, d.d.,
PRODAJA STANOVANJE
v tretjem nadstropju v bloku na naslovu Dobrna 3a v izmeri 37 ml, zgrajeno 1959, delno adaptirano 2009, vpisano v ZK.
Najnižja ponudbena cena je 31.000 EUR
brez davka na promet nepremičnin.
Merilo za izbor je najvišja cena, skrajni rok za prejem ponudbe je
5. 6. 2010
Informacije na tel:
037808112
V	CELJU prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2,
v Kulturniški ulici, obrtna cona Trnovlje jug, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena za 50 EUR/m2. Telefon 030 924-600. S312
V	NEPOSREDNI bližini centra Šmarja pri Jel-
šah je naprodaj gradbena parcela, velikost 1.140 m2, možna gradnja st. objekta. Je na lepi lokaciji z razgledom in v mirnem okolju. Telefon 051 324-461. 2114 ENODRUŽINSKO hišo, Celje, Hudinja, mirna, sončna lega, ck, telefon, ktv, garaža, delavnica, prodam za 230.000 EUR. Telefon 051 800-370. 2126 DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, Skalna klet, ck, ktv, telefon, garaža, delavnica, prodam za 250.000 EUR. Telefon 051 800-370.	2126
V	ZAGRADU pri Celju (nasproti Polul) proda-
mo vrstno hišo (trojček) ob železnici. Stanovanje, trisobno, 84 m2, možnost ureditve podstrešja, solastništvo dovoza, samostojna drvarnica, 13 m2, dvorišče 71 m2, dva ločena travnika, 94 in 73 m2, vrt 61 m2, gradnja 1948, obnova 2001, ck zem. plin, telefon, catv, lokalni avtobus, urejena parcelacija in lastništvo. Cena 79.000 EUR. Telefon 040 490-710. 2134
KUPIM
KMETIJO ali hišo, Celje, izven do 20 km, kupim, najamem. Telefon 031 400-673. 1938 BIVALNI vikend, oddaljenost iz Celja do 25 km, kupim. Telefon 031 532-157.2116
ODDAM
STAVBNO zemljišče, možna stanovanjska in poslovna gradnja, v Šentjurju, prodam. Telefon 041 224-031.	1964
PARCELO, 1.570 m2 in 300 m2, lastne ceste, trenutno še nezazidalno, na lepi lokaciji, v Trnovljah, prodam. Telefon 041 620-862.	2087
VOJNIK, Male Dole. Prodam vikend, obnovljen, vseljiv takoj, možnost menjave. Telefon po 17. uri, 041 919-019. 2088 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estrihi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998-660. 2092
POSLOVNO stanovanjski objekt - brunarico (okolica Žalca) oddamo v najem ali prodamo. Informacije po telefonu 041 353-015. Euro tent, Marija Petre. s. p., Vrečerjeva 14, 3310 Žalec. n HIŠO v bližini Šmarja oddam v najem. Telefon 041 794-132.	2129
NAJAMEM
KMETIJO (lahko zapuščeno) za obdelovanje najamem. Telefon 041 846-570. 2059
EffiU
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje, 55 m2, na Zelenici v Celju, prodam ali (z doplačilom) menjam za manjše. Stanovanje je opremljeno in obnovljeno, nova PVC okna. Telefon 041 584-618.	1906
ENOSOBNO stanovanje, 45 m2, v Štorah, možnost vselitve čez 6 mesecev, prodam. Telefon 040 754-016. 2021
MALI OGLASI - INFORMACIJE
IMATE TEŽAVE Z VRÁSČENÍM NOHTOM?
BREZ BOLEČIN IN OPERATIVNEGA POSEGA
JE REŠITEV MEDICINSKA SPONKA!
10 dni po vstavitvi Delovanje medicinske sponke	sponke
051 661 665
£ m
C „
CO uj
RTZ1
O UJ
a » "g
(3-5
w uj
r m
II
S s
± vi
7 LU
^ U
f £
Stanovanje v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300
Verteks TG, Cesta na Ostrožno 99, Celje
PRODAM
POHIŠTVO, kot novo, kuhinja, spalnica, jedilnica ..., zaradi selitve ugodno prodam. Telefon 041 347-850. 2065 HLADILNIK, zamrzovalno omaro, skrinjo, pralni stroj, kuhinjo, štedilnik, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. n
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, prodam z dostavo. Ugodno. Telefon 051 359-555.	p
KERAMIČNE ploščice na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon 041 617-220, 051 617220. Hojnik trgovina, d. o. o., Leskovec 15, Ljubečna.	2074
SUHA bukova drva, lahko na kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 031 840-078.	š 308
PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU
PRI PULI tsTTTo^Zl
1% PRV0MWSKI POPUST^
...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme...
VEC INFORMACIJ:
telefon: 041691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta:darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si
Skupina
CMCelie
CELJE. Garažo na Vrunčevi oddam. Telefon 051 348-302.	p
GARAŽO v Vojkovi ulici, v garažnem objektu, oddam. Telefon 041 667-223, Bojan.	2130
PRODAM
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca raz-režem in dostavim. Telefon 041 375282. p
SGMZEBCCioa
VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
BIKCE simentalce, po izbiri, 100 in 140 kg ter kobilo z enoletno žrebico norik, vse iz eko reje, prodam. Telefon 051 738-544, popoldan.	2075
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, drugo tele, prodam. Telefon (03) 5733-075, 041 317-449. KRAVO simentalko, po telitvi, bikca simentalca, 170 kg, telico, belgijsko plavo, 200 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 2080 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.
DVOSOBNO stanovanje, velikost 57,5 m2, v centru mesta Šentjur, stanovanje je opremljeno, ugodno prodamo. Telefon 041 796-824.
2079
ODDAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, center, opremljeno, oddamo za 240 EUR. Telefon 051 664-477, zvečer. 1943
ODDAMO DVE PISARNI
t [22 In 29 m2]
V 3. NADSTROP JU V CELJU [5 evrov na m2).
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic
teps/s
KOMFORTNO stanovanje v hiši v okolici Laškega dam v najem. Telefon 0599-51413 ali 040 840-441, Milan. 2008 DVOINPOLSOBNO stanovanje, opremljeno, v Celju, oddam. Telefon 051 351-569.
2055
V	CELJU na Hudinji oddamo dve enosobni ali
dvosobni stanovanji samskim osebam brez otrok. Podrobnosti po dogovoru. Telefon 040 209-590. 2058
V	CELJU, center, mansarda, 55 m2, opremlje-
no, oddam oziroma prodam. Telefon 041 868-242.	2120

IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
Na zanimivi lokaciji v Anilinu pri Vojniku,
na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2.
Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/
HITRO NAROČITE
ATRIJ
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si
-H
VOJNIK - Male Dole, vseljiva nova stanovanjska hiša cca 200 m2 bivalne velikosti, sodobne in eko klasične gradnje, z urejeno okolico in parcelo velikosti 607 m2.
Cena: 200.000 EUR Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrij.si
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
f^777TTT> tudi letnik 2010 A J.Wi1;f s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnik strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, bele, grahaste, susex in težke črne, kombinirane za meso in jajca ter enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in večje za dopitanje. Telefon 700-1446. 1979 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, cena ugodna, možnost tudi dostave, prodamo. Telefon 041 655-528. š 288 PSE, mladiče, čistokrvne svetle labradorce, prodam. Telefon 041 296-704. 2053
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CELJE, Ul. XIV. dnriiije 14, 03/4257000
Staneta Rozmana 16,02/52130 OO
02/2341000 PE Slovenj Gradec. Ronkova r, 02/8812000
Slovenska 27, IOOO Ljubljana
MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, LJubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop

PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možni tudi očiščeni odojki ter dostava na dom, domača hrana, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	š 298
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061.	2053 PSE, mladiče, čistokrvne svetle labradorce, prodam. Telefon 041 296-704. 2053 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam.
Telefon 070 866-057. 2062 TELICO, brejo 7 mesecev, rj pasma, ap kontrola, prodam. Telefon 041 223-798. 2077 TELICO simentalko, težko 520 kg, prodam. Telefon (03) 5728-352, 031 732-869.	ž 44
DVE telici, stari 2 leti, primerni za pleme ali zakol, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 749-617.	š 309 BREJO telico simentalko prodam. Telefon (03) 5739-072. 2089 KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 834-153. l 187 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon (03) 5795-028. š 310 BIKCA simentalca, težkega 170 kg, prodam. Telefon 051 223-446. 2090 BELE piščance, stare tri tedne in rjave peteline, za nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 031 858-087. 2106 BREJE prasice in pujse prodam. Telefon 070 894-251. L 191 DVE breji kravi prodam. Telefon 5777293. 2107 PET jagenjčkov, štiri samice in enega samca, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5795-690, 031 219-483. 2111 PRAŠIČE, težke od 90 do 140 kg, prodam.
Telefon 031 582-624.	2117
JAGENJČKE, ovce, primerne za »pripust« ali zakol, lahko očiščene, možna dostava, prodam. Telefon 5773-302, 070 864-120.	2112
DVE kravi dojilji, s teleti, ena prvega, ena tretjega, obe simentalki, primerni za pašo, prodam. Telefon 041 252-717. š 311 SANSKO kozo z lanskim mladičem prodamo. Telefon (03) 5740-712, 031 455506.	2123
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
MLADE račke tekačice, primerne za odstranjevanje polžev, prodam. Telefon 031 535-047.
2128
KUPIM
PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 KRAVE in telice, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041 653-286. š 197
PRODAM
VINO kraški teran in kraški brinjevec, iz osrčja Krasa, odlične kakovosti, ugodno prodam in dostavim. Telefon 041 614-862.	p
300 l odličnega jabolčnika poceni prodam. Telefon (03) 5718-030, 031 442-443.
2025
CIPRESE prodam. Telefon 5717-694, 041 524-804.	1986
VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon 070 818-005.	š 303
Celje
Poročili so se: Irena BREŽ-NIK in Slavko CIGELŠEK, oba iz Celja; Marina STOŠIĆ in Miloš NIKOLIĆ, oba iz Republike Srbije, Jožica SMUKAVEC iz Celja in Simon ZAKOČ iz Gornjih Pe-trovcev; Kristina ZELIČ iz Šentjurja pri Celju in Gregor ANTOLIČ iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Lucija DER-ČA in Primož ŠKORJANC, oba iz Dolenje vasi; Tadeja OLUP z Raven pri Šoštanju in Rajko MRAVLJAK z Vranskega; Alenka VERDEL iz Podloga v Savinjski dolini in Anton JESENIČNIK iz Pongraca; Mojca DVANAJŠČAK in Aleš CESAR, oba iz Zabukovice.
Mozirje
Poročila sta se: Petra AHAC iz Ljubljane in Bernard VAJDIČ iz Velenja.
Laško
Poročili so se: Brigita HVALA in Alojz RAJTER oba iz Lenarta v Slov. Goricah; Teja TVRDY in Iztok DELFIN oba iz Celja;
Zlato poroko sta praznovala zakonca Karlina in Avguštin TERŠEK iz Padeža.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Andreja BE-LEJ s Proseniškega in Simon LIPOVŠEK iz Vojnika; Tatjana KOŠTOMAJ iz Šentjurja iz Boris KLADNIK iz Krivice; Kristina RADOŠ iz Miklavža na Dravskem polju in Andrej JANEŽIČ s Kamenega.
Velenje
Poročila sta se: Barbara MAZEJ iz Šoštanja in Tomaž POREDOŠ iz Dola pri Ljubljani.
Kako sta prazna dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
Z A H V A L A
Ob veliki izgubi dragega moža, skrbnega očeta, tasta, starega očeta, brata in strica
IVANA KOVAČA
iz Laškega, Cesta v Debro 1 (21. 12. 1929 - 23. 4. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in sočutje. Hvala tudi govorniku za besede slovesa, društvu ZŠAM Laško, pevskemu zboru in godbi na pihala
Pivovarne Laško. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi ljudje so prah, nekateri so zlati prah.
Žalujoči: žena Fanika, hčerka Irena, sin Bojan z družino, brat Milan z družino in ostalo sorodstvo
L 185
Celje
Umrli so: Marija SUŠIN iz Celja, 94 let, Janez KOVAČ iz Žalca, 91 let, Janez BAUM-KIRHER iz Laškega, 81 let, Pavla ZUPANC iz Laškega, 79 let, Marjeta RAJH iz Celja, 92 let, Franc OGRIZEK iz Celja, 81 let, Elizabeta METLI-ČAR iz Loč pri Poljčanah, 87 let, Roza Frančiška SKOČAJ iz Celja, 90 let, Milan KOVŠE iz Loške Gore pri Zrečah, 56 let, Stanko GAJŠEK iz Pro-žinske vasi, 54 let, Janez KOVAČ iz Laškega, 81 let, Janez LESJAK iz Levca, 66 let, Julijana KALŠEK iz Loke pri Zidanem Mostu, 90 let, Alfonz PŠENIČ iz Vrbja, 72 let, Karol ŠVENT iz Celja, 82 let, Ivan JURKOŠEK iz Štor, 45 let, Vekoslava ZORKO iz Slovenskih Konjic, 81 let, Ivana DROLC iz Ločice pri Vranskem, 84 let, Terezija STER-LE iz Celja, 91 let, Stjepan ZAGORŠĆAK iz Šempetra v Savinjski dolini, 70 let, Hermina JEVŠNIK iz Celja, 89 let, Antonija KOVAČ iz Gorice pri Šmartnem, 85 let, Marija ZVONAR iz Šentvida pri Planini, 99 let, Zofija ZAJC KLOBASA iz Laškega, 66 let, Cecilija GAČNIK iz Žalca, 78 let, Terezija PETEK iz Žalca, 79 let, Marija KULJANSKI iz Celja, 84 let.
Sporočamo žalostno novico, da se je v 81. letu od nas poslovila ljuba mama in oma
IVICA JAGER
rojena Umek iz Kajuhove ulice 9 v Celju
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 17. maja, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 12. v mrliški vežici številka 3.
Žalujoči: hčerka Irena ter vnuka Matic in Zala
Mozirje
Umrl je: Stanislav ČUJEŽ iz Šmihela nad Mozirjem, 76 let.
Žalec
Umrla je: Roza DERČA z Gomilskega, 90 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Veronika LESKOVŠEK iz Slivnice pri Celju, 87 let, Savinka ŽGUR iz Celja, 83 let, Janez HRIBER-ŠEK iz Lokrovca, 87 let.
Laško
Umrla sta: Stanislav JAGER iz Petrovč, 89 let, Ivan MAVER iz Ljubljane, 71 let.
Velenje
Umrli so: Stanislav KORUŽNJAK iz Celja, 70 let, Henrik MIR iz Velenja, 61 let, Marija GUČEM iz Celja, 64 let, Dominik PIRNAT z Brega pri Polzeli, 78 let, Terezija ZAJC iz Šoštanja, 78 let, Vera KOTNIK iz Velenja, 64 let, Regina KMETIČ iz Trbovelj, 62 let, Leopold PLEČKO iz Velenja, 72 let, Valentina BIZANT iz Medvod, 73 let, Karol GRILC iz Velenja, 73 let, Ljudmila ERCE iz Kranja, 89 let, Elizabeta TONI iz Ljubljane, 81 let, Albert KLEVŽE iz Slovenskih Konjic, 85 let.
DOMAČO koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 261-676 .	2091
VINO, mešano belo, laški rizling in sauvig-non, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 031 765-466. 2043 SUHO seno in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 031 317-714.	2086 BELO in rdeče vino prodam. Telefon 5743-310. 2118 VEČJO količino sadjevca in višnjevega žganja prodam. Telefon 031 490-822. 2127 VINO, bela zvrst in rdeča zvrst, modra frankinja in žametna črnina, prodam. Telefon 051 391-012. 2132
mu
PRODAM
PAJEK Bori, plugi 10 in vino jurka prodam.
Telefon 070 705-688. 2076 ČRPALKO hidropag, znamke Grundfos, še novo, zapakirano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-098. 2104
KOŠNJO prodam ali dam v najem. Telefon 041 267-481.	š 307
HRASTOVE sode, od 100 do 500 l, avtomobilsko prikolico, električno mlatilnico, električno slamoreznico, primerno za uporabo ali kot razstavni eksponat za kmečki turizem, prodam. Telefon 040 759-336. 2083 DVA bikca simentalca, 150 in 300 kg, dvižna vrata Horman, 2,15*2,60, nova, prodam. Telefon 041 785-207 2108 HRASTOVE deske, debelina 3,3 cm in dve breji telici, frizijka in simentalka, prodam. Telefon 031 826-288. 2119 JAGENJČKE, ovce, puhalnik in čelno traktorsko kosilnico, dvojni rez, prodam. Telefon 051 808-637.	2125
AVTOMOBILSKO prikolico, dvoosno, nosilnost 3 t, je pocinkana, izdelana v Nemčiji, z nadgradnjo in rampo, za prevoz mini bagrov in živine, prodam. Telefon 051 324-461.	2114
TRICIKEL Piaggio, letnik 2000, prevoženih 15.500 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 206-234. 2131
FANTOVSKO obleko za birmo prodam. Telefon 031 426-606.	2087
"T
40-letna, samska ženska bi se preselila. Telefon 090 62-86 - 1,99 EUR/minuta. Telefon 031 836-378, Zaupanje, p. p. 40, Prebold.
Z 42
ZAPOSLIM frizerko z izkušnjami, v Celju. Telefon 031 375-646. Frizerstvo Zinka Pasarič, s. p., Cankarjeva 21, Šentjur. 295
STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.	1340
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n BIOENERGIJA in naravno zdravilstvo. Silvester Javornik, Ul. Florjana Pohlina, Žalec, telefon 040 331-717.	1849
IZPOSOJA svečanih oblačil: ženskih, moških in otroških. Izdelujem tudi vabila, zahvale, konfete, oblačila tudi priredim oz. popravim na vaše mere. Telefon 031 627-924. Barbara Trebovc, s. p., Goriči-ca 12 a, Šentjur.	š 296
IZVAJAMO vsa zidarska dela po konkurenčni ceni. Telefon 070 899-307, 030 692751. Arben Sinani, s. p., Radmirje 1, Ljubno ob Savinji.	1968
KAMNOSEŠKI servis: montaža, obnova in popravilo spomenikov, napisov, vaz, lučk, klesanje črk, svetovanje pri izbiri novega spomenika. Srečko Sakelšek, s. p., Brezova 2, Celje, telefon 041 684-346. 2109
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Z A H V A L A
Žalostni sporočamo, da se je od nas poslovil dragi oče, ded in praded, tast, svak, stric in boter
STANKO JAGER
Prisrčno se zahvaljujemo za pomoč, darovano cvetje, sveče, maše in izrečena sožalja. Posebna zahvala g. župniku Arzenšku za obred. Iskrena hvala osebju Doma starejših Laško, še zlasti dr. Rodolfu Emiliu Potočniku za vso izkazano skrb v
njegovih zadnjih dneh. Zahvala velja njegovim nekdanjim sodelavcem in vodstvu Splošne bolnišnice Celje za osmrtnico, hvala Društvu invalidov Petrovče, Mestni občini Celje in Špesovemu domu Vojnik za izrečeno sožalje, pevcem, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, faranom župnije Petrovče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga spominjate v molitvi in mislih.
Vsi njegovi
2094
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V S P O M I N
JOŽICI GRUM
iz Celja (17. 5. 2007 - 17. 5. 2010)
Minevajo tri leta, kar si odšla, spomin nate pa nikoli ne bo zbledel.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni
STROJNE estrihe in druga gradbena dela izvajamo. Telefon 040 665-507. Gior, d. o. o., Višnja vas 40, Vojnik. 2049 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Sla-
UGODNO izvajamo zemeljska dela, izgradnjo dvorišč, rušitvena dela, izdelavo kanalizacijskih sistemov, dobavo zemlje in peska ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2009
www.novilednik.coni
tina.
Š 292
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 14. 5. do 17. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Kako izuriti svojega zmaja - družinska ani mirana pustolov., 3D 12.10, 15.00, 17.00
Predobra zame - romantična komedija 11.30, 16.35, 18.55, 21.15, 23.30 Romanca v Rimu - romantična komedija 12.50, 14.50, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 Spopad Titanov - domišljijski akcijski spek takel
(13.00 nedelja), 19.35, 21.55
Spopad Titanov - domišljijski akcijski spek
takel, 3D
19.10, 21.30, 23.50
Iron man 2 - ZF akcija
12.30, 15.40, 18.20, 21.00, 23.35
Rezervni načrt - romantična komedija
12.00, 14.20, 16.40, 19.00. 21.20, 23.40
Robin Hood - akcijska drama
11.40, 12.40, 14.30, 15.30, 17.20, 18.20,
20.10, 21.10, 23.00,23.59
Vsi so v redu - drama
17.25
legenda vsak dan sobota, nedelja petek, sobota
PETEK
19.00 Dobrodošli - drama (teden evropske
ga filma)
SOBOTA
18.00 Zresni se - komična drama
20.00 Ander - drama (teden evropskega fil
ma)
NEDELJA
19.00 in 21.00 Zresni se - komična drama
^mnnm^^m
PETEK
20.00 Predobra zame - romantična komedija 20.30 Naj ostane med nami - komična drama SOBOTA
18.00 Alvin in veverički 2 - animirana kome dija, sinh.
20.00 Predobra zame - romantična komedija NEDELJA
16.00 Alvin in veverički 2 - animirana kome dija, sinh.
18.00 Predobra zame - romantična komedija 20.00 Naj ostane med nami - komična drama
nsmmmmnm
SOBOTA
18.00 V mojih nebesih - triler NEDELJA
20.00 Drugi moški - triler
PETEK, 14. 5.
11.00 do 16.00 Mestni park Celje Kreativno v parku
kreativne delavnice, športne igre, nagradne igre, info stojnica
15.00 Celjski dom
19.30 SLG Celje
Victoria Benedictsson: Urok
abonma premiera in izven
koncert p.v. Sonje Pavlič - Čendak
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Prav poseben par
komedija v izvedbi gledališkega ansambla KUD Zarja - Trnovlje
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert violončelistov
nastop učencev in dijakov
20.00 Galerija Nika Ignjatiča, Celje Kraljestvo 1
odprtje razstave Mateja Čepina
20.00 Galerija Plevnik - Kronkowska,
Celje_
Maybe weird and dark, but certainly alive
odprtje multimedijskega projekta Marka Požlepa
20.00 MC Patriot Slov. Konjice_
Columbia
potopisno predavanje
22.00 Mestni kino Metropol
Koncert skupine Melodrom
SOBOTA, 15. 5.
9.00 do 12.00 Mestni trg Žalec_
Domača tržnica
10.00 Kinodvorana Kozje Pikin dan
predstava za otroke v izvedbi M. Marinška in T. Postružnik; otroci naj pridejo oblečeni v Pike Nogavičke
10.00 dalje Muzej Velenje Dan odprtih vrat
brezplačen ogled Muzeja Velenje, Muzeja usnjarstva v Šoštanju, Gri-love domačije v Lipju in Kavčni-kove domačije v Zavodnjah - za družine
10.30 Dom kulture Velenje
O ljudeh, živalih in kamnih
lutkarije ob mednarodnem dnevu družin
11.00 Celjski dom
11.15 Galerija Velenje
19.00 Celjski dom
19.30 SLG Celje
Victoria Benedictsson: Urok
abonma Sobota večerni in izven
20.00 Plesni Forum Celje
Šolski plesni festival
državno tekmovanje srednješolcev
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pevski zbori OŠ Petrovče in POŠ Trje
koncert z ljubezensko tematiko
18.00 OŠ Prebold_
Čuk na palici - muzikál
slavnostna prireditev ob 100-letni-ci šole
avtorski projekt Gee Erjavec
20.00 Mladinski center Velenje
Domen Uršič: Lepo je v naši domovini biti mlad
komedija
21.00 Celjski dom_
Ona & on
zaključna predstava abonmaja komedij Gustav filma; igrata Pia Žemljic in Primož Pirnat
PONEDELJEK, 17. 5.
14.30 do 16.30 Ljudska univerza Velenje
Klavir, moj prijatelj
glasbena delavnica
17.00 Knjižnica Šentjur_
Predavanje s pomočjo interneta
brezplačno delavnico vodi Katja Kladnik
17.00 Knjižnica Velenje
Ustvarjalno skozi pokrajine sveta: Kitajska
delavnico vodi Tina Prauhart
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Savinjčani beremo
zaključek bralne značke za odrasle
19.00 Knjižnica Rog. Slatina_
Vrt, učilnica življenja
predstavitev knjige in predavanje avtorja Ivana Esenka
19.30 Narodni dom Celje
Komorni moški zbor Celje
koncert;p.v. DavidaPreložnika
20.00 Glasbena šola Celje_
Diplomski recital
Natalija Podgoršek, klavir; Hana Volfand, violina
RAZSTAVE
Čarobni klobuček
otroška predstava v ciklusu predstav za otroke
Danilo Jejčič
javno vodenjepo razstavi za družine
15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje_
Gusarji zasedejo Vrbje
Ponirkove delavnice
Đurđevak / Šmarnica
srečanje folklornih skupin srbskih kulturnih društev
Korpus I. del
3. koreografska platforma plesnih ustvarjalcev
19.30 Narodni dom Celje
Akademski pevski zbor Celje
22.00 Mestni kino Metropol Lady bird's night
NEDELJA, 16. 5.
8.30 do 17.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Dan odprtih vrat
voden ogled podzemnega dela muzeja
15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje_
Gusarji zasedejo Vrbje
Ponirkove delavnice
16.00 Dom sv. Jožefa, Celje_
Revija otroških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov
20.00 Plesni Forum Celje_
Korpus II. del - Follow me ...
rTj_c
mladinski
Filmski Teden Evrope: brezplačne projekcije vMestnemkinu Metropol (pripravlja Europe Direct Savinjska).
Petek ob 19. uri: Dobrodošli (Welcome, Francija, 2009), drama.
Sobota ob 20. uri: Ander (Španija, 2009), drama.
Petek od 11. do 16. ure v celjskem mestnem parku: Kreativno v parku; kreativne delavnice, športne igre, nagradne igre, info stojnica.
CMC je začasno zaprt zaradi gradnje mladinskega hotela in obnove mladinskega centra predvidoma do junija.
Nadomestna lokacija in delovni čas: 3. nadstropje stavbe Regijskega študijskega središča na Mariborski 2; vsak delovnik med 8. in 16. uro, kontakt na tel. številkah 040 756-009 in 031 374-648 ter na info-@mc-celje.si
Petek ob 20. uri: potopisno predavanje o Avstraliji (Helena Maček in Chris), ob 21.15 koncert džezovske zasedbe Cro-matik (Bojan Krhlanko - bobni, Zvonimir Šestak - kontrabas, Pavle Jovanovič - kitara, Grgur Savič - saksofon).
Pokrajinski muzej Celje: Mohn & Kothgasser, poslikano bidermajersko steklo avtorja Paula von Lichtenberga, do 6. 6.; Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica.
Galerija sodobne umetnosti Celje: zbirka del podjetja Okolje Consulting, do 23. 5.
Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem.
Likovni salon Celje: East Side Story: razstava Igorja Grubića, do 16. 5.
Galerija erotike Račka: razstava Boštjana Plesničarja: Samotni jezdec do 6. 6.
Fotosalon Celje: Celje, kot ga vidijo ptice, razstava fotografij Bojana Plevča-ka, do 31. 5.
Galerija železarskega muzeja Štore: Ferrum urbanum, razstava fotografij Jureta Kravanje, do 20. 6.
Galerija Velenje: razstava Danila Jejči-ča: grafike, reliefi, objekti, do 22. 5.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava stolov arhitekta in profesorja Janeza Suhadolca, do 10. 6.
Knjižnica Laško: Razstava iz zbirk rezbarskih del, kamnov in fosilov Frančka Kneza ter fotografij Jožeta Zupana, do 30.5.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Likovnega društva Laško Ujemi trenutek, do 30. 6.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda:
Golo kosilo: Likovna dela Tomaža Mila-ča, do 31. 5.
Grad Podsreda: razstava Ilustracije Žarka Vrezca, do 30. 5.
Dvorec Strmol Rogatec: Skrito razkrito: razstava starinskega spodnjega perila, do 24. 6.
Kulturni dom Slov. Konjice: Iskanja 2009: razstava slikarskih del VII. gleda-liško-likovne kolonije do 5.6.
radjigcelje
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
ministrstvo za šolstvo
in Sport
urad za mladino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno info točko - KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini.
Vsak mesec oiganimamo novo razstavo, medtem
vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine.
Kulturno info točka je odprta (vstop prost):
-	pon, tor, řet, pet: 8.00 -14.00 h
-	sreda: 12.00 -18.00 h
-	sobota: 10.00 -12.00 h (občasno)
Kontakt:
tel. št 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.poitab.si
KiO
Klub Studentov obS ne Celjř
Redno dogajanje
V sredo 10.00-16.00 in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov.
Aerobika fly box: ponedeljek 20.3021.30 v Celjskem domu in sreda 20.3021.30 v Plesnem valu.
Košarka: brezplačna rekreacija za člane KŠOC; vsak petek (razen praznikov) 17.00-18.30 v telovadnici Srednje zdravstvene šole Celje.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 16. maja, na Vrh peči (Cuel dai pez, 1.943 m). Odhod ob 5. uri izpred parkirne stavbe ob Ljubljanski cesti v Celju. Prijave sprejemajo v društveni pisarni.
Sobota od 10. ure v Športnem parku Šentjur in telovadnici OŠ Franja Malga-ja Šentjur: XIII. športne igre; tekmovanja v košarki, nogometu, tenisu, namiznem tenisu, balinanju, badmintonu in party triatlon.
Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petek 15.0017.00 in sobota 9.00-11.00 Redno
Pilates: ponedeljek ob 18.00 v prostorih RAK
Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka v športnem parku, odbojka na igrišču pred OŠ Hruševec
Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
n
-t?
I M H
AVTOR MARJAN GRABNER
NERODNO JE, KADAR JIH NOSI BOLJŠA POLOVICA
IZDELOVALEC NAČRTOV
KOLESARSKE DIRKE
28
RAVNODUŠNOST,
I BRIŽNOST
I ZASTAREL IZRAZ ZA ORANJE
ENOTA ZA MERJENJE
MOČI PERZIJSKA KRALJICA
predstojnic univerze
au visoke Sole
JAVNO DANA OBLJUBA
EVA IRGL
SLOV. LITERARNI ZGODOVINAR (FRANCE)
NEMŠKA NAFTNA DRUŽBA
GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUč
POVEČANJE
ČLOVEŠKA OKONČINA
AMERIŠKA IGRALKA BARRY-
NEPRIZA-DEVNOST
ITAL IGRALKA MIRANDA
NOVA PESEM
PODZEMNI PROSTOR, KJER SE KOPLJE PREMOG
19
NEMŠKI KATOL TEOLOG (JOHANN)
naslov
IV VODITELJICA ŽNIDARŠIČ
23
AM. PEVKA (JOAN)
25
UŽITNE MORSKE ŠKOLJKE
NAPUŠČ
17
MAMILO IZ GLAVIC
MAKA NIZ. MESTO (SIR)
RIBČEV
JEV BOHINJU
31
NIMFO-MANUA
VEČJE KOLIČINE ČESA
14
KLOBASA
ZAV HOT DOG
PO ČAJU i#ijjl ZNANA tablic INDUSKA ZEVNIK ZVEZNA DRŽAVA
POSODA, IZ KATERE JE VEČ LJUDI HKRATI
DOLENJ. HUMORIST GAŠPERIČ
11
PEVKA VERBOTEN PREMAZNA RAZTO-__PMA
DRAŽILEC 20 KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI__
NA KONCU MOLITVE JEKLENI KONJIČEK
ZBIRALNIK 9 VODE
VEČ SIT
NAELEK-TREN
nncr
PEVKA WEISS
26
KRAJ PRI POREČU
PRITOK RADA
IRANSKO KONJEN. LJUDSTVO DAVID LEAN
PTTčE-SLOVEC
30
22
21
ZGOŠ-
RIMSKA ČENKA
PET-STOENA
FRANC. IGRALKA (BULLE)
29
IGRALKA RMA
V FRANC. OKOLJU
NEMŠKA IGRALKA
KEMIJSKI
ZNAK ZA NATRIJ
ZNAMENJE V HOROSKOPU ZA RIBAMI
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER KINEMATOGRAF
15
NEKDANJI IVAN AMERIŠKI JjPPgl, TAVČAR KOŠARKAR _ (MICHAEL) ARjjBNM*
1
EDVARD RUSJAN
12
27
NIKAL-NICA
BIVŠI ŠEF OZN (KOFI)
PLAŠČU PODOBNO VEČ IVERI VRHNJE ORIENT. OBLAČILO
18
7
DOBREGA UPANJA
RIMSKA ŠTTRKA
16
Slovarček:
ANDROMANIJA - nimfomanija; ECK, Johann - nemški katoliški teolog (1486-1543); KAFTAN- dolgo oblačilo azijskih ljudstev; KNEF, Hildegard - nemška igralka in pevka (1925-2002); OGIER, Butte -francoska igralka (roj.1939); TARO - desni pritok Pada.
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon Centra življenjske moči Wellnessa Aspara v Šentjurju za klasično manikiro
2.	nagrada: vstopnica za 3-urni vstop v Deželo savn Term Dobrna (petek, sobota, nedelja ali praznik)
3.-5.	nagrada: darilni bon za čestitko v programu Radia Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 20. maja.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 7. maja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 35
Vodoravno: RONALDO, E KARTER, KLOP, MS, TIM, BIK, LUCIJA, PAM, CANKOV, STON, MAK, APLAVZ, VOLE, AMI, TROJAN, ERA, KEP, NEER, NO, TEVTA, BOA, MATEJ, LADON, EST, ABA, ODER, LARI, EBEN, BOR, BALKON, ĐURO, AR, AIS, ANDRE, IČ, ROKI, STOT,
DRAKŠIČ, IKRA, IRAKLIS, TOK, TIR, APO, ACI, EDOM, KLAVIR, MAST, ADI, TA
Geslo: Judoisti - nosilci medalj z Dunaja.
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon v vrednosti 30 EUR Tradicionalne kitajske medicine, prejme: Alenka Sitar, Rožna ulica 1, 3202 Ljubečna.
			1		2		3		4		5		6				
7	8	9		10		U		12		13		14		15		16	17
				18		19		20		21		22					
	23	24		25		26		27		28		29		30		31	
Ime in priimek:-Naslov:_
OVEN
Ona: Mnogo ljudi je zavistnih in prizadevajo si, da bi vas ulovili pri spodrsljaju. Že zaradi tega se vam splača vztrajati, seveda pa vam bo to prineslo še druge pozitivne posledice, ki ne bodo od muh.
On: Naredili boste pomemben korak k uresničevanju poslovnih interesov, ki ste jih zadnje čase kar nekako zanemarjali. To bo opazil tudi nadrejeni, ki vas bo kaj hitro pohvalil.
Ona: Prihranili ste nekaj denarja, s katerim želite nekoga presenetiti, vendar vam na žalost presenečenje ne bo uspelo. Ravno nasprotno: presenečeni boste vi sami, vendar pa si boste kaj hitro opomogli.
On: Sicer vam bo uspelo, da se boste dokopali do nekoga, ki ga že dolgo prav bolestno obožujete, a si nikar ne delajte prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživajte, dokler še lahko ...
Ona: Ne bodite tako zelo zaskrbljeni zaradi ljubezenskega življenja, saj se bo vse uredilo še veliko prej, kot ste pričakovali. Pustite usodi svojo pot in ne bo vam žal.
On: Partnerko vam bo uspelo prepričati o zvestobi, kar bo povrnilo vajin stari odnos, ki je temeljil na zaupanju. Izkoristite dobro razpoloženje in ji predlagajte svoj skriti načrt.
Ona: S partnerjem se boste vroče sprli, a se bo končalo na najboljši možen način. Ljubosumnost je povsem odveč, saj ste se že dodobra prepričali, da vam je partner popolnoma zvest.
On: Prijatelju boste uspeli dokazati, da ste ravnali povsem pravilno, ko ste se odločili za bolj tvegano varianto v poslu, kar se bo zdaj pošteno obrestovalo. Delite srečo tudi z ostalimi!
DVOJČKA ■ STRELEC #
Ona: Navdušenje vas bo zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse izteklo na najboljši mogoči način. Poslovni uspehi se bodo pokazali kasneje, vendar se vam tudi zdaj ni treba prav nič bati.
On: Po ljubezenskem sporu bo hitro prišla pomiritev in zakopala bosta bojno sekiro. Končno sta oba pošteno temperamentna, kar se odraža tako v prepirih kot tudi v posteljnih zadevah.
Ona: Se vedno boste imeli precej dobre možnosti, da osvojite srce neznanca, ki ste ga pred kratkim spoznali. Treba bo le narediti odločilni korak in stvari se bodo odprle same od sebe.
On:Sprememba, ki jo je prinesel nov prijatelj, vam je popestrila življenje, zato se ne vračajte na stara pota. Uživajte življenje, kolikor le morete, saj je zdaj idealna priložnost za to. Izkoristite jo!
2.	nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Centra življenjske moči Wellnessa Aspara v Šentjurju, prejme: An-ja Jerše, Aškerčev trg 6, 3270 Laško.
3.-5.	nagrado, darilni bon za čestitko v programu Radia Celje, prejmejo: Rado Bremec, Čopova 2, 3000 Celje; Marko Kozar, Vrbje 95a, 3310 Žalec in Marta Šumej, Sončna 11, 3230 Šentjur.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture bo odkril realne možnosti pri nekom, ki vam nikakor ne gre iz glave. Ne podcenjujte se, ampak mu pokažite svoje dobre lastnosti, slabe pa pustite za drugič.
On: S partnerko se boste prepustili čustvom in si privoščili vikend, ki bo samo za vaju. Od časa do časa je treba pozabiti na dnevne težave in si privoščiti malo sprostitve v dvoje.
DEVICA
Ona: Kot po naključju se boste znašli v bližini prijatelja, ki ga že dolgo želite malo bolje spoznati, še zlasti kar se tiče ljubezenskih zadev. Ne oklevajte, ampak naredite kar najbolj odločno potezo.
On: Imate enkratno priložnost, da si pridobite naklonjenost osebe, ki vas že dolgo vznemirja. Vseeno pa rajši premislite, preden se spustite v burno avanturo, ki vam lahko prinese precej nevšečnosti.
Ona: V službi se boste soočili s precejšnjo težavo, ki pa jo boste s pomočjo sodelavcev uspešno rešili. Nikar preveč ne proslavljajte doseženega, saj trenuten uspeh še ni vse, kar vas čaka.
On: Vse bo še v redu, le pohiteti bo treba. Načrti so uresničljivi, toda potrebno je še kaj več kot samo dobra volja. Prijatelj bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmisliti.
KOZOROG
Ona: Spoznanje o zvestobi partnerja vas bo pomirilo in spet boste polni zaupanja in ljubezni. Naj bo to dobra popotnica za prihodnost, ko vas bodo morda spet prevzela sumničenja.
On: Prijetno presenečenje bo dobro popestrilo dolgočasen vsakdan. Povrh boste spoznali zelo privlačno osebo, ki vam bo zmešala glavo. Ne ustvarjajte si prevelikih iluzij, saj boste močno razočarani!
VODNAR
Ona: Vrgli ste trnek in zdaj kot kip čakate, ali bo kaj prijelo. Poskusite se malo podvizati in vaše možnosti bodo neprimerno večje, saj tisti nekdo komaj čaka na konkreten predlog, ki pa ga ni in ni.
On: Dobro premislite, preden izrečete kaj usodnega, saj trenutno ni ravno ugodno za sklepanje novih poznanstev. Držite se starih prijateljev, na katere se lahko zanesete tudi v najhujših težavah.
Ona: Ne delajte daljnosežnih načrtov, saj še za ta hip ne veste, kaj vas lahko doleti. Ne prenaglite se v načrtih, za katere ne veste, ali so dobri ali popolna polomija. Premislek ne bo škodil!
On: Večkrat se boste zalotili, da se predajate sanjarjenju o osebi, ki vam zadnje čase ne da spati. Ne razmišljajte, ampak storite potezo, ki vam bo odprla vrata v srce te domišljijske ljubezni.
VEDEŽEVANJE
ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208

RUMENA STRAN

V novi center za ločeno zbiranje odpadkov v Arclinu je prikolico pripeljal vojniški župan Beno Podergajs v družbi svetnika Petra Oprčkala. Družno bosta poskrbela, da bodo vse vojniške umazanije končale v zabojnikih. Da le nista vzela premajhne prikolice ...
Posedel po sredi?
Med smeti!
Foto: Grup A
»Katero bi ubral? Sredino, levo ali desno stran?« se je posvetoval žalski župan Lojze Posedel, roka pa mu je kar sama lezla na levo stran. Pa ne govorimo o političnih opcijah. Očitno se podobne »smerne« dileme porajajo tudi v vsakdanjem življenju. Tudi takrat, kadar ima človek »firtuh« na sebi. (Mimogrede, predpasnik je precej uporabna reč. Na primer za brisanje rok po kakšnem umazanem delu). »Čujte, Lojz, dajte najprej po levi, potem pa še po desni,« mu je svetoval mojster. Zlato pravilo, ki se ga očitno drži tudi kar nekaj slovenskih politikov.
Foto: Grup
Je direktor Simbia Marko Zidanšek želel pokazati, s kakšnimi pnevmatikami se vozi v službo? Ne, želel je le pokazati, da so v novem centru uredili zabojnike za osem različnih vrst odpadkov, med njimi tudi za gume.
Aranžma št. 2
Še pred začetkom dobrodelne dražbe cvetličnih aranžmajev v Velenju smo ugotovili, da manjka aranžma številka 2. Da ne bi prihajalo do težav, je mesto zasedel poslanec in podžupan Bojan Kontič s svojo družino, v kateri je ženski del dvigoval listke, moški pa nagovarjal druge dražitelje. Kljub temu, da njegovi soproga in hči nista licitirali za številko 2, sta Kontiča vseeno odpeljali domov.
US
Skupno jim je vino
Kaj imajo skupnega Danilo Steyer, Zdravko Mastnak in Ivan Atelšek (z leve)? Odgovor je za poznavalce preprost: vino. A vendare se Steyerjev dišeči traminec in Mastnakov cviček po pričevanju »okuševalcev« težko merita z vinom, ki ga v svojem vinogradu nad Šmartnim ob Paki pridela »oče Gorenja« z lastnimi rokami Ivan Atelšek. Samo da ga ne daje na javno pokušino, še manj pa v prodajo.
Foto: JOŽE MIKLAVC
I Ne prezrite
Crem Caffe vas vabi na izlet po Krasu!
Poiščite kupon v Novem tedniku in morda boste z nami odšli na izlet prav vi!
.tednik	celje
Celjska zgodba
Nekateri še niso izgubili upanja, da lahko celjsko mestno jedro znova oživi, še več, tudi sami so pripravljeni kaj storiti za to. Tako sta se z izzivom spopadla Velenjčanka Regina Dernikovič in Celjan Danijel Tomaš, ki skrbita za novo zgodbo gostilnice na Glavnem trgu. Zagotavljata, da to ne bo samo navadna picerija, pač pa nekaj več. Tudi zaradi bolj živahnega Celja upamo, da bo to zgodba o uspehu.
Foto: KM
VELIKA NAGRADNA IGRA
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.