(Miištoo in upravnišfvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rirk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Karočnina listu: Celo leto..........12 k Pol leta ...... 6 K Četrt leta..........3 K Mesečno............ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. št, 138 Maribor, dne 26. novembra 1909. Letnik L Davek na vino. Kakor se nam iz Dunaja iz poslanskih krogov poroča, je finančni minister začel omahovati, ali bi sploh vložil v zbornici načrt vinskega davka, ker se je v vinorodnih krajih začel tako velik odpor. Vinorejci! Finančni minister Bilipnski namerava uvesti nov davek na vino. Vi sami najboljše veste, kako občutno bi bili prizadeti, ako se ta namera uresniči. Ce je vlada umaknila svoj predlog, da višje ob-dači pivo, .tudi ne sme zahtevati, da se obdači vino na na<čin, ki bi škodoval našemu vinogradništvu. Dosedaj vlada še ni predložila državnemu zboru naj-črta za novo obdiačenje, ampak slamo naznanila, da ga namerava predložiti. Zato je še pr p, vi čas, da proti nameravanemu davku odločno protestiramo. V to svrho priredi Slovenska kmečka zveza v nedeljo dne 28. novembra po celem Spcdnjeat Stjajerr skem shode. Zborovalo se bode na sledečih krajih. 1. V Ljutomeru v gostilni Vaupotiča po večernicah; govori poslanec Roškar. 2. Pri Sv. Križu na Murskem polju v gostilni g. JureŠa po rani maši; govori poslanec Roškar. 3. V Konjicah v kaplanij*i po ram maši; govori poslanec dr, Verstovšek. 4. V Slovenski Bistrici v hotelu Avstrija ob 3. uri popoldne; govorita poslanca Novak j-n Pišek. 8l V Framu v gostilni g. Turnerja po sv. maši;t govori poslanec Pišek. 6. V Kostrivnici v gostilni g. Lindiča po rani maši; govori poslanec dr. Korošec, 7. Pri Sv. Petru na Medvedovem selu v župnišču po večernica,bi; govori poslanejc dr. Korošec. 8. V Imenem v gostilni, g. Pajka ob 3. uri po-puldne: g dvori poslanec dr. Jankovič. 9. V St. litju v Slovenskih (goricah v gostilni g. Celcerja po večernicah; govorita poslanec Robič in drj Hohnjec, 10. Pri Sv, Tomažu pri Ormožu pri Zimiču po rani maši; govori poslanec Meško. 11. Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu v gostilni g. Golenka po večernicah; govori poslanec Meško PODLISTEK. Skopuhov sin. (Konec.) — Oh, dragi gospod sodnik! Stotera hvala za vašo blago ponudbo. Toda žal! Se danes moram odpotovati, Še dapes nazaj v mesto, proč iz tega nesrečnega kraja — — Danes? Ostanite vendar do ju . . . — Nemogoče! Glejte, večeri se že in danes ponoči odidem. Torej še jedenkrat tisočera hvala za vse, gospod sodnik, zdravstvujte, nemudoma moram oditi!, — Takoj? Tako hitro? Kam vendar? t— Brez odloga! — Imam opravkov, — silnih opravkov !< — Bog vas spremljaj in vas varuj vsega hu' dega!, pravi stari gospod in skrbno in nemirno gleda za mladeničem, ki se ie hitro izgubil v večernem mraku .i VI. Izza gozdnatih holmov se radovedno vzdiguje široko lice bledega ščipa. In to lice gleda in gleda doli n,a prijaizno ravan in pošilja svoje žarke tje v beli trg in jih pošilja v staro ZtatijŠje. Pa kaj je vendar opazil bledi radovednež? Opazil je starega svojega prijatelja Stempih-četa! Da, ta junak korakal je neokretno in nerodno po zapuščeni poti proti Zatišju in v jednomer je če-Ijustal in blebetaril pred-se, Ta Groga je bil čudna stvar. Imel ni nikoli pametnega posla. Lovil fe polhe, miiši in mačke in drl jih je in prodajal kože in dlako. 12. Pri Sv, Lovrencu na Dravskem polju v Z!adružnem domu po rani maši;' govori poslanec Ozmec. 13. V Majšherku pri SJvaršniku po večernicah; govori poslanec Ozmec. 14. V Slivnici pri Celju v župnišču po drugem sv. opravilu; govori poslanec Vrečko, 15. V PiŠeoih pri g. Županu Kostefvcu po rani maši; govori poslanec dr. Benkjovič. 16. V St, Petru v Savinjski dolini v gostilni gospoda ŽJgartka po večernicah; (govori poslanec 'Terglav. Slovenski vinogradniki!. Udeležite se v obilnem številu omenjenih shodov! Gre se. za vaše blagostanje, zato naj nihče ne ostane doma,! Koroško šolsko vprašanje. Ziljska dolina, 25, nov. Veliko se govori in piše o koroškem šolskem vprašanju; poklicani činitelji se trudijo za ugodno rešitev tega vprašanja, ki je za koroške Slovence živ-Ijenskega pomena, a — uspehi ? Radi najskrajnejšega odpora nemških sirani in — vlade, ne moremo zaznamovati uspehov in Bog ve, kedaj se bodo izpolnile naše opravičene zahteve! Obupati ne smemo, temveč neustrašeno delovati za dosego našega cilja; ne smemo pa tudi izgubljati časa, temveč, dokler ne dobimo dovolj slovenskih šol, sami skrbeti za pouk v slovenskem jeziku, za slovensko vzgojo naših otrok. Nikakor ne bo mogoče radi pomjanjkanja denarnih sredstev ustanoviti dovolj zasebnih slovenskih šol; ustanovila se bo Še tu pd tam katera, a nemogoče je, da bi se v vsaki slovenski župniji ustanovila zasebna slovenska šola. Dejstvo, da novejša generacija niti slovenski brati in pisati ne zna, da radi tega ni zmožna brati slovenskih knjig in Časopisov, in se popolnoma odtuji svojemu narodu, nas vzbuja k delu. Dokler nimamo slovenskih gol, moramo vsaj saimi dati naši mladini priliko, da se nauči slivenski brati in pisati, moramo ji dati priliko, da spozna svoj narod, njega zgodovino, moramo jo učiti, materni jezik spoštovati, ljubiti, vcepiti ji r- slovensko domoljubje. Kar nam odreka vlada, odrekajo naši narodni nasprotniki, to nadomestimo z poukom v tečajih, Ce vodijo pri drugih narodih vneti rodoljubi tečaje za analfabete, zakaj bi mi ne mogli voditi tečajev za slovensko vzgojo šoli odraslih otrok? Kako bi naj bili urejeni ti tečaji, kje naj bi sc vršili? V vsaki slovenski župniji bi se naj v področju izobraževalnega društva ustanovil tak tečaj, katerega bi obiskovati v prvi vrsti fantje in dekleta, ki so izstopili iz ljudske šole, (Tečaj bi se vršil v zimskem času 1—3 krat na teden, in sicer popoldan, v letnem času pa v nedeljo popoldan. Prvi namen bi bil, naučiti mladino pravilno slovenski brati in piša ti.. Brale bi se skupaj najboljše povesti naših pisateljev, zgodovinske povesti, opisi slovenskih dežel in krajev, razlagala na podlagi berila slovenska zgodovina, zemljepisje, literatura, zlasti bi se moral jemati ozir na koroške razmere. Govorilo in razpravljalo bi se nadalje o raznih gospodarskih vprašanjih, skušalo bi se vzbuditi pri mladini zanimanje za gospodarsko Čtivo, Predavali bi naj domači rodoljubi, za predavanja ob nedeljah bi se dobili tudi tuji govorniki, strokovnjaki itd. iz drugih slovenskih dežeL. Rodoljubi v sosednjih župnijah, ki bi vodili take tečaje, bi si mogoče razdelili predmete, da bi ne predava ves Čas tečaja eden in isti predavatelj, (temveč, da bi se predavatelji menjavali. Šolsko društvo v Celovcu prosimo, dat ovažujc naš nasvet' in deluje za upeljavo takih tečajev po celem slovenskem Koroškem. Za začetek pa naj upelje v letošnjem zimskem času vsaj par takih tečajev za pbskušnjo. Ce je na Hrvaškem, Ogrskem itd. mogoče, v tečajih za analfabete podati ljudstvu nadomestilo za ljudsko šolo, bo gotovo pri nas na Koroškem mogoče v izobraževalnih tečajih Šoli odrasli mladini podati izobrazbo v slovenskem jeziku, katere ji noče dati ljudska šola. Državni zbor. Ker vstraja Slovanska Jednota na svojem sta,-Jišču, so prišli v državnem zboru na vrsto nujni predlogi, katere so vložile slovanske stranke. V sredo, dne 24, t. m. se je pričela razprava o petih nujnih predlogih o varstvu narodnih manjšin. Prvi govornik je bil dr. Kramar, ki je bral tudi levite nemškim strankam in vladi. Nemci vedno kriče o slovanski povodnji, sami pa hočejo s pomočjo vlade ponemčiti vso Avstrijo. Potreben je torej državni zakon o varstvu narodnih manjšin, ki bode v istini zagotavljal pooolno narodno enakopravnost, katero le načeloma priznava paragraf 19, državnega temeljnega zakona, V svojem govoru je dr. Kramarž izjavil, da ni nikako izzivamje, če Cehi na lastne stroške ustanav- Imel pa ni ničesar, ker je hitro vse ;zapil — bil je reven, reven kakor cerkvena miš, — pravcati siromak. Zdajci se vspne suhi dolgin, da je bil videti dolg kakor fižolova preklja, ter s hreščečim glasom zapoje :j „Mačke drv, pofha cvrv, MiŠ’ loviv, žganje piv, Zmirom kak’' sold dobiv, Dokler bom živ! — Ha, ha, haj!, Ta pa ni pajrjodfia, ta! To je pa Groga naredil! Groga ne zna le poljiov dreti, Groga zna tudi pesmi peti; To pa, to! Groga ni, kar si bodi. In poštenjak sem od nog do glave. Kar pridobim, pošteno vlovim. Danes pa grem v zatiki vrt polhom nastavit; vem, da jih je dosti na jabla-nah. Stari Zatišnik je že odromal v krtovo deželo in kdo mi bo brah^? Sicer je zdaj njegov sin tukaj, pa kaj meni mar njegov sin? iV zobe mu povem, da ga to čisto nič ne briga, Če jaz lovim polhe na njegovem vrtu. Šaj zato je Bog ustfvaril polhe, da jih lovijo pošteni ljudje! To pa, to! Tako je besedaril Groga te kmalu je bil na ZatiŠkem vrtu. Urno j'e splezal na visoko jablan in prišel nastavljati pasti. Med tem pa je korakal po isti poti, kakor poprej Štempiharjev Groga, naš mlfi-di, nesrečni prijatelj Lucijan. Kaj ga je pač prignjplp v ta kraj, v katerem se mu je rodilo toliko gorje? Videti je bij! silno razburjen. B/!azno so se mu blestele oči in obupen nasmeh zaigral mu je včasih krog bledih ustnic. Včasih se je tudi glasno zasmejal, af.i pa je obstal in mrmral nerazumljive besede. Le tupatam si razločil pretrgane stavke: — Nesrečnega očeta nesrečni sin! — O moja mati! — O kako bi bilo vise drugače! — Vsi srečni, jaz srečen, tako pa vničen, izgubljen! Zdajci se divje zakrohota: —< Ha, ha, ha! Ti tukaj? Oče? Taikjt) bled?, Kaj dregetaš in se treseš, kaj sučeš krvave oči in (kažeš s koščenim prstom v Črno knjigo, ki mi jo moliš v roko? Ha, ha, že vidim, hu-g-u! S krvjo je zapisano notri „očetov greh“. Proč skopuh, proč pošast, — proč! — in divje maha po zraku. Naenkrat pa se nasmehne sladko in Ijubeznji-vo: O Zorana, kaj hočeš? Vse je izgubljeno! Kaj mi pomaga tvoj mili pogled, ki ne more utolažiti viharnega srca!. Zblaznel jeli Dospel je pred Zatiški grad. Naravnost hiti skozi glavni vhod po stopnicah v prvo nadstropje. Ali ima še Mjuče pri sebi? Da! Hitro odklene vrata in stopi v prvo sobo. Tu popade nabasan samokres, ki je visel ob steni poteg drugega orodja in z orožjem v roki koraka mrmraje in smeje se po sobi. Štempiharjev Groga opazil je bil na svojem drevesu, da nekdo prihaja. Kar je le mogel, napenjal je bil drobne oči in spoznal mladejga Lucijana ZatiŠnika, Videl je bil, kako je mladi hitel v poslopje. — SSlnfo radovednost se ga polasti in tiho se splazi z visokega drevesa. — Kaj neki žene mladiča v rojstno gnjezdo? Pa še zdaj ponoči!, tako si misli in se splazi k poslopju. — Aha! Morda pa ima podobne muhe, kakor njegov stari! Kaj ko bi tudi mladi hudiča izganjal? To pa, to! Saj jabo’ko ne pade daleč od drevesa! In kedaj se je Še zmotil Štempiharjev Groga? Ali se Še spominjaš onega večera, (Stempfthče, onega Ijajo šole in zborujejo v zaprtili prostorih. Nečuveno je, da zapirajo na Koroškem in Spodnjem Štajerskem ljudi zato, ker zahtevajo v slovenščini vozne listke. Po novih jezikovnih postavah so oropani češki delavci po nemških kronovinah svojih narodnih pravic. Nato vprašanje, kaj hoče ustaliti sedanja vlada? Ali policijski zistem v notranjem ministrstvu? Jeli neob-hodno potrebno, da se ustali blagodejno Schreinerje-yo delovanje, ki je minister za narodno hujskanje. O Dulembovi avdijenci je govoril Kramarž zelo odloč-no. Take protislovenske vlade še ni bilo, kakoršna je sedanja.. Tega ne izpremene tudi cesarske besede, in 'ne avdijence. Obžalujemo le cesarja, ki ga vsi spoštujemo in Častimo, če je tako poučen o tem, kar se dogaja v Avstriji. Po zunanji politiki smo priklenjeni na Nem&jo tako, da morajo delati politiko, ki hujska Slovane tako, kakor prej še nikdar ne. Ce bi hoteli razdajati državo, bi vas prosili, nadaljujte to politiko. Kramaržu je medlo odgovarjal Pergelt. Njegov odgovor je bil tako medel, da ga še nemški listi dobesedno ne prinašajo, marveč ga le navajajo. V začetku seje državnega zbora je govoril ministrski predsednik baron Bienerth, O njegovem govoru poročamo na drugem mestu, kakor tudi o govoru poslanca Grafenauerja. Geški agrarec Kotlarž je izjavil, da Nemci na Štajerskem in Koroškem vodijo proti Slovencem enak boj, kakor na Nemškem proti Poljakom, V Ptuju n. pr. ne trpe slovenskih napisov, in vendar je mesto po večini, okolica pa izključno slovenska. Nemci bi radi raztegnili nemštvo do Adri-je. Celo Trst, kjer pri zadnjih volitvah ni bil oddan noben nemški glas, proglašajo Nemci za svojo posest. Nemci gredo tako daleč, da v slovenskem delu Štajerske izdajajo slovenski pisan Časopis „Stajerc“. Poslanec Wastian: List je namenjen v obrambo in prosveto slovenskega naroda! (Slovenci se lepo zahvalimo za tako obrambo in prosveto, kot jo nam nudi ptujska krofa.) Poslanec Kotlarž: Pred šolskim vpisovanjem razvijajo Nemci velikansko ag tacijo. Pozivajo Slovence, naj pošiljajo svoje otroke v nemške Šole, češ, da nemški jezik govori nad 80 milijonov ljudi, slovenskega pa niti 2 milijona ne. Govoril je še dr. Laginja, ki je izjavil, da bo njegov klub glasoval za nujnost vseh predlogov. Nato se je debata prekinila. Proti davku na vino. Poslanca dr. Korošec in Roškar sta vložila peticije zoper davek na vino, ki so jih poslali: Slov. kmečka zveza za Štajersko, občina Spuhlja, kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni, občina Radenci in občina Prvenci. Pri tej pritiki je povzel besedo dr. Korošec, opisoval nevarnost novega davka na vino ter predlagal, da se peticijo Siovenske kmečke zveze natisne dobesedno v zborničnem zapisnikfu, kar se je sprejelo. Interpelacije. Radi zboljšanja prometnih razmer južne železnice, posebno na progi Zidanimost-Zagreb, Hrastnik itd. je železniškega ministra interpeliral poslanec dr. Benkovič. Radi zapostavljanja slovenščine pri političnih uradih na Spodnjem Štajerskem in Koroškem inter-pelira dr. Benkovič notranjega ministra. Interpelacijo priobčimo v celoti. Radi občinskih volitev v Brežicah interp,elira dr. Benkovič. Okrajno glavarstvo je namreč več opravičenih reklamacij s tem odpravilo, da jih sploh ni rešilo, ampak jih molče prezrlo! Slovenci n. pr. izgube ntad 20 glasov, ker se je davek, ki je pred- večera, ko je copral oni starec. Bog mu greh odpusti! — In kako je modno počijo, kakor bi pijštolo sprožil. In tisti maček — živ hudobec je bil! ;To pa, to! Groga se tiho splazi po stopnicah. Se par sto_ pinj — in gori je. Posluša in posluša. Vse tiho je bilo tu. Naenkrat pa poči goni v sob[i tajco silnio, da se dolgin Štempihar strab|u skoro zvrne po stopnicah. Votlo zatuli presilnega strahu. Se sliši, kako se v sobi nekaj prevrne, — potem pa teče, kar le more in beži naravnost v trg povedat, kaj je videl in slišal — Kmalu nato so prišli sodnikovi iz trga ,v grad, gledat kaj je resnice na Stempjharjevem govoričenju v tej zadevi. Našli so nesrečnega Lucijiana slonečega taa stolu; pcred njim na tleh je ležala prestreljena in raztrgana podoba njegovega očeta, ki je poprej (visela na steni. — Ha, zakriči Lucijan, ko vidi ljudi pred seboj, ali ga vidite morilca mo;e sreče? Uničil sem ga, nič več mi ne more Škodovati! In zopet poskoči in tepta podobo z nogami. Sodnik pokliče par krepkih mož, ki primejo besnečega Lucijana. Kmalu nato oddrdra z njim voz v bolnico glavnega mesta. VI, Lucijan je nekaj mesecev bival v bolnici na opazovališču. Polagoma se mu je duh zopet razjasnil. Zapustil je bolnico in odšel potem zopet na vseučilišče, A učil se n* več. V njem ni bjilo več potrebnih življenjskih sil. pisan zakonskim kot soposestnikom, prištel k davku, kateri je predpisan možu samemu ali ženi samit kar. je povsem protipostavno. Radi tega je Število volilcev padlo pod 800 in se zahtevane izpremembe v posameznih volilnih razredih nimajo izvršiti., Slovenci se radi tega najbrže volitve ne udeleže, ker v sedanji sestavi volilnega imenika ni upa zmage. iCe bi se reklamacije pravilno rešile, zmagali bi v 2. razredu. Vloži se tu|di pritožba na upravno sodišče, kti bode brez dvomia razveljavilo odločbo okrajnega glavarstva. Poslanec Grafenauer je vložil interpelacijo glede na jezikovne razmere celovškega glavnega kolodvora, Dr. Rybar Jo interpeliral radi slovenskega poduka na ljudskih in meščanskih šolah v ,Trstu, Politični pregled, i Seja klubovih načelnikov. V sredo dne 24. t. m. ob 11, uri dopoldne se je vršila splošna seja načelnikov parlamentarnih klubov. Predsednik državnega zbora dr. Pattai je otvo-ril sejo ter se je zahvalil načelniku Poljskega kluba dr, Glabinskemu za njegovo znano prizadevanje. Nato je vprašal Slovansko Jednoto, ako je voljna umakniti svoj čas stavljene nujne predloge. V imenu Slovanske Jednoto je odgovoril dr. Šušteršič, da je začetkom zasedanja Slovanska Jed-nota dovolila svojim klubom staviti nujne predloge, katerih nujno rešitev so smatrali dotični klubi z»a potrebno. Z željo Poljskega Kluba, naj bi ti nujni predlogi sedaj bili umaknjeni, se je pečala včerajšnja seja Slovanske Jednote ter je sklepala o tem, ali naj to dotičnim klubom priporoči, a v sedanjih razmerah ni mogla priti do takega sklepa. Tako bo v današnji seji že moral priti na dnefvni red prvi nujni predlog. Nato se je oglasil k besedi načelnik Poljskega kluba, ki je govoril, da, je Še vedno možnost sporazuma med Nemci in Slovenci. Načelnik nemškega izvršilnega odbora dr. Sylvester je izjavil, da Nemci nastopajo stališče, da mora biti pot do proračunskega provizorija popolnoma prosta in da pod tem razumejo to, dia Slovanska Jednota izjavi, da obstrukcijo brezpogojno popustih Dr. Lueger je bil tudi zal to, da naj Slovarska Jednota obstrukcijo brezpogojno opusti, Češ, da se ogne par. 14. IStavil je predlog, naj se proračunski provizorij spravi kot prva točka prihodnje seje, potem se bo videlo, ako bo mogoče razpravljati ali ne. V imenu socialnih demokratov je govoril dr. Adler, ki je očital vladi, da pasivno stoji ob strani in da vsakokrat, kadar je kaka možnost zbližanja a svojim ddlom ali nedelom to možnost otežkoči in preprečil Sploh pa da se bo kmalu pokazalo, ako Slovanska Jednota res želi parDamenlarnega dela ali ne, ker nujni pjredlogi se lahko rešijo v par sejah, zbornice. Po dr. Adlerjevem govoru se je oglasil baron Bienerth ter se branil očitkov, da bi vlada poizkuse za mirno rešitev spora preprečevala, pač pa očita socialni demokraciji, da gleda stvari s prekrižanimi rokami in da nič ni storila za saniranje parlamenta. Ako je res ttu volja, da se nujni predlogi rešijo in se potem preide k proračunskemu provizo- rijh, se bo ppkjazalo v par dneh, potem se lahko z naporom vseh sil odstrani ovire. Od njegove strani da se bo storilo vse, da se ta cilj doseže. Ko je Še finančni minister opravičeval vlado napram očitafnjem socialnih demokratov, je bila seja zaključena. Rezultat je ta, da sloSvapskih strank niso men gli pregovoriti, da bi umiajkjnile Svoje nujne predlo-ge. Sedaj bodo vsak dan plenarne seje državnega zbora, izvzemši ponedeljek in sobolto. Morda se bo še poizkušalo s pogajanji, upanja na zboljšanje položaja pa ni, Poslanec Grafenauer. Poslanec Grafenauer je znan v poslanjski zbornici kot izboren in dovtipen govornik. Takšni poslanci so redko sejani, za to pa imajo vedno veliko korono poslušalcev, kadar govorijo. Razven tega pa je znano, da je Grafenauer tudi jjčden izmed nacio-nalno-peniferijskih poslancev, in ker pri njih govorih pride mnogokrat do hudih spopadov, za to tudi ta okolnost Grafenauerju privabi, precej poslušalcev. In Grafenauer zna' svoje nasprotnike fino, hudomušno, a temeljito zavrniti. To je pokiazal tudi včeraj dne 25t., ko je v imenu Slovenskega kluba govoril v debati o varstvu narodnih manjšin. Kadarkoli se je oglasil Nagele in Kirchmayer z medklici., vselej jih je med velikanskim smehom Grafenauer takoj zopet pripravil, da sta 'i umolknila. Izmed vseh gOL. vornikolv včerajšneg|a dneva je krnel Grafenauer po Bienertihovem govoru pač največ poslušalcev, bilo jje največ življenja med njegovim govorom, in za to je tudi galerija postala zopet pozornejša, ko je začel Grafenauer svoja izvajanja. Poslanec Grafenauer je zavračal majprej Bie-nerthova izvajanja in potem na zadnjih dogodkih, ki so se dogodili na Koroškem, kako je vlada zares Slovanom prijazna in pravična. Na banditskem izletu Nemcev v Brnco je dokazal, kaki so sedanji Bie-nerthovi c. kr, avstrijski, ‘(objektivni uradniki. Govor'je naredil velik utis in opazilo se je, da so posebno načelnik Poljskega kluba prof. Glabjn-ski z v drugimi Poljaki vred pozorno ppslušali gravamina koroških Slovencev. Bienerth zopet govori. Splošha ije bila sodbja, da je dne "24. t. m. v seji načelnikov baron Bienerth doživel občuten moralni poraz, ker je proti napadom dr. Adlerja, 'da mu ni za mir med strankami in da za hrbtom vedno deluje proti spora znmljenju, moral c obmolkniti. Finančni minister Bilinski mu je sicer takoj skočil na pomoč, a fo še je le bolj; osvetlilo onemoglost Bie-nerthovo nasproti težkim udarcem židovskega, a nadarjenega vodiljef.ja socialnih demokratov. Za to ,je bila med poslanci, ki poznajp psihologijo državnozborskega življenja, gotova stvar, da se bo danes dne 25. snovembra Bienerth zagovarjal in včerajšni neuspeh skfušal popraviti. In res, ko se je začela seja, prikorakali so vsi ministri v dolgi vrsti v zbornico, najgotovejše znamenje, da bo njihov Šef govoril. (Takoj po prečitanju utoka se vzdigne baron Bienerth, hemicikl se napolni s poslanci in baron Bienerth začne svoj govor. Njegov namen se je jasno spoznal, da hoče peti sedaj unisono pesem, ker je prej ni, kakor mu je dr, Adler očital. , 'Toda kaj pomagajo besede, če pa. so dejanja drugačna- Bie-nerth je v svojem govoru najprej razvijal svoje teorije o narodnostnih vprašanjih, nato se je pa pral napram očitanjih poslanca Kramara. Rekel je, da on ni fprotislovanski ali protičešld, zagovarjal pa je Hiral je in hiral in nedavno so (naznanili listi med vrsto umrlih v glavni bolnici tudi ime nesrečnega Lucijana, ki je v najlepšiji letih zapuščen umrl kot nesrečna žrtev očetovega greha in napačne vzgoje. Izvanredan nos. Znani ogrski poslanik Pulsky je bil vsakdanji gost pri imenitnejših dunajskih krogih. Že kot mladeniča so ga zavidali zastran izvanrednoga — nosu, kakoršnegja je imel stroje dni samo Cezar, ali k večjemu tudi O vid. Pra/viti ßo, da so ga cepo pod krinko lahko spoznali. Zato je Pulsky za precejšno svoto stavil, da ga ne bodo spoznali. Pogoditi so se. Nekega dne se dogovori družba, s katero je stavil Pulsky, da napravi izlet v Baden. Med njimi je bil tu(ti Samuel Jozika in tedanji kancelarjev namestnik grof Apponyi. 'Tisti večer pred odhodom pa naznani Pulsky Apponyiju,. da se vsled nenaldne nezgode ne more izleta udeležiti. Jedno uro pred odhodom viakja, s katerimi bi se imeli izletniki odpeljati, se odpelje Pulsky na kolodvor, preoblečen v poljskega boljarja (plemejnitni-ka), z lepo veliko brado, dolgimi brkami in gostimi obrvi. Nikdo bi ga ne mogel spföznlati. Pred kolodvorom se >sprehaja gori in doli ter pričakuje svojih prijateljev. Med tem pa hodi za njim neki policaj, kakor senca njegova. Naposled ga potrka na ramo in reče: — Prosim, če blagovolite iti v pisarno policijskega komisarja! Pulsky uboga.; Komisar [ga pogleda ostro v oči. — Gospod, vi imate ponarejene lase! — Pogodili ste jo, odgovori Pul|sky in vzame lase z gf.ave. Nadel sem si jih le za šalo, ker sem z več gospodi stavil, da me ne spoznajjo. — Kaj takega mi zna vsakdo reči! Ravnokar so mi iz Prage poročili, da je ušel nek blagajni k z blagajnico vred. Celo je — kakor so mi ga opisali —* ravno tako kakor vaše, — To je potem Še čast za tatu, odvrne Pulsky smehljaje. — Glejte, pravi komisar tialjie in vzame skrivr-no pismo iz žepa, kakor vidim, imate tudi brado ponarejeno. — Tudi, odgovori Pulsky in odloži lira do. — Tudi brada je čisto pjegova, zašepeta komisar. Na vse zadnje so Še brke ponarejene? — Tudi to ste uganili;, pravi Pulsky in si snamo lepe, po ogrski nasukane brke. — Tudi vaše ustnice se povsem vjeiuajo s po^ pisom onega tatu. Do sedaj je Š’o komisarju vse gfladko Toda, ko pride nos na vrsto, vzmaje komisar z glavo, — kajti nos opisanega ubežnika se ni nič kaj vjemal z lepim nosom Pulskyjevim, — Tucti vaš nos je napačen, pravi naposled komisar, doli ž njim! — Tega mi bodete pa vendar pustili! Ta je že od nekdaj tukaj;! Le težko se je dal komisar prepričati, da ni nos ponarejen, temjveč da je praivi, čeprav majhen del glave, kateri se more vsekako v poštev jemati. Komisarja je to precej potrlo. Vendar je bila oseba dokaj sumljiva Še zdaj, in komisarju je bilo treba največje previdnosti. znano nemške jezikovne zakone. Glede uradniških imenovanj je trdil B(iener(th, da se vrše po gotovem redu, tega pa ni povedal, da redoma 'preskočijo Nemci Slovane. Sploh se je Bienerth zelo nesrečno branil proti Kramarovim očitanjem. Njegov govor n*i napravil nikakega utiša. — Ploskali in pritrjevali so mu lo Nemci, katerim je govoril iz srca, pa še ti le iz paivade. Položaj. Nemške stranke vedno pov!darj,ajo, da hočejo z vsemi sredstvi pospeševati delomožnost parlamenta in izključiti zlorabo paragrafa 14. Za/httevajo, da mora Slovanska Jedpota brezpogojno opustiti obstrukcijo, vedo pa prav dobro, da je tjk njih zahteva nejvs-prejerrdjiva. Sicer pa tudi Nemci sami niso zadovoljni z Bienerthom in’ Schr,einerjem, kakor sploh ne s celim kabinetom. To v privatnih pogovorih vedno pravijo. Seveda si tega očito ne upajo povedati, ker se boje nemške javnosti. Ko je Slovanska Jednota skjlenila, da dopusti prvo branje začasnega proraču'pa, alco se zagotovi sestava take vlade, ki bode prapična vsem narodom, se je splošno mislilo, da bodo Nemci pni/volili v to in da bo na ta način rešena parlamentarna Kriza; A kaj so storile nemške sfjraaifce? Zatajile so svoj prvotni sklep, ki je pojnudil Slovanski Jedinoti stvarna pogajanja med prvim, in drugim bramjem začasnega proračuna. , Sploh pa je znano, da, kadar je sporazum blizu, pride gotovo ali Bienerth sam, aj!i njegovo čai-sopisje, ali nemšiki voditelji, da «izbijejo. 'Bibncrth hoče na vsak nači-n paragraf 14, da bo ž njim vpeljal zakon opravilnika in jezikovni zakon za Češko. Tako se sodi in to potrjujejo tudi Nemci sami. Kralj Ferdinand v Belgradu. V četrtek 25. t. m. ob1 dveh pop. je prišel bolgarski kralj Ferdinand nepričakovano v Belgrad. Na kolodvoru je izstopil ter se odpeljal v kraljevski konak, kjer je bil gost kralja Petra. Zvečer ob 7. uri se je kralj Ferdinand zopet odpeljal. Na kolodvor sta ga fep/rerrkiai kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander. Pred odhodom vlaka je kralj Ferdinand dvakrat poljubil kralja Petra in' prestolonaslednika, To je bil prvi obisk boćarskoga kralja Ferdinanda v Belgriadu. Vladni krogi zatrjujejo, da ima obisk Čisto privaten značaj. iTnska. Ruski člani rrsko-finske komisije so glede bodečega clržavnopravnega položaja Finske izdelali načrt, po katerem pripadajo 'državni zakonodaji sledeče točke, in se potemtakem odtegnejo kompetenci finskega deželnega zbora: [Udeleževanje Finske na državnih' izdatkih in kavkih, vojaška dolžnost in vojni izdatki, pravice ruskih poslanikov Finske, dbločba državnega jezika, glavna načela sodnega in pravdnega reda ter šolstvo, nadalje društveno pravo, tiskovna zakonodaja, carinstvo, patentno varstvo, promet denarja (in zla,taj, pošte, brzojavi in zrakoplovstvo, železnice, v kolikor prihaja v poštev deželna bramba in promet z inozemstvom, paroplovpi promet in pravice inozemcev v Finski, Konflikt jned Zveznimi državami in Nikaraguo. V nikaragujskih zaporih se nahaja po poročilu ameriškega podkonzufia v Managui še več kot sto ameriških državljanov zaprtih. Predsednik Ze’iaya Kaj, če bi bil ta čudni mož vsejedno ubežnik, —i in o,n bi ga spustil? Tu se je šip za čast komisarjevo! !A še bolj. sitno bi ,bjlo, ,če bi bil to res kak imeniten človek in mordia celo — kakor je pravil — prijatelj grofa Apponyija, Komisar je bil res v veliku stiski. Naposled se vendar nekaj spomni, ter ž veselim olj razom reče Pulskyju: — Veste kaj? Počakajmo visokih vaših prijateljev, in če vas bodo ti spoznaifi, — vas rad izpustim ! — Pri (vsem tem pa jaz le stavo zgubim! — Tudi temu se lahko opomore. Öppavite se zopet, kakor ste bili! In tako se je tudi zgodilo. Pulsjky se zopet opipavi v maisjko, celo policijski brivec je prišel, da mu je uravnal brado in brke. Ko je vlak pri,šel, je šel komisar s preoblečenim PuliSkyjem ven, ter ul.hidri o vprašal grofa Ap-ponyja, kalter! je že prišel s svojimi prijatelji, če pozna poleg sebe stoječega gospoda ? — Ne!, je odgovoril grof. Tudi vse druge je vprašal, kar po vrsti, če poznajo tujega gospoda, a vsak je z „ne“ odgovoril, 2 e je segel komi san, [da bji prijel ,jtatu“ ( za vrat, da bi mu ne ušel, kar fai veselo zakljiče: — Po tem .takem sem jaz stavo dobil! Komaj so začuli Pulskyjevi prijatelji njegov glas, so jednoglasno vskjMknili; —- Pulsky! Kako se je komisar .‘oddahnil! Od veselja vzame iz žepa tobačnico in jo ponudi Prfskyju. —. Hvala, nisem n^vgjen!, pravi Pulsky se smehljaje. — Skoda za fako lep i— nos! jih je dal zap;reti, ker so se mu zd,eli sumljivi, da pomagajo revolucijonarjem. Boje se, d|a bo pustil predsednik nekaj vjetnikov postreliti. Nek poto)valec ve’ike konfekcijske tvrdke iz New-0,rleana, z imenom Malcomm, je poskusil svojo srečo in pobegnil ter prišel kot begunec v Puerto Limon in Costa-Rico. Maijeomm je potrdil, da se nahaja še mnogo Amerikanceiv v zaporih in jih Zelaya vse po vrsti sovraži, ker misli, daj so v zv.ezi z revolucionarji in da konspjjrirajo proti vladi. Ameriški mornarski urad deluje noč in dan, d_a piriprajvdt potrebne ladije za prevoz vo,jakov, ti bi bili v slučaju resnih dčgodkcjv *,v Nikaraguji takoj pri rokah. Mornarico, ki navadno kroži po sred-nje-ameriškem morju, so močno pomnožili. Predsednik Zelaya je pripravljen z največjo odločnostjo nastopati proti Amerikancem, ker se ti baje preveč vtikajo v notranje zadeve tuje države. Državni tajnik Knobs je Odklonil sprejem ni-karagujskega odposlanca v New-Yorku. Ameriški zastopnik v Managui je dobil brzojavno poročilo od vlade, da se je poslal , na Zelaya ultimatum.. Zadeva se vedjno bolj poosftruje in Zjedftnjpne države bodo Planile na malo ljudovlado in si zasigurale vrhojvno oblast. Amerikanci to že razumejo. Pohujševale! v pravi luči. Nedeljski shodi Slovenske ljudske stranke, kjer so tisoči in (desottisoči z odločno besedo obsodili o-studno gonjo zoper ljubljanskega 'škofa in liberalnim pohujševalcem mladine dali tako krepke moralne klofute, da jim bodo še dolgo zvenele po kosmatih ušesih, niso kranjskim in štajerskim liberalcem kar nič všeč. Niso si mislili, da bo ljudstvo kar vi celoti stopilo na stran svojega škofa in se s studom in ogorčenostjo obrnilo od nesramnih obrekovalcev. Kar so nameravali, namreč izpodkopati ugled Škofa in oslabiti moč katoliške in cerkvene misli med slovenskim narodom, tega niso dosegli. Ravno nasprotno. Ljube’ zen do Škofa je vzplamtela tem višje in vdanost do cerkve in njenih nravnih zapovedi se je Še bolj ojačila. In še bolj se je v širni jajvjnosti utrdilo prepričanje, da so liberalci brezvestni pohujševalci mlar dine, ki mora v njihovih krogih posuroveti ter se popolnoma izpriditi Zato so vsi poklicani Činitelji spoznali, da morajo odslej na mladino Še bolj paziti, nego doslej, in jo z največjo skrbjo varovati pred strupom liberalne organizacije; Ta uspeh je za liberalce negativen, za nas pa jo in ostane vrlo pozitiven. Spoznavajoč po nedeljski veličastni manifesta, ciji na celem Kranjskem vedno bolj svoj popolen fi • asko, se začenjajo iz napadalne pozicije umikati. Da pri tem umikanju zmerjajo Slovensko ljudsko stranko Kot škofovsko deklo, se razume, pa nič ne škodi, kakor nič r.e škodi poštenjaku, ce kaK poulični fantalin pokaže svoj umazan jezik ter potem usiplje nanj celo ploho grdih psovk in zabavljic. To umikanje še enMrat praiv dobro osvetljuje vso hinavščino liberalnih braniteljev morale. Glasilo v šentflorjanski dolini, „Narodni Dnevnik“, namreč označuje v Četrtkovi številki celo zafdevoj o škofovski brošuri kot malenkostno. Piše namreč doslovno: „Tujci se bodo Čudili, kako ogorčenje more pri nas vzbuditi navadno, mazaško delce moža, ki je slovenski škof in /vodja največje naše politične stranke.“ Lopovi so se torej izdali. Prej so na vse moči vpili, da je to pornografija, posvinjevanje, nevarnost za naš narod, zdaj se pa s tujci čudijo, kako more tako delce vzbuditi ogorčenje, Ali se more boljše izdati vsa hinavska lopovščina, ki so jo uganjali liberalci, nego se je to zgodilo sedaj? In takim ljudem, ki so porabljali pohuj-ševanje in izprijanje /ljudskih mas, osobito mladine, kot sredstvo za doseganje svojih protiverskih iu brezbožnih ciljev, bi naj bila poverjena usoda našega naroda? Ni in Oidzdaj bo še tern manj. Politični bankroterji so igrali z nevarnim ognjem, ki jim je upepelil še tisto borno politično kočuro, ki so jo imeli. In naj si tudi po celem Slovenskem in na celem slovenskem jugu iščejo zaveznikov in sodelovaleev, njihovo zidanje ne bo imelo uspeha. Strup moralne izprijenosti je slaba malta, ki ne druži -in ne veže, temveč razmika in razjeda. Raznoterosti. Odlikovanje. Cesar je podelil v!č. g Francu Zdolšek, župniku pri Sv. Juriju ob Taboru, zlat zaslužni križec s krono. Izvrstnemu duhovniku, is kreteni n redoljubu, požrtvovalnemu delavca za narodov blagor naše najiakrenejše čestitke! Inštalacija č. g. Mir. Volčič na župnijo Brezno se vrši v sredo, dne 1. decembra v Breznu Za železnico Polzela-Kamnik. Poslanci dr. Benkovič, Krek ,!n Pišek so ponovili pred,io/g, da (vlada takoj poskrbi za ustanovo in financijelno osiguranje te proge, ki se naj zida edino na držav. siiroške. Iz vojnega in železniškega ministrstva se v zadnjem času 'čujejo prav ugodni glasovi v prid /izviršiff/e celo proge. Uvedbo vječ telefonskih zvbz na Spodnjem Štajerskem, posebno v savski in Savinjski dolini, zahteva poslanec dr, Benkovič v svojem, danes vloženem predlogu.] Šolska vest. Razpisano je mesto nadučitelja na dvorazrednici pri Sv. Majrflinu na) Pohorju, [pošta Slov. Bistrica. Sota je y drugem plačilnem razredu. Prošnje je Vložiti do konca decembra. Jugoslovanska strokovna «veza priredi, kakor smo že poročali, dne 28. t, m. v Ljubljani IV, vseslovenski delavski shod s sledečim vsporedom: a) Poročilo „ZvrŠilnega odbora slovenskega krŠČansko-so-cialpega delavstva“. Poda 'odbornik Jj <6. Z. Mo-škerc. — b) O potrebi in pomenu J. S. Z. poroča u-rednik Ivan Stele, — c) Delavstvo in politika. Poroča odbornik J. S. Z, poslanec Gostinčar. — d) Delavski lisk. Poroča odbornik J. S. Z, Podlesnik. . e) Slovensko k r š ö ans ko-s oc i a 1 n o delavstvo in njegovi nasprotniki. Poroča odbornik J. S, Z. Tierseglav, -- f) Pravno varstvo in zdravniki. Poroča načelnik: J. S. Z, poslanec dr. Zajec. — g) Pravno varstvo in pravniki. Poroča podnačelnik J. S, Z. dr. Pogačnik. — h) Namerni J, S. Z, Poroča odbornik jj, S. Z. Remec. — i) Kaj nudi J, S. Z, (bolniška, brezposelna, preseljevalna, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti). Poroča blagajnik T, S, Z. Dermasti-ja, — j) J. S. Z. in strokovna društva. Poroča zapisnikar J, S, Z. Krhne, r—- k) Organizacija J. S. Z. (skupine, plačivnice, okrožja J, S. Z.) Poroča glavni tajnik 'J, S., Z, Tomažič, — 1) Delavski odseki S. K. S. Z, Traven. — m) Razprava. Vabilo k ekrožnemu zadružnemu shodu, kateri se vrši v četrtek 2. decembra 1909 ob 10. uri predcoldan v „Društvenem domu“ v Velenju. Dnevni red: 1. Namen zadružnih okrožij. Izvolitev okrožnega načelstva. 2 Navodila za poslovanje. 3. Predavanje Vlad. Pušenjaka. Agrarne zahteve in zadružništvo. Oiani načelstva m nadzorstva zadrug v Št Mihela pri Šoštanju, Škslah, Št. liju pri Velenju, Slov. Gradcu, Št. liju pod Turjakom! Udeležite se polnoštevilno tega važnega gospodarskega zborovanja! Agitirajte za mnogobrojno udeležbo članov zadrug in prijateljev zadružništva Društveni koledarček. Siredi/ decembra izide „(Društveni koledarček“ za leto 1910. Slovienska kr-ščansko-socialna zveza je sklenila, daj ga da letos le toliko natisniti, kolji ko r se bo oglajsijo nairočnikov nanj, in ga bo le naročnikom razposlala. Zato so te dni dobila vsa društva vprašalne dopisnice, koliko izvodov „Koledarčka“ žele za svoje Člane, Te dopisnice naj se izpopolnjene takoj vrnejo. Upajmo, da smo vendap v organizaciji že toliko napredovali, da se bo ta „Zv/ezina“ želja upoštevala, Cena „Koledarčku“ bstane stara, namreč 1 krono. Dobavni razpis. Vojaškja up pava kupi po trgovskem običaju za Maribor 2100 stotov pšenice, 5350 stotov rži in 4950 stotov ovsa; za Celje 100 stotov ovsa; za Celovec 2483 stotov rži; za Beljak 667 stotov rži; za Trst 1450 stotov ovsa; za Pulj 1750 stotov ovsa, ’Obravnava se vrši dne 7. decembra t. 1. pri c, in kr. intendanei 3. voja v Gradcu. Kolekova-ne ponudbe morajo dospeti najkasneje do 9. ure dopoldne, Natančnejši pogoji se zvejo tudi pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Mariboru. Par številk o katoliškem šolstvu Belgija je imela leta 1881 v katol ških ljudskih šolah 424.799 učencev in v katoliških najdenišnicah in sirotišnicah 117.053 otrok. V drž. ljudskih šolah je pa bito istega leta 228 023 učencev in v drž. najdenišnicah in sirotišnicah 30 874 otrok. L. 1881. so imeli jezuitje na Francoskem 29 kolegijev, oziroma gimnazij, 11.169 šol. L 1885. je bilo v Združenih državah Sev. Ameriko 3731 župnijskih (t. j. katoliških) šol. Vanje je hodilo 775.070 otrok; poleg tega je bilo tam 9 katoliških vseučilišč, 105 semenišč in 239 katoliških sirotüe s 30.867 otroci. Canada je štela leta 1877. 53 katoliških višjih šol. Do leta 1880. so darovali katoliški prebivalci sidneyske škofije za katoliške šole 2,778.800 K. Leta 1880. je bilo v škofi i Maitland v Avstraliji 41, leta 1879 v škofiji Adelajdi 56, leta 1884. v škofiji Wellington 57, leta 1891 v škofiji Colombo 200 katoliških šol. Vse so b le dobro obiskane in so stale tudi nekaj denarja. Leta 1892, je štela n. pr Ksaverijeva šola v Bombaju, ki so jo vodili jezuitje, 1526 učencev. To je le par mrtvih številk, ki pa dajo nekaj misliti. Vedno je skrbela, skrbi in bo skrbela Cerkey za izobrazbo in napredek in stala bo mogočna in slavna učiteljica narodov, naj se zaganjajo vanjo tudi najhujši nasprotniki. Saj sami ne vedo, da so podobni onim Lemberžanom, ki so se upirali v cerkveno zidovje in bili prepričani, da so ga premaknili, ker jim je med tem nekdo ukradel karnižole. Nameščenje kletarskega nadzornika za Južni Šajer. C. kr. štaj. namestništvo v Gradea razpisuje za južni Štajer mesto kletarskega nadzornika. Nameščenje bo za sedaj začasno za eno leto in sicer z dohodki X. plačilnega razreda državnih uradnikov ter s potni no po 2 500 K na leto. Zahteva se nstančno poznanje nadzorovalnega okoliša in znanje slovenskega in nemškega jezika. Pravilno opremljene prošnje so nasloviti na c. kr. poljedelsko ministersteo ter so vložiti do najkasneje 15. decembra 1909 pri c. kr. namestništvu v Gradcu. Natančneje določbe razvidne so v razpisu, ki je razglašen v uradnem listu „Grazer Zeitung“. Lovski časopis. „Slovensko lovsko društvo“ namerava z novim letom pričeti izctejr.ti ! stno glasilo. List bo izhajal po enkrat na mesec ta se bo bavil v prvi vrsti z lovom, v drugi pa s pri rodoslovjem sploh. Namenjen je vsem slovenskim lovcem in se bo oziral na love vseh slovenskih pokrajin. Da se list že s početka prilagodi zahtevam svojih čitateljev, vabi odbor vse slovenske lovce, da stopijo v krog sotrudnikov in do 15. decembra pošlje svoje literarna prispevke za prvo številko. Vse dopise je nasloviti na: Odbor „Slovenskega lovskega društva“ v Ljubljani. Lepo posestvo v Veršecn na Bizeljskem bo v kratkem na javni dražbi v Brežicah predano. Baje se Nemci zanimajo za posestvo. Pozor, slovenski kupci! Podatke se dobi na okrajni sodniji v Brežicah. Demokratično ministrstvo ima sedaji Danska. 'Ministrsjki predselcLnik Thals je bivši Cajanikair, njegova žena pa je še danes stenograiinja v državni zbornici, trgovinski minister je navaden trgovec, poljedelski minister priprost kmet, naučni minister župnik-rrtdikaleč, finanqni infiniter pa pisatelj Edv. Brandes, brat znanega pesnika. Vsi ministri so odklonili naslov |„prevj5tvjišenost“ ter ne nosijjb mpvvstr-sko uniforme.; Nazadovanje prebivalstva na Francoskem. Pred kratkim je priobčil „Journal offipiell“ statistiko o gibanju prebivalstva na Francoskem za prvo polovico leta 1909. Po dolgqldtaem zmanjševanju števila prebivalstva seT je prieteklo leto pokazal mal napredek v tem, da so se zmanjšaj! smrtni slučaji in zvišalo Število porodov. Toda priobčene številke prvo polovice letošnjega leta kažejo vedno močnejfše nazadovanje števila ženitev in porodov. Število porok je v istem času kot lansko leto paclo od 162.495 na 145.294, ločitve zakonov pa so so zvišale od ,5605 na 6148. Torej je bilo v prvi po lovici leta 1909 6201 poroka manj, kot v prvih Šestih mesecih lanskega leta, a nasprotno so se ločitve zakonov pomnožife za 543. I Število porodov je padlo od 411.402 na 398 tisoč 710, torej je bilo v letošnji (prvi polovici leta 12.692 francoskih državljanov in drža\vljank map) rojenih kot v istem času lanskega leta. Število umnih 'se je v istem času pomnožilo od 401.894 na 426.943, torej se je zvečala za 25.019. Res žalostim statistika «za Francosko. Kajti iz teh številk je razvidno, da se je prebivalstvo tako rodovitne in bogate dežele v prvih Šestih mesecih tega leta znižalo za 28.203 ljudi;. Nlazadovpfo je samo število francoskih mrtvorojenih, in sicer od 19.628 na 18.926. Zanimiva je razdelitev teh Številk na posamezno depaptemente. Od 87 departememtojv jih iizkazuie 66 zelo občutno zmanjšanje Števila prebivalstva. V departementu Herault je bilo poleg 5517 smrtnih slučajev samo 4096 porodov. V depajr/tementu Isere so tozadevne številke 6501 proti 5004, v departementu Lot 2601 proti 1683, v departemdntu Houte Garonne celo 5363 in 8508, deplartement geine ima poleg 41.237 smrtnih slučajev samo 37.294 porodov. Naraščanje prebivajtstv(a kaže Korzika z 2617 smrtnimi slučaji in 3250 porodi, >ter Finistere z 8687 smrltnifuji slučaji in 11.536 poročit. Sieved a je v teh (Dveh okrajih kmečko ,prebivalstvo(. Pa tudi departementu z industrijskim prebivalstvom, kot Meurthe-et-Mosele na Loitrirtškem z 18.629 smrtnimi slučaji in 21.894 po/rodi, ter okraj Pas de Calais z 935 smrtnimi slučaji in 401.062 porodi kažejo naraščanje prebivalstva. Statistika kaže, da se prebivalstvo močno manjša a7 onih okrajih, ki so obljudeni samo od čistega romanskega prebivalstva, To se kaže na jtažnem Francoskem, med teni, ko se more na severu in zahodu reči, da se prebivalstvo množi, ker se meša z zdralvejšiim germanskim plemenom. Tako izumirajo Francozi. •v Štajersko. Mariborske novice. Narodni muzej v Mariboru se otvori v nedeljo, dne 28. novembra ob 10. uri dopoldne ter ostane odprt do 12. ure zanaprej vsako nedeljo. Ob Četrtkih pa" od 11,-12, ure. Vstopnina v prid muzejskega sklada 20 vin. Muzej se, nahaja v II. nadstropju mariborskega „Narodnega doma“. P. n. občinstvo se prosi, da daruje muzeju starinske, narodopisne in naravoslovne predmete. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Terstenjak, c. kr. voj. kurat 10 K; Podvinski, župnik, 20 K; okr. odbor Šmarje 60 K , dr. Lemež mesto venca na grob g. OmuleČev 10 K; Koprivnik, profesor, 50 K; Sagaj Marko, kaplan, 10 K; Šlander Anton, dekan, 15 K; Pahernik Marija, veleposestnica, 20 K; Bernhard Micika nabrala na gostiji g. Ivanka Wela in gdč. Jerice Zemljič 12 K pri Sv. Ani na Krembergu; Franc Zaclierl, učitelj, nabral na gostiji Nendl-Ozmec v Ljutomeru 11 K, 70 vin.; Fr. Ogrizek, župnik, 5 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri „Bog plati!“ Miklavžev večer v Maribora, ki ga priredi letos „Dramatično društvo* dne 5. grndna ob 7 uri zvečer obeta biti vsekako zanimiv. Uprizorda se bode prvič na našem odra čarobna bsjka v 5 slikah „ Snegu! čica“. Ljubka je ta igra, prepletena z res divnimi prizori in bode naši nežni mladini kateri je v prvi vrsti namenjena za gotovo kar najbolj dopadia. Ugajala pa bode tndi odraslim, saj je dosegla dozdaj na vseh odrih lepe uspehe. Seveda bode nastopil tndi letos kakor po navadi naš slovenski Miklavž, ki vsako leto obsipa staro in mlado z darovi, sicer pa tudi neusmiljeno biča vsakega narodnega mlačneža in nas vse v jedernatih besedah spominja naših narodnih dolžnosti in bodri k vstrajnemu narodnemu delu. Mariborska nemška kultura. V Čem obstoji vsa nemška kultura mariborskih hajlovcev? Gotovo iv tem, da nabada v svojem kulturnem duhu tuka|š-ne po ulicah mirno gredoče Slovence. Pisec teh-Je vrst je že parkrat v prajv kratkem času doživel, da so ga nahrulili nemški kulturonosci, hoteč mu strgati raz suknje znale Mladeniške zve.ze, kar pa se njim ni posrečilo, V nedeljo dne 24• t. m., ob četrt na šest zvečer, sprehajal sei je pred Narodnim domom, odkoder jo je mislil kreniti proti Gosposki ulici, kar začuje ga seboj klice Abzug!,, nakar se je obrnil. Zagledaj oč mu sledeče pobiafftae; kr en 4 jo je proti slovenski cerkvi, na \Zofijin trg, odkoder jo je menil hitrih korakov kreniti po bližini crez mestni vrt .domov v Meščansko ulico. Pa tudi ppbfalini so pospešili svoje »korake, bili so mu že na Zofijinem trgu aa petapii, obkladajoč ga z lepimi priimki, kakor: Abzug,, du Hund! Du windjscher. Hund! itd., nakar so ga ^ obkolili, kakor kakega tatu. in začeli so svoje kulturno delo. Strgali su najprvo, kar zahteva to njihova kultura, znak, kar se dobro pozna na '^ukinji. Omeniti pa mora tudi, da so mu strgali trak s klobuka, misleč (gotovo), da se nahaja na njem kako njim tako zbadljivo znamenje: odtrgali so mu še kravato, jv} klateri /je imel znak S. K. S. Z.; zlomili palico, s katero se je v začetku napada brajnih Slednjič pa, kje je bila. policijhi, da ni čula njegovega klieajnjai.. Ali ni ona zato tukaj, da brani javna nasilstvja? Ali ni to jajvno nasilstvo? Ali ni to zločin! Kaj takega se mu še v nemškem Gradcu ni pripetilo,! Čudno pa, da je »to tukaj na sloivenski zemlji mogoče. Plač, vidi se jasno, kakšna je ta tlako razvpita nemška kultura! Knjižnica S. K. S. Z. se nahaja Koroška ulica št. 5 nadstropje I Knjižnica vsebuje vso slovensko književnost ter mnogo krasnih knjig iz drugih slovanskih jezikoy. Vabimo mariborske Slovence, da se pridno poslužujejo bogate knjižnice S. K. S Z. Občinske volitve. V II. razredu so bili izvoljeni: Alojzij Frei, strojevodja v pokoju in posestnik; Fric Friedriger, arhitekt; Fra:c Havliček, izdelovalec perila; Alojzij Käfer, gostilničar; Jožef Kahler, davčni ofieijal in posestnik; dr. Artur Maliy, zdravnik; Oton Polegeg, mesar; Franc Rus, učitelj; Karol Seheidbaeh, ravnatelj kemičnega pressuševališča. Danes v petek, dne 26. novembra, se je pa vršila volitev za I. razred in so bili izvoljeni: Frane Bernhard, steklar in posestnik; Jožef Franc, posestnik mlina; Krištof Futter, posestnik; Karol Gaischeg, učitelj in posestnik; dr. Jožet Jörg, profesor; Franc Neger, tovarnar; dr. Oskar Orosel, odvetnik; Julij Pfrimer, vinotržec; dr. Rudolf Resner, finančni komisar m Karol Wolf, drožist. Požar. V četrtek dne 25. novembra zvečer ob 10. uri je nastal ogenj pri igodt^lmčaijfu Rbjku na Pobrežju in mu vničil gospodarsko poslopje. Živino so še prej rešili. Na lice požara ste prihiteli dve požarni brambj in vojaštvo. Rojko je zavarovan. Sumi se, da je bilo nalašč zažgano. Izpred sodišča. / Zadevaj o iesajrju Špesu in podjetniku! Ledipcggu in zidarskemu mojstru Slupanu, ki se že dne 18. (oktobra preložila, se sedaj .nadaljuje. Med «obravnavo se (je prečitala neka izjava Ledinegga, katero je napravil zaj več funkcijonarjev mariborske stavbne obratne zajrlruge jin kjer pravi, da je, ne misleč na važnost koraka, napravil Špesu učno in usposobljenostno izpričevalo, po katerem se je Špes izučil pri njem v, zidarstvu in prajktičnem vodstvu, v (resnici je bil pa Špes samo nekaj dni pri njem in se vjidil v teoretičnem poukiu; v zidairstvu. Špes je sam pripoznal, da je Ledinegg napravil spričevalo le prisiljeno, ker sta se takrat po zgodivši se nesreči pripeljala, k njemu «arhitekt Friedriger in stavbnik Glazer in sta zahtevala, dokaze o usposobljenosti Špesa«. Od Stegnita izdano spričevalo pa tudi ni pravo, ker nosi potrditev strokovne zadruge v Slovenski Bistrio! za pol leta poznejši datum,« kot je pa izdajni datum. Ker je sedanji načelnik zadruge Arzenšek iz Slovenske Bistrice izjavil, da je spričevalo ponarejeno, se je cela zadeva «prepustila in odstopila državnemu pra\ dništvu radi ponaredbe javne listine. Cela zadeva pride s tem y nov stadij. Celjske novice. Imenovanje. Celjski okrajni glavar baron Mifiler-Hömstein je imenovan za namestniškega svetnika. Nemci med seboj. Nedavno smo poročali o tož. bi celjskega Oechsa zoper mestnega blagajnika Langa, ki je prvega razžalil s tem, da ga je nazva! denuncijant. O .Oechsu so pa prišle tekom obravnave čudne reci na svetlo. «Nftjbolj zanimivo pa je to, da davčna oblast ni hotela izročiti zanimivega akta o izplačilu nagrad Oechsu za ovadbo oseb, ki niso napovedale dovolj najemnine. Lang je bil obsojen od sodnika Stepišnika radi besede denuncijant na 60 kron globe. Utemeljil je svojo sodbo 4 tem, da se ne more imenovati denuncijanta tistega, ki pomaga državi do njenih davkov. Po .Celju se zopet Širita davifca in škri at:i navkljub vodovodu ni opaziti, da bi se sanitarne razmere ka«j izboljšale. V okolici pa zopet razsaja le-gar, zlasti v Sotvodnji in Gabrjih. Po,1 teh krajih ne mine skoraj leta, da bi se t'a nalezljiva bolezen ne pojavila. Tudi sedaj, ko je uvedeta vodgvod ni ,nič boljše. Treba je v higijeničnem oziru nastaviti še marsikje drugje vodovod. A (glede zdravstvenega ozira ne storita. n*i mestna uprava ni okoliška nič. Nasledki tega so bolezni, ki so že postsalb epidemične. Ptujske novice. Od deželne gimnazije. Ravnateljem na deželni gimnaziji v Ptnju je imenovan gosp. prof. dr. Schöbinger isto- tam; psdačeval je do zdaj matematiko in fiziko. Nemški študentje so n«u priredili v torek zvečer bakijado z godbo. Sv. misijon se bo obhajal prvi adventni teden v Vnrbergu pri Ptuju in pri Sv. BoSfanku v Slov. goricah ; prvega bodo vodih čč. g lazaristi, dragega či gosp. kapucini iz Celja. Sejem. V Ptgju je bil, kakor vsako leto, na Katarino velik sejem. Poroka. V soboto se bo poročil gosp. Ivan Steudte ml. z gospieo Emihjo Tamin v minoritski cerkvi v Ptuja. Premeščen je iz; Ptuju v Gorico poštjni «asistent Sikst Hrovatin. Na Bregu pri Ptuju so pričeli Nemci zopet rogoviliti, in rovati proti slovenskim domači|nom. Mi« noli pondeljek so ustanovili tam podružnico nemškega Schul ver ein a. Ogenj. V stanovanju, g. dr. Karola Vieingerla v 1 ttaju je zadnje dni na prav «čuden način nastal o>-genj, ki bi, ,ako bi, ga ne bili pravočasno opazili, povzročil velika škodo. Pri peči je bila zgoraj pri krovu majhna luknja, skozi katero, je priletela iskra na tlak. Deska se je vnela in že močilo tlela. Nastali dim je opozoril prebivalce na pretečo nesrečo. Zmaga. Pri volitvah , v cenilno komisijo za osebni dohodninski davek za ptujsko okolico je v tretji skupini zmagal slovenski kandidat g. profesor Anton Kolajne. Nemšk,b politično «društvo za ptujski okraj je razvilo strastno agitacijo; poslalo je vsakemu, vo-lilcu, ki so ga smatrali za «Nemca ali nemčurja, ali vsaj za1 omajhljivca in pjlajšljivca, posebno plspro v katerem so ga prosili, da naj voli nemškega« kandidata Ferlescha; priložen je bil tudi kar jfrankiran zavitek s popolnim naslovom za odpošiljatev glasovnice, in da so ne bi nikdo zmotil in zapisal drugo ime na glasovnico, je bil pridejan Še poseben listek s polnim naslovom nemškega kandidata!. Drugi kraji. Občinske volitve v« Spodnjih Hočah niso tako izpadle, kakor so se veselili z „„Marburgerco' nasprotniki našega poštenega slovenskega kmeta, ivem-škutarsko fabriška in učiteljska stranka se je usili-la v odbor s Šesterimi možmi. Sest odločnih mož ima tudi naša kmečka si ranka,. Vložil se je že ugovor od kmečke strani. O, teh volitvah bomo' šle pisali zanimive reči. Za danes naj zadostuje, da je ves učiteljski zbor z učptieljjico vred bil v «nasprotnem, nemšku-tarskem taboru. Vabilo na I. redni občni zbor slav. kat. izobr. društva „Kres“ v Gradcu, ki se bo vršil v nedeljo dne 28. novembra t. 1. ob 1/24 nri popoldne v društvenih prostorih, Pestalozzistrasse 63/III s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanja zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo od-borovo; 3. poroč lo revizorjev; 4. voiitev novega odbora; 5. volitev revizorjev; 6. „Öabelila“; 7. slučajnosii. Vsak član je prošen, da se gotovo ndeleži in točno pride na občni zbor. Prijatelji društva dobrodošli! St. Martin pri Vurbergn. Na gostiji Lorenčič-Pihlerjev), dne 22. novembra so med raznovrstnimi popevkami zapeli s posebno spoštljivostjo in navdušenostjo tu li cesarsko pesem, se živo spominjali lepe naše domovine in svojih zatiranih bratov — obmejnih Slovencev — ter darovali za sklad obmejnih Slovencev oziroma za Št Iljski dom 8-30 K. Sv. Anton v Slov, gor. V Colgetineih je 20-letnegai Friderika« Kump zabodel enkrat z nožem lastni oče, V pijanosti prepir, in temu je sledil treno-tek, usodepoln za mlado življenje. Zabodel ga je ob *10. uri zvečer dne 19. t. m., drugi dato opoldne je bil mladenič mrlič. Morilec se je naznanil sam sodniji. — Kaj stori pijanost! En mahljaj, in končano je mlado življenje. V treznosti tega Človek ne stori, kije drugače miroljuben. Vidimo, kako pogubonosen je alkohol. Ce umre kdo zgodnje smrti, je navadno vse drugo krivo, le alkohol je nedolžen. Se celo tistega bi zagovarjali, ki se skriva pod zeleno ali rudeeo barvo „kožuha“, ki naredi iz Človeka razsajalca, podobnega hudemu živincetu. Kri nedolžnih žrtev vpije za maščevanje nad takimi, ki to brojzgo priporočajo; potem pa se škodoželjno nasmihajo, ko vidijo, kako propada in se ubija slovenski rod. Nemški časniki pa pograbijo z veseljem t«a.kb novico in poročajo v svet, da so Slovenci — narod morilcev. Pa spoznalo bode ljudstvo, in čas je že, da spozpa pravega sovražnika. Žganje je strup, naj si bo povžito y katerikoli meri. SlOT. Bistrica. V torek 23. t m. zjutraj se je v bližini mesta vžgal voz, na katerem se je peljalo trgovsko blago na sejem. Zgorel je en velik zaboj blaga trgovcu Francu Krepeku. Zgorelo blago je bilo vredno okoli 200 kron. Najbrža so se vsled drgnenja vneli česalniki iz celuloida Krepek ni bil zavarovan za blago in zato tembolj občuti škodo. Požigalec pobegnil. Dne 21. t. m. je nastal pri posestniku Slana v Šratincih, okraj Gornja Radgona, ogenj, ki je uničil dva svinjska hleva, skedenj in dva voza. Bilo je očevidno zažgano. Sam je padel na nekega človeka, ki se je s kolesom odpeljal od pogorišča in se na to, pustivši kolo na bregu, z brodom prepeljal čez Muro. Na levem bregu Mure je vdrl v brodnikovo hišo, kjer so ga prijeli, ravno ko je hotel ukrasti različne stvari in zvezali, da bi ga izročili orožnikom. Med časom, ko so poslali po orožnike, se je pa zločincu na neznan način posrečilo oprostiti se vezij in pobegniti. Dosedaj ga še niso vjeli. Ukradeno kolo katerega se je posluži! zločinec pri begu, je pravi lastnik že reklamiral. Gradec. Slov. kat. akad. tehn društvo „Zarja“ v Gradcu spremeni svoje društvene prostore ter stanuje od 3. decembra naprej v Brunngasse 7, I. Peakva ob južni železni« i, Svetovno slavni organizator Narodne Stranke, Miloš Stabler, ustanavlja pri nas mlekarko. Radovedni smo, de bo ta mlekarna tako uzorno delovala kakor glavna mlekarna v Celju in mlekarne v Go to vij ab, Firešici, Gre belcem ter lesna zadruga na Pohorju. Kdor zadružno čuti, kdor ni samo strasten političen agitator, ampak tudi za gospodarski napredek vnet, tisti mora, naj pripada katerikoli stranki, obsojati brezvestno početje raznih zadružnih celjskih delavcev, s čemur se bo ubil vsak smisel za zadružništvo. Gg. v Celju, kaj je vzrok tega vašega početja? „Narodni Dnevnik“ prosimo za odgovor, saj je Štibler tudi tihi napol urednik „N. D.“ in ne bo treba iskali informacij. (Celjska Zveza je zgubila nad 80 člamc, zato ustanavlja zadruge „na papirju“, da more ministrstvu, kadar prosi za podporo, izkazati večje število zadrug — Op. ured.) Ribniško steklarno je kupil g. Lenarčič ter jo je iz raznih vzrokov ustavil. Postavil si je parno žago s šestr desetimi konjskimi močmi na dva parma ter je bila 18. t m. blagoslovljena po tukajšnjem župnika. Ob tej priložnosti je bila sv. maša v kapelici sv. Jožefa na steklarni. Dobova. Dne 23. t m. popoldne ob 1/l5. do 5. nre se je opazoval tukaj precej velik zrakoplov v smeri Klanjec na Hrvaškem proti Brežicam (Belo - Kranjsko). Piul je v visočini okoli 300 m., % daljnogledom se je dobro opazila vrv, viseča od čolnička, kakor tudi vrv k ventilu. Oseb se ni moglo razločevati. Planina. Resnici na ljubo moramo povedati, da tistega tepeža, ki se je vršil dne 14. t. m. pred gostilno Pintar, ni zakrivil mladenič tukajšnje župnije, temveč sta ga napadla dva dobro znana pretepača iz jurklošterske župnije in sicer brez vsega vzroka. Razume se pa, da se je napadeni moral v sili braniti. Sramoto planinski župniji sta torej napravila slednja dva. To naj velja za tisto osebo, katero so isti dan povzdign i! do tako visoke časti. St. Peter V Sav. dolini. Prihodnjo nedeljo dne 28. novembra popoldne po večernicah priredi deželni poslanec Terglav protestni shod proti nameravanemu novemu vinskemu davku. Shod se vrši v gostilni Žgank. Somišljeniki vinorejci, pridite vsi na shod. Griže. Naša župnija je postala zadnji čas torišče celjskih liberalnih zapeljevalcev mladine. Grozna blamaža liberalcev pri zadnjih obč. volitvah je vzrok, da so se vrgli na mladino. Razni lažnjivi preroki iz Celja prirejajo shode za mladino, na katerih se hoče mladino odtujiti veri in poštenemu nravnemu življenju. Med temi preroki je tudi neki možakar, kateri je, kakor smo izvedeli, v službi pri Zadružni Zvezi v Cilju. — Kolikor nam je znano, je tudi naša posojilnica v zvezi z Zadružno Zvezo v Celju; vprašamo katoliško narodne može, ki vodijo našo posojilnico: kako morete podpirati Zadružno Zvezo v Celjn, katere uradniki hočejo mladino, vaš najdražji zaklad, spraviti na kriva pota? Jurklošter. Dne 28.. oktobru, okoli piplnoči župana v osebi pametnega gospodarja krščanskega moža Jakoba Blatnik, kateri bo vsled, vzornega lastnega gospodarstva gotovo tudi uporafbil svbje moči za blagor občane. Občina, • broječa 3000 duš, je vesela, da ima na čelu tako odličnega moža, ki je tudi zvest pristaš Slovenske kmečke zveze. Žalibog, pogrešali smo pri borbi sopomoči naših vrlih Šentlenar-čanov. Galicija. Marsikateri posestnik bi si rad del pri svojem posestvu kaj urediti, pat žal, inženirji so bili predragi, kjer jih je bild malo. Sedaj pa je, hvala Bogu, ta nedostatek odpravljen, ker je dobil trg Žalec v osebi občinskega tajnikja g,. Mikuša takega moža. Ta je namreč prišel pretekli (teden v občinsko pisarno v Veliki Piresei in napravil Skico iz občinske mape za delniško pivovarno v Žalcu. Prebrisani ste res g. Albin; toda mi vemo, kaj Vats je prav za prav prignalo H nam. Radovednost namreč, ali je volilni imenik za občinske volitve že razpoložen, Ta, sicer še ni razpoložen, a zastonj vendar niste prišli. Ogledali ste si morda občinsko pisarno, kjer se tako lepo kraljuje ko(t občinski tajnik. Samo na to ste pozabili, da ste bili že v naši pisarni za calsa deželno-zborskih' volitev. Osvežite si malo spomin in boste vedeli, kako je bilo. Kar se pa tiče, občinskih volitev bomo mi žet brjez sodelovanja ,„jhapred(njjajk)ovs‘ opravili. Zato opozarjamo vse naše ljudi: na dan volitve vsi na volišče. Liberalci bi radi prišli krmilo. Ako bode vsak naš somišljenik storil svojo dolžnost, se jim to ne posreči. Ako bi zmagali nasprotniki, bi bil to madež' za našo občino. Nikdo se naj ne da zapeljati od ntvsprofoiktov, četuldi min Objeftajp zijate 'gradove. Saj vemo, kako je bilo z občinskim gospodarstvom tedaj, ko so bili liberalci v odboru. Ne dajmo se zapeljati, četudi obetajo liberalci kje novi most z „ocvirki“ po vrhu; naredili ga bodo namreč sebi, nam se pa smejali. Zatorej pozor! Brežice. Naše vrlo k. s. izobraževalno društvo nam je pripedilo v nedeljo, dne 21. novembra krasen zabaven večer. Priredilo nam j(e gliimi „Krčmar pri zvitjem rogu“ in „Kmet in fotograf“. C. g. Fr. Špindler, neumorno delavni društveni predsednik, nam je ,v poljudnih in jedrnatih besedah poj a sinil pojem, zgodovinski razvoj razne, vrste dramatike. Povedal nam je, kako velikegat vzgojnega pomena, je za človeka mrlavno dobro dramatično pesništvo in nasprotno, kako pogubonosna je za Človeka n r app o slaba dramatika. Igralci so rešili svoje vloge izborno. Posebno /nam je ugajal igralec, predstavljajoč kmeta, .ki je rešil svojo nalogo izborno 'dobro. Igralci so pokazali, kako nadarjen je slovenski narod in kako velike vspehe bi lahko dosegel na vseh poljih, ako bi bil ravno tako vstrajeh In podjeten, kakor je nadarjen. Daj Bog, da bi nas zopet kmalu razveselilo naše mlado k. s, društvo s slično zabavo. IIzmed udelež-nikov so se vedli nekateri nedostojno. Kadili so v dvo- rani, dasi je prepovedano kaditi; pljuvali po dvorani, kakor, da bi bili doma v hlevu. Da bi se veki dar ž,e enkrat naši ljudje odvadili pljuvati na tla na javnih prostorih! .Udeležba je bilajza tako obljuden kraj majhna,. Mladina slovenska, obiskuj rada plemenito zabavo, zabavjo, ki upliva blažilno na duh in srce, in se ogiblji pregrešne zabave, izabave po nezdravih, zakajenih, smrdljivih gostilnah! ! !, Koroško. Hujskanje na poštnem urada t Celovcu. Če bo rasel c. kr. uradnikom in uradnicam na Koroškem germanski greben še zansprej tako kakor v zadnjem času, potem bomo morali ustanoviti poseben list, ki se bo brigal samo za kaskanje uradnikov. Celo na celovški glavni pošti, kjer Slovenci nismo imeli nikdar kake sitnosti, se je v petek, dne 12. t. m., popoldne obregnila uradnica na slovensko stranko, ki je oddala na pošti zaboj knjig družbe sv. Mohorja. Stranka je izpolnila spremnico nemško, le privatno poročilo, ki poštno nradoieo prav nič ne briga, je pisala slovensko. Uradnica se zadere nad stranko: „Könnens nicht deutsch sehreiben?“ Kdor pozna narodno zagrizenost celovških ljudi, si lahko misli, da je uradnica s tem izpostavila stranko zasmehovanju navzočih. To je že nezaslišano. Vsi celovški Slovenci naj na to odgovorijo s tem, da ne zapišejo več na nobeno poštuo pošiljatev nobene nemške črke! Nemški „Volksrat“ za Koroško je imel v nedeljo 21. t. m. svoj občni zbor. Predsedstvu in delavnemu odseku je zbor izrekel za „obsežno in plodonosno delovanje“ zahvalo. Da je bilo delo „Volksrata“ res obsežno, smo čutili koroški Slovenci pri nastavljanju in prestavljanju uradnikov ter v celem političnem in nepolitičnem življenja; da je bilo tudi plodonosno, radi verjamemo, če se spomnimo na škandale, ki jih povzročajo uradniki na Koroškem, zlasti pri železnicah, ali če se spomnimo, da so nam pri sodiščih vzeli zadnje drobtine pravic do rabe slovenskega jezika. Soglasno so na zboru tudi sklenili resolucijo, naperjeno proti podržavljenju ljudskih šol. Razumljivo. Kakor hitro bi bile ljudske šole pod<žavljene, bi slovenski jezik na Koroškem dobil v šoli vsaj nekaj pravic, in Metnitz bi ne bil več paša v koroški doželi. Nemški „Volksrat“ naj Čelu, Se nikdar nismo koroški Siovenlci trpeli takih krivic,, kakor ravao pod sedanjo vsejnemško vlado. Slabše nego s cigrni se ravna z nami. V polni meri občutimo nemško „kulturo“. VelikovŠko okrajno glavarstvo je vzel nemški „Violksrat“ pred vsem na piko. Najprej je najpadel znani velikovški „volksbüdner“ c. kr, okrajnega komisarja zaradi njegovega nedolžnega obiska naPjek-šah, ki je bil zgolj privatnega značaja.- Da se je gospod oglasil tudi v župnišču, to jje prav rad storil že tudi marsikateri, četudi nemško-jnjaicijp n ail n i (učitelj. Po jmisllh nemško nfjjcionafcevi djainidanes Človek ne sme imeti več proste volje. Za g. okrajnim komisarjem je prišel na vrsto komaj šlele osem dni tukaj bivajoči učitelj na šentrupertskl šoli pri Vjelijkovlcu. Nemčikemu Mihelnu ni prav, da postavi „Družba sv, Cirila in Metoda“ slovenskemu učitelju na svoji lastni zemlji, hišico, v kateri bo miogel stanovati. Seveda, ker se godi to v bližini /glavnega, mesta nemškega rajha „Berolina“! V istem članku „Fr. Stimmen“ se zaletava dopisnik nemškega „kullturvolka.“ v tajnika c. kr. okrajnega glavarstva v Velikovcu, ki si hoče tudi pozidati v Št. Rupertu za počitek na svoje stare dni hišico, v kateri bi si odpočil od svojega vestnega, pravičnega in trudaptolnega dela;. Tuiđi to bode nemške krivičneže v oči zato, ker je okrajni tajnik gosp. Fr. Robar ostal zvest svojemu narodu, če bi bil pa renegat, kakor, jih ravno med uradniki in učitelji mrgoli, bi bilo pa vse prav; zakaj za nemški nacionalizem je dober vsak odpadek, če zna le „/heil“ kričati in pa kimati. Naravnost jgrdo pa je za nemške hacio-nalce dejstvo, da se v omenjenem lutrovskem listu vlači na dan neka hišna zadeva, radi neke izgubljene zapestnice veli bovškega c. kr. okrajnega, glavRrja. Kaj takega je zmožna samo nemško-načionalna zloba. Cs nimate boljših sredstev, napadati pravičnih ljudi, potem je žalostno za vas! Da se dogodijo slovenskim učiteljem pod c,, lboj najhujši. Dobro vedo to naši sovragi, zato snujejo tuje Šole med nami, da vzgoje ljute janičarje. Zlate so besede nemškega rodoljuba, Mi vidimo Sl njih’ zlato, a‘ga pustimo v nemar. Kaj tvegamo za naš narodni obstoj H Stotisoce nabirajo tujci za bo proti nam. Rosegger zavija oči proti Vajhaii, češi: Mi branimo le svojo posest. Zakaj pai ne vstane in zagromi proti j zlobnim zločincem, ki podirajo s kruto močjo kapitala dom za domom slovenskemu ratarju. In kot bojni vik plenivcev zvene stihi gornještajerslce-ga Kernstocka, StotisoČe skupljajo, a mi? Tudi mi smo začeli z narodnoobrambno zbirko. Uspehi pa še ni zadovoljiv, Dosedaj se je večinoma, skbro izključno oglašalo samo duhovništvo, ki je že tako obloženo z davkom za narod, za ljudstvo, za reveže itd,, da se nanj le težko obračamo ifn nas le največja potreba sili v to. Sila je strašna, svečeni-Štvo bodi tudi v. teh časih baklja, ki sveti pred ljucb stvom! Ali res nimate svojih trgovcev in uradnikov, obrtnikov, premožnejših posestnikov? Ali nimamo nobenega v svoji sredi, ki udobno živi,, in bi si lahko kaj pritrgal brez Škode? Zakaj se »klepljejo oni, ki imajo pod palcem, tako suženjsko svote 20 K? Nemci dajejo desettisoče. Kje so občinski in denarni zavodi, kje društva? Jočemo in vikamo, kako se nam hudo godi, a nismo zmožni žrtvovati. Žrtvuje le oni, ki nekaj sebi odreče,: Koliko jih' je, ki bi rpkli: Danes bom strat-dal, da dani svoj belič domovini in narodu? Rogali bi se mi, če bSi dejal: Mnogi se smejijo obrambenomu delu. In vendar se smejijo oni, ki ne store ničesar. Govorimo in pijemo dalje, tujcu v korist. Mati Crnogorka se je smehljala, ko so ji prinesli prvega sina mrtvega iz boja, ni Črhnila, ko je izdahnil v njenem naročju junaško dušo drugi, ko je pa izgubila zadnjega, je jvzkriknila in odplula za sinovi. Sinovi Slovenije pa ne umirajo junaške smrti za dom, nego zase, umirajo v brezbrižnosti. Ljudstvo še ni. dovolj narodno zavedno, duhovščina ne zmore; vjsega bremena, naša inteligenca pa se navdušuje. Mati Slovenija se bo zgrudila žalosti, prepuščena tujcu od lar stilih, sinov. Zadnji čas je, da se zdrami, kdor spi, im obudi, kdor jei mrtev. Tujec prodira ter kupuje, pa zemljo; sklepajo se St lljski dnevi, društva pa si nabavljajo zastave; drugod bude nevarnosti pesniške duha-(ve, dai vžigajo (ljubezni žajrkei in plamjenečei strele, pri nas sc naslanjajo na Cankarjevem nihilizmu in blatijo cerkvenega kneza,, apostola požrtvovalne ljubavi! Koščena pest že trka na vrata in skozi vse Špranje sili duh smrti. Kje je duh junaštva, kot je živel v Karta,ginskih gospeh, ki so si strigle kite, ko je pošlo nakitje in ni bilo tetiv? Se en kozarec, saj tam „ne dobimo ne (kapljice več!“ Varujmo in pazimo, da ne bo nekdaj gledal triglavski vrh na Širno zemljo, kjer je bival rod, ki ni napel vse sile, da o-stane. Se je Čas, a ura je že davno odbila enajst! Otmimo Čoln, ki se potaplja, sicer bo sikal Jđetev sleherni brizg, in iz globin bo zrjanelai pesem: Bili smo . . . Helen. Namen schulvereiinskih Šol. Kaijšen namen Imajo ie šole, Izpoveda Schulverein sam. V Rodinah na Kranjskem so namreč pred letom ustanovili nemško sclntvereinsko šolo. Kako dobro je ta Šola delovala v enem samem leto, in kakšne nspiehe je dosegla, so pokazale občinske volitve. V tretjem razredu so .zmagali Nemci, v drujgem in prvem pa nem- škoprijatejljski Slovenci, po domače nemškutarji. T a politični uspeh razglaša Snhulverpin kot said schul-vereinske šole in povdarja velik pomen nemških Šol v narodnoobrambnem oziru. Zopet nov dokaz, kako nevarne so za nas take šole in da je dolžnost vsakega rodoljubnega Slovenca, z vsemi močmi delati proV; schulvereinskim šolam kot našim najhujšim političnim sovražnicam. Roseggerjev sklad vrlo napreduje. Dosedaj je nabran ega že 1,400.000 K, in Šp vedno se pridno oglašajo novi darovalci. Tako so v najnovejpem času darovali za Roseggerjev sklad po 2000 K tajni svetpik .Schwieger v Berofinu, iBjanemajnn' v Manchestru na Angleškem, uradniki družbe državnih železnic na Dunja ju, dunajski magistralni uradniki štajerski deželni uradniki it;d. Rosejggerjev klic: K 2000 ==» 2,000.OOO je našel odmev po širnem svotu. — Vsi nemški časopisi v tujini pišejo o tem ifn vspod-bujajo ljudi, naj vendar darujejo za „zatirane“ avstrijske Nemce, Kaj pa pri nas? Zadnji čas: so skoro popolnoma) ponehali darovi za obrambni skliad. V vsakem oziru tako radi posnemamo Nemce, samo v požrtvovalnosti za narodno obrambo jäh ne maramo. Kedaj bo pač prišel Čas, da bodo slovenski rodoljubi izprevrdeli, (kako velikanske važnosti za obstoj naroda je narodno obrambno delo’ Nabirajte rabljene poštne znamke za našo narodno obrambo! Vse naše somišljenike prosimo, naj prično sedaj z nabiranjem rabljenih poštnih znamk za obrambo meje. Posebno one, ki imajo sbrodnike po tujih krajih, prosimo, da se udeležujejo teh zbirk. Pri vsaki i pošiljatvi naj se napiše poleg nabirateljevega imena tudi Število in kakovost poslanih znaimk. Rabljene znamke iz kuvert se naj izstrižejo, in sicer tako, da znamkin rob ostane nepoškodovan. Ne sprejemajo se rabljeni koleki, pač pa vse dopisnice tujih držav. Pošiljajo se naj znamke kot vzorec brez vrednosti, za kar zadošča navadna lOvinarska znamka. Dobrodošle so zbirke vseh že uporabljenih znamk. Len vzgled nabirateljem je dal g. Leopold Puhar v Ljubljani, Ki je v 'ta namen prvi daroval 10.000 znamk. Mladeniči, mladenke, sledite temu pridnemu nabiralcu! Znamke sprejema „S. kršč. soc. zveza v Mariboru“, Cirilova tiskarna. Narodno gospodarstvo. Lasten poStoo-hranitoični urad se bo ustanovil za Bosno ih Hercegovino Dosedaj je bilo v navadi pri poštni hranilnici, da je vojaška pošta v Bosni in Hercegovini sprejemala, po pogodbi z bosansko deželno upravo, samo vloge. V meničnem prometu so pa bili poštni uradi v anektiranih pokrajinah samo kot posredovalci za avstrijsko ali pa ogrsko poštno hranilnico. Po aneksiji se je pa uvidela potreba, te razmere predrugačiti. Skupno finančno ministrstvo sedaj dela na neki predlogi, tičoči se (posebnega ;p o š t rta -hran lini on e g a irradai za Bosno in Hercegovino, ki bji bil enako organiziran, kot ona dva na Dunaju in v Budimpešti, ter bi dobil thidi svoj čekovni promet. Le v žiro-prometo bo upad zavzemal slično mesto kot ga zavzema aystrijjski pošt-no-hranilnični urad napram ogrskemu. Nemško - avsfrl j s J ta ehrijhska pogodba. ’ Pred kratkim se je sklonija wnemšik(o-avstrij|ska carinska pogodba in se jel določilo, da adstrijsko-ogrska vina., za katera je priložen pri pošiljatvi avs-trijisko-ogrski preiskovalni certifikat, se ne bodo več preiskovala na nemški meji, kakor so se dosedaj. Dalje so se z nemške strani stavile določbe, da se bo uvoz manje vrednega in za varenje piva slabega ječmena strogo nadzoroval, da ne bo na škodi uvoz boljšega ječmena, ki se tudi višje zaracuni v carini. Vršila so se tudi dalje ustmena pogajanja na Dunaju in Budimpešti radi živinskega uvoza v slučajih kuge. Ustanovitev ruske žitne banke. V Petrogradu so se te dni posvetovali, kako bi se zboljšale določbe za realizacijo žetve in o predlagani žitni banki. Temeljna glavnica za banko naj :bi se dobila) potom javlfie subskjrjjbcije interesentov; eno petino naj bi prispevala državna banka. Zastopniki mlinarske zadruge so se izrekli, daj se zatiru ga, pridružuje ideji banke in da so mlinarji pripravljeni sodelovati s kapitalom pri osnovi. Istotak» so se izrazili tudi zastopniki zasebnih bank, a odklanjali so pa vsako sodelovanje države. Avstrijska petrolejska industrija. Ker se je akcija za odpravo bencina po zadnjem vladnem določilu razglasila kot notranja državna zadeva, poskušajo sedaj vnanje čistilnice vsaj tako pogodbo napraviti z vlado, da bi jim bilo omogočeno prevzeti vse postranske produkte, ki se dobe pri odpravi bencina iz petroleja. Država) je pa sklenila, vse te produkte, ki se dobijo potom odprave bencina, prepustiti enemu samemu glavnemu odjemalcu. Čistilnice se sedaj potegujejo za to. Nov konflikt med pridelovalci sladkorne pese in s Ikornimi tovarnami je nastal, kiafkor poroča „Union“. Med češkimi pridelovalci pese se je pričelo v najnovejšem Času neko gibanje proti predsedniku Zveze, ker se enotna cena za peso, s pridržkom sladkornih tovarn v svojecasni pogodbi mi pokazala kot trajna, posebno, ker so sladkorne tovarne večjim pesnim producentom 10 do 20 vinarjev več, kot pa iznaša enotna cena, plačale in so se na temelju tega že sklepale pogodbe.. To je pridelovalce; tembolj razjezilo in vzhevoljiloj, ker je zastopnik njihove zadruge svoj čas to enotno ceno kot poseben pri dobitek hvalil. Na zborovanju, ki se je vršilo zategadelj med načelstvom zadruge pridelovalcev sladkorne pese, se je prav živahno razpravljalo o tem in se je poslala prošnja na namestnika) grofa Kondenhoveja, naj učini, da tovarne ne bodo plačevale povišanih cen. Naime stoik, je pa to odklonil s pripombo, da sp tovarne po pogodbi v pravici. Dalje je odklonil napiestnik tudi drugo prošnjo, da bi deloval na to, da stvar ne bi prišla v, javnost. Novi ameriški carinski predpisi. Po novi a-meriški carinski tarifi so glede določbe carinskö-.vezne vrednošti blaga nastale precejšnje prenaredbe. V Zveznih držaivah se vrši ocenjevanje vpeljanega blaga na temelju v izvozni državi vpeljane tržne cene ali een;e na veliko. V. onih slučajih, v katerih ne obstoji občna cena za kako blago X izvoznih deželah, (ker se blago napravi n, pr. safmo za izvfoz, ali se pošilja v drugačnem ovitku vj tuje države, ali pa ker se doma ne prodaja na veliko) se je dosedaj po nem-ško-ameriški pogodbi, ki pa velja tudi v drugih državah, in pri nas v Avstriji, določila pena za blago v velikem. Finančno ministrstvo Zveznih držav je pa izdalo 25. oktobra 1. 1. okrdžlnico, v kateri izjavlja, da ostanejo zgoraj omenjene določbe, v veljavi do konca termina šle samo za Nemčijo in Nizozemsko, za druge države stopijo pa že določila nove tarife^ v veljavo. Po tej ne sme biti tržna cena v Zvezne države upeljahega blaga, ki se ne prodajal doma na de’ belo, višja, kot je cena v Zveznih državah. Odtrgajo se pa od (tega vsi stroški za carino, prevoz, zavarovalni in komisijski stroški do: 6%. Nemško-ameriška trgovinska pogodba se neha dne 7. februarja 1910, in z Nizozemsko pa 7. avgusta 1910. Do tega časa bodete tl dve državi vživali Še olajšave, ki so odtegnjene našim izvoznikom. Tudi drugim državam dovoljene koncesije n e m s k o- a.m e ri š k e pogodbe, ki niso v, nasprotju z novo tarifo, ostanejo vsaj zdaj Še pri starem, tako pred vsem priznavanje spričeval trgovinskih zbornic o ceni blaga. Razgled po svetu. Orli pri Cehih. Med moravskimi Cehi se je jelo prav živahno gibati med mladino, Telovadska organizacija, slična kot pri nas, se je med njimi že u-stanovila in prav lepo napreduje. Orel ima že 100 odsekov s 5000 člani skupaj. Tudi na Dunaju imajo Cehi že jOrla:. Priredili so že tudi javno telovadbo. V kratkem se ustanovita na Dunaju zopet dva odseka za okraje, in tui bodo tudi slovenski v^okošolci, ki so Orli, telovadili in se urili. Sprožila se je misel, da bi prihodnje leto nastopili kje skupno: slovenski in Češki Orli. Toli koristna in tako potrebna katoliška telovadna organizacija je našla med brati Cehi nagrodbvitnejša tla, in kmalu bo vzletel katoliški Orel kvišku ravno tam, kjer so jeli svobodomisleci, razšir jati svoje pogntoonosne nauke med Slovane. Klub gluhonemih. V Londonu je med mnogimi klubi klub, ki se more imenovati res vzoren. M tem klubu sedite, pišete ali berete popolnoma mirni in zadovoljni, ker se ni trebjai bati., (0 00 eo a| 1*1 3 £ * o -a .S- a *T S’0® Q* ‘JZ o fcs o © Ä © > o C £ Ji O. o o ö O o- S > ® . ® 'a' "a1 O g, JI o O J- ‘S* Šolske potrebščine knpite po ceni in dobro edino pri tvrdki: ss Goričar St Leskovšek ss v CELJU, Graška ulica št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolstih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črail in tušev, kamenčkov, gob, tablic, uradaih zavitkov in stran. NA PEBELOI NA DROBNOU OOOO«■ pri e *- M _ O r, H “ c Q. ® in <0 H X -«Ijijjsod ■A|[[»n.s mraejsađ J Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Dražba cerkvenega vina = 250 hekt. = bo 1. in 9. decembra t. L ob 11. uri predpoldne pri Sv. Petru niže Maribora. 225 ureš Alojz Suraenjak Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31 priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blag« najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganjiee. 226 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX) v;xxxxxxxxxxxxxxxxxxx. Edina narodna steklarska trgovina Fran (Strupi, Cel|e priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba! Sta debelo. UT« drobu#. Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni. in iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Prflmnfnnp 8 slovenskimi ploščami, čistim UTI. diillUlUIlt) jasnim glasom iz naiholiših tova a ar t " - — Cerkveni in sobni slikar in pleskar ^ Franjo Horvat flV A RIB O R, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke 53 e! I Velika Cerkveni slikar Peter Markovič akadem. slikar v Rožeku na Koroškem X X X X X X X X X se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkvä v različnih slogih, cele notranje poprave cerkvä (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence. X X X X X X X 23 X Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike! Izšel Je lep stenski koledar za leto 1910. Gostilne, društva, šole in župnijski uradi ga dobivajo brezplačno. Poslati je treba le znamko za poštnino. Dobiva se samo pri gospodu Ivanu Klinc-u, typogral] Koroška cesta v Mariboru. gXXXX Restavracija X>OOQ^, Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. božična prodaja po zelo znižanih cenah se vrši v narodni veletrgovski hiši E. Stermecki, Celje. Poštne pošiljatve črez K 20 — franko. Ignac Božič narodni krojač t Mariboru, Tegethofova ulica 16, t Mši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga } vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nnjnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrab zgotovi. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*-Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na ra«polago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4-,/4%, na vknjižbo sploh po 5°/#, na vknjižbo in poroštvo po 5 V*°/p in na osebni kredit po 6°/#. Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemii praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik ođ 8.—12. dopoldne in od 2/— 5. dopoldan. r 6 Po» oj linic» Ima tudi n» ra».jii>lr«go tl «ni» če Itrjsnllne nabiralnih«. estaierska 1 Dosoiimica v registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).