S A G G I O GRAMMATICALE ITALIANO-CRAGNOLINO COMPOSTO da v VINCENZO FRANUL de WEISSENTHURN dottore di LEGGE PARTE TEORIC TRI RE T E, mdcccxi. Dalla S tam peri* di Antonio Maldini, Con Approvezione. S budi f o kranjjka Modti$a{ Sadoftii fi fpala do sdej ! sil ni ozhltna praviza D' obudeaa bdfh sa naprej ? Stupent in aliis ( Lingui«) vel Litterula parva artem transgredi, et paene propria Lin" gua vitium g«nerat per singula verba. Res mira ! tam roagnos viros prudentia« deditos - cuncta baec in alienae linguae gloriam transierr*, et USUm Scrip turae in Licgua indigena nou nabere. Ottfried. — Gottschcd. SUA ECCELLENZA lh SIGNORE FRANCESCO SERAFINO PRINCIPE D I PORZIA CONTE DI ORTENBURG, SIGNORE EREDITARIO DI PREM , E SENOSHEZHA , LAUTERBACH , MAILENHOFFEN &c. &c. GRAN CORDONE DELL' ORDINE REALE DI BAVIERA DI SANT' UBERTO &c. N el consacrar a? grandi JMecenati 'c opere del loro genio due sentimenti egual-mente ragioneuoli a ni mano , quan timai so-no gU scrittori. Mirano in prima luogo a tributare un omaggio puhblico al merita reale , od alle contingemt brillanti del Soggetto, crd si rccano ad onore di contempiar o d? iuvocare (tf Protettor generoso ; cercando in sccon* do lnogo di porre alt ombra del medesimo i parti della loro penna, assicurando a qne'sti uil destino , qual piii sanno , e fortunato e lusinghiero, Avvcne un terzo talora , ed e di esternare quei sensi , che credon dovuti alle beneficenzt particolari , delle quali con milni fic a bontd cumulati, credono di non poter aitrimenti , che con una solenne confession aiicviar il peso, sempre dolce , sempre ono-revole, e alle bennate anime, presente sempre. J)i qud gli elogi , le ricordanze , le suppliche, le quali ordiscono presso che tut-te le Dedtcatorie, che venčno in luce , e che hanno tutte quasi la sventura di costar pensieri , ed artifizio molto e di ttovar leg-gitori , o niuno, o pochissimi* Fort una mia vuote , che mettendv sotlo gli auspizj V o s tri E c c el s i que-sta qualunque siasi fatica mia, d? elaborar una una Dediča mestier non mi faccia. Poiche non si vedra in fronte a guesto libricciuolo il chiarissimo V o a t r o IS o me, che ovun-que sel porti fortuna, ei non dovrd far sa-pere ne auanto grande vi štete, ne quanto alto sollevi tra ta nebbia di vetustissime generazieni la fronte illustre quella pianta , che del Vostro No me ossequiato uno drgC elttti suoi rami abbetlisce , ed adorna. JPosso tacer io tutto cid , che tributo s ari a di V o str a Grandezza , ed assicurarmi, che tutto quel morido , che vi conosce , ed am-mira , per me ne parla , e fa plauso ; son certo alla ventura mia d* aver in Voi o Signore! il mecenate : e lieto auspizio da cid prendo vel mio lavoro , cW io pongovi a pie rispettosamente. Questo %olo forse potrebbe imputar-misi , ch* io di fanta venerczione pella su-blime Pcrsoni Vostra ., e da t, z, zh. Anticamente si man'ene\rario anch.e le lettere c, a, w, x, j, mi potendo supplire iu altra ma-niera al lorj mancamento i moderni non le cre-dono necessarie , e pcrcio s1 esttudono pure dal nostro Abbicci. Sicciie oggidi non si scrive pili: CAP. 1. Delt Alfabeto Cragnolino. a Cer- (*) Nell' iufanzta del nostro Dialetto scrivevansi i carat-teri Glagolkici ; a facilitare poi la comunicaziono lit-teraria cel resto degliEuropei colti gli Autori eragno-lini scrivono dallanno 155« inpoicoacaratteri latvnL €erquv Otroci Christus. Buque Quaf ffdda Wytes Svonjr JKaxin Taxin chiesa, prole, Criste, libro, lievito, acqua, eroe, egli suona, quale, tale , ma si scnve Zerkev Otrdzi Krifius Bukw Kvdf Voda Vites Svoni Kdkfhin Takfkin &c. ma si sostituisce al c, • q, la z, ed il k: Al il v: Al x, il k/, A\Vy, V i colP accento acuto, CAP. IL Della prenunzia čTogni let ter a individaalmente a. Nella pfonunzia cragnolina corrisponde que« »ta lettera per lo piu al suono delP a toscano ; p. e. vrata la porta; dan, il giorno; ujsda la ca-vezza &c. L' d col circonfle?se , che vale qual antico aa , e eggidi fuor d' uso, perche, avendo un suono disteso , egli viene segnato coll' accento acuto, p. e. drdg , caro ; fdra la parrqpchia , s c r i v i: drag , fdra &c. L' d colP accento grave ha un suono conci-So, e meriio tra V a, cd e, p. e. pravda, il pro-cesso; grah, il pisello; mrds, il freddo % pojhaji, lo spettro &c, b. Corrisponde affatto al b italiano; egli non dere pero mai confondersi col p, che ha per se un 3 un suono duro , p. e. je bila , ella era , je pila, ella bevcva; baf, il basso; paf, la cintola. d. Suona, come in italiano , non confonda'si pero mai col t . p. e. dergam , io gratto ; te.rgam, jo straccio , it: vendemmio. dvojo (*) due, tvoje, tuo, da, egli da, ta, questa &c. e. Questa lettera non ha seeondo 1'opinione dei moderni autori che tre articolazioni nella pronunzia; lmo. V e la lettera e* coIU accento acuto ( il cosi detto e chiuso ) che a molta convenienza col francese i aigu, e che ha un suono disteso, p. e. nedc'la, domenica ; repa , la rapa ; z/na, il prezzo, 2do. Ve la e colPaccento grave ( il cosl detto e aperto ); questa ha nella pronunzia molta convenienza coll' (i tedesco, o colP a i francese; ella ha pero sempre un suono veloce, e cOnciso, come: gerd , bruto; jeklo, 1* acciaro; merva, la particella. 3Z0. Quando nePa parola non vi čada il suono sulf e , e che sia ella priva d' un accento , allora il suono della medesima riene tranghiot. tito , e la e equivale ali' e muet francese , p. e. Ičnez , la pignata ; uren , agile ; posen , tardo , pej, il cane,pronunziasi quasi Ion z, ur*n, pos*n *pf &c. Conriene oltrecid conoscere V 6 col circon-flesso, e Vte colla codčtta, di cui si servivano, quasi sin al presente gli scrittori cragnolini in A 2 sosti- (*) Nei senso latiao, h i ni > di due cnialita- di dne speci«: 4 sostituzione delle anticate ee, e del js. Cos. seri-vevasi prima prčflop , la tras^ressione , lidiza, x arione, in vece deli' anticato preeflop , leeatta si serireva gledam, io guardo, gntesda, il nido. pelf anticato gljcdam, gnjesdo. Oggidi pretendono pero i moderni autori di dover purgare V ortografia eragnolina da q este S je sformate ( come Te chiamano ) sostenendo di poterle benissimo supplire, o coll* accento acuto (O o colP (v) acceniograve secondo Pemergen« za del suono, che cade sopra questa vocale. / o Pronunciasi come in italiano , p. e. jte*ten , vezzoso; fefla la chiacherOna ; fant, lo zitellO , il giovanotto% frdzha, la frombola &c. 8- Ha la convenienjn col g italiano pošto a. vanti a o u, e consouanti, come in gatto-ghetto, ghirlanda, gobbo, gusto, gre, co &c. p. e. gerbast, griazoso; gibboso, bogat, ricco, grčli, peceato- Il suono del g , deve esser ben distintg dai suoni del j , e h , perehe altrimenti si potrebbe dure negli equivoci, p e. gosta, vuol dire, dens-a , hosta, laboscaglia, ganka, del corridore, janka , la veste. (*) Allo Slavo riesce questo suono affatto csotico; ed t' percio, che il nostro Dialetto non s« ne serve , che parcamente , riservandolo per lo piu alle sole parole straniere, o triviali i come fffjta ; fantahTI &C. tu 5 Questa lettera pronunziano i CragnoHoi sempre con forza , e con ispinatmento di fiato dal polmone ai pa'ato , ed equivale al suono del cf> tedesco , p. e. hvdla , la lodtr, meh , Poti o , hranim , conservo. Questo spiugirnento di fiato de-ve essere sonoro, ed intelligibile , giacche altri-menti la parola , o manca del significato , ovve-" ro lo altera, p. e. Aarl,cattivo, ud, il membro , hriba, del monte, riba , il pešce. /. In generale questa voce corrisponde al sufi-no del i italiano, p. e. imeniten rispeltabile , mir, pace, iti, andare. Nelle sillabe d' vina parola , in cui non vi eade positivamente il suono sull' /, sebbeue egli aresse l* accento grave (x ) P i riceve il suono medio tra la e, ed i, pero con pronunzia veloce, e coucisa, quasi come i' e muet francese p. e. vidimo , noi vediamo , lubim 10 ama , cosi pure (Vi coll' accento grave.) fir, il formaggio, dim, il fumo, leggi: vidimo, tub'm, fr, d'm. Se poi nella flessicne ( nei genitivo ) rica-desse il suono suli' / , allora riprende egli pure coll'accento acuto il suo suono uaturale , disteso e sonoro, come Jira , dima , del tormaggio , del lumo &c. AlPiDcontro , quando il suono della sillaba posa sull'*", e ch' egli ha P accenio acuto, que-sta vocale avra sempre il suo suono sonoro, t disteso , p. e. dolina , la vallc, goiida, il maste-letto da latte &c. , A1P y si sostituisce oggidi V i coll' accento acuto, p. e, fin , il figlio , svoni egli suona, w- lijem, lijem effondo, spaudo, verso, pijanz, l'ubbriac«» ne; inve.ce Jyn , jvonj , islyem, pyanz% y. Questa lettera suona , come nelle parole: jattanza, jeri, p. e. jalofi, sterilita, biljem, lo fo la barba, dart\j regala. II j equivale al gli italiano fcome figlio, p i gli o) a/, al gn italiano fcome sogno monta-gna) e sono percio due suoni, molli , e schiac-ciati, p.e. ljubi, cano , semlja, la terra , njegov, suo, dijanje, V atto, P azione , konj, il cavallo .* leggi: gliubi, s e m g lia , gn e go v, dijagne, kog n. Questo mollificamento cessa pero , quando v'ž in una parola avanti il / la preposizione von fuori p. e, vmnjemdti, prender, levar fuori , von* jfisdariti , uscire a cavallo.. k Corrisponde ali1 italiano c pošto innanzi a, o, U,(caro, comodo, čute J p e. kmčt, il vil-lano, moka, la farina, pasterk, il figliastro. Vi sono dei luoghi per altro, ove si pronun-zia il k ( quando sta innanzi V i , anche 1' c ) per lo piu con suono molle , e schiacciato cosl p. e.fekira, V ascia , kej, dove , proounziasi tra Lubiana, e Crainburgo, fekjira, k jej, e nei Cra-guo Superiore persino fezhira , zhej. L Per conoscere bene la pronunzia di questa lettera, conviene osservare la posizione, chMla occupa ia una voce. a 7 a)la p r i n c i p i o conserva questa tettera sempre il suo suono naturale p. e lupina, la seorza„ lov , la caccia, Id z h en , afiamato , Idjlnik, il pro* prietario &c. b) Infra le parole oonserva ella pure il suo suono naturale , sempre che le procedono una , o piu consonanti , p. e. oblak f il nuvolo , Jlab, debole , zhldvek, Puomo, pbjle, il camposagl/-dam , adocehiare &c. — precedendo per6 alla / qualche vocale i eragnolini la prononziano per lo piu come a, p.e. volk , il lupo , p6lxh,\a. luma-ca, mdlsem , molgere, molzhim, tacere, fdlsa , la lagrima, dčlg, il debito , it., lungo, bolnik, l'am-malato , kolnejn , be ste m m iare , foldat, il soldato , polno, pieno, i61 jI, grasso, bolha, il pulice, poldan , il mezzo giorno, m&lkncm , amroutolire &c.'&c. NB. Nelle voci : kblker , quanto mai , kolkajn un pocchetto, kolzkajn, un pocchettino, tblker* un tanto , tblkajn , tanto , e tanto , tblzhkajn » un tantino, velko, grande, bol/hi, meglio, ddl-t /hi, pni lontano , goldinar, il horino ; e nelle parole che nella flessione, come si dira in ap-presso , perdono la e muta, come rabelna , a-postelna &c, conserva pero la l il suo suono naturale. c) Quando poi la / si trovasse in fine di quaL che voce conviene, che s'osservi quanto segue: imo. Nelle parole monosillabe suona la finale in al, come av p. e, dal, dato, fpal , dormito, bal, avuto paura &c. leggi dav, fpav, bav, Lo stesso vale per le composte dalle monosillabe p. e. proddl, safpal &c. Sini f/idl, io sonoandato, si pronanzia: Jim-Jhuv ; ( /hov J meglio pero e Jim fhdl, ed allora pronunziasi Jhev , come si dira ap presso al punto 320, s; do. 8 2do. Nelle pollisillabe colla desin nza io a/, semprecche non derivino da qualche monosilla-ba, si pronunzia la desinenza al come ov\ p. e. Jim pifal, ho scritto , plejal, baUato, fkdkal, sal-tato, ravnal, appianato, rdpotal, fatfco strepito ; 1 e g a s i pifov. pltjbv &c. 3Z0. Le finali el. il, coll' e , i mu te, o d'a c-ceuto grave suonano da noi come uv p. e. priatcl, 1' amico, AJihel, Michele , Jim terpc.l, otel, rčkel , vidil , sgdbil , ho patito , v Tu to , detto, veduto , perso-, leggi : priatuv , terpuv , rekuv , viduv, &c. (*) 410. Le finali lunghe in JI , il, colP accento conservaoo il suono naturale deli' e duro , come nelle parole signore, mor* 11 raorso, senno, polso, ed il dolce, e rime«-so , cpme nelle parole : snello, s v e lt o, gui-sa, m ese. Per questo motivo stabilirono i cragnoiini la / lun ga per la pronunzia del suono gagliardo, e duro , e la ; tortuosa per quella del suono rimesso, e dolce, p.e fonze, il sole; sid, il muro; Jenza , P ombra ; semo , il grane/lo ; pifdr , lo scrivano, misa, la tavol i, Jile n , violento, sfor-zato ; posen, tardivo, tardo &c. Per non incorrere negli equivoci , convieoe osservare scrupulosamente tal'ortografia, mentre 1* iltessa parola puo ayer colla šola distinzioue delle due / s. un duplice significato, come; fad, vuoldire, il frutto sad, vuoi dire dietro Jdlo la sugna salo, leggiactio je/ba, 1'autunno jčsen, adirato gafim, io spengo gasim, . io guado kdfa, la falce kosa, la capra&c. &c. Ma come distinguono i Cragnoiini nella S. majuscola tale differenza di suono? Quasi sin al presente aggiungevasi alla S. majuscola , quando volevasi contrassegnare il suono duro , e gagliardo , Papostrofo stravolto , (tS) e per costituire la S majuscola di suono dolce, e rimesso si lasciava la S senz1 aggiante nella forma naturale , come : .S me rt , la morte« jSir , il formaggio. — Sdravje , la salute , Širna., fin verno. I moderni scrittori pero non ammettono piu Papostrofo stravolto. Sia gagliardo , sia rimesso il suono sibilloSo, essi lo vogliono aver rappre-sentato colla iS. majuscola senza la cedil le , giacche , essendo pochi i časi , in cui si servo-no i cragnoiini delle majuscole , non torna con-to , dlcono essi autori , di sformare una lettera djeli' Abbicei per questi soli pochi časi. fh. Sh. J h. s h. Sono due suoni sibillns' mn aspirazione; J* uro g a gl ra r d o, as p t o, e duro , i' altro r i« an e s s o, e dolce. Jh di suono gagliardo h?, tu-tta la convenien-2a col fd> tedesco , f fcfjon fcfcarf J col ch francese C charmante, echec ) con scia, sce , se i, scio, sciuj italiano (sciabla, scelto, scimia, sciocco, sciugatojo) p. e. fhd~ la-, lo scherzo , rcfketo , il crivello, pifhs, il po-lastio, pof/ttenfet Pouesta, Jhiirn, il mormono. jh. di snono rimesso corrisponde al j fr|n« cese ( jour, joli) al sge, sgi jtaliano ( d/i s» »iungere, sgemmare) pre. shabu, la rana, j// la ror la di violino ; ed un suono, che ha conve-r ie iza coll' . L' ultimo suono ha per ) > pa luogo quando !a voCe non possa sulP iz, q'u indo P u porta con se Paccento grave p.e. .nlufija, Pinganoo, klundzh, la beccaccia, kruh, i) p ine , kup , il mucchio , Jiikno , il panoo č*c. leggi: gotfija, kfnazh, ki h, k"p, fkno &c. V. Questa lettera corrisponde* intieramente alla pronunzia del to tedesco ( 2$ein eroig ) e del v italiano (vino, verme) p. e. wrsttt9 Pordine, jdHiv/e, la salute, vdoVa,, la vedova, vert, 1'orto. In line avatui una consonante . o s' intrude ( a mollificare la pronunzia, tra ia-consonante, ed il v ) un' altra vocale omagenea alla pronunzia , ovvero si pospone al v tale vocale , cosi p e si pu6 dire e scrivere: brefkev , ovvero brejkuv, ovvero anche brejkva y il persico, la pešca redkev, rjedkuv, redkva, il ravano molitev, "molitav, molitva, foraziorie zerkev , ^z, Zerkvn , lachiesa&cc. izerkov , ' Tale variaz1one pero non ha luogo, che nei solo nominativo, uovendo regolarsi gli altri časi secondo la rispettiva declin z^one, come si dira gia in appresso Z. Ha il suo suono gagliardo , e d^re , come lo 3 tedesco (3eit, Bor«) come lo z italiano in azione, letizia, grazia, p. e. zdfa, la strada, zdgam, dispero , zege', il maUoue to yio, * ' 0» Corrisponde al ffd) tedesco ( /a, a, /j, r,/, j, ///, sh, r, v, a, zh. L' ortografia cragnoina non ammette Dit-tonghi, perche secondo lo stile purgato conviene sempre premettere, o popporre il 7, od il v, alle vocali, p. e. tvdi , tuo, Ji 6'<¦, suo , tavshent, rriille, ravnata, la pianura , yrov , crudo , e non t u o i, suo i, taushent, raunola , 7™" • č7**7' Essa non tolera nemmeno , che si raddop* pino due consonanii eguali nella stessa sillaba, perche segnandosi nei nostro Dialetto i suoni delle sillabe cogi accenti, questi suppliscono gia da se le consonanti raddoppiate , p. e.gdra, il monte, hvala, la lode, e non gorra, bvalla. Nelle parole coroposte pero si ammettono le consonanti raddoppiate , p, e. oddam , conse-gno , reco, podddlam , racconcio, rimonto, ( gli stivalli) preddvor, Patrio , rasshalim , offendo <&c. La parola, che si forma da una, o piu sil-hibe pno essere una parola •semp lice, ovvero una parola composta. Nei- Nelle parole semplici, e non coni. poste spetta la consonante, posta tra due vocali, alla sillaba susseguente, p.e. do-ber, buo-no , tč-den , I« settimana , gldddm , guardo. Nella divisione delle sillabe d'una parola s eum p lice si separano le consonanti indivisibili dalle consonanti divisibili p.e. ger-bast rugoso, fer-ze, il cuore , ro-sha, il fiore , po- zhlo -vefh -zhdn-je , 1'incarnazione. Le parole composte , si disgiungono dalle semplici nell' istessa guisa , che furono tra se unite p- e. dobro-volen , condescendente , po-gledam, rimiro, tddni-ski, settimanale. A render piu robusta la pronunzia delle parole, che cominciano COn una vocale prepon-gono talvolta i cragnoiini alle rispettive vocali la consonante a loro omogenea , cosi prepon-gono essi alle parole , che principiano con una delle vocali a, /, la consonante /, ed a quel-le, che principiano con a, od, u, la consonante v, p.e. in vece di scrivere, e pronunziare: ogne, Pagnello, si scrive, e si pro- jagne eden , Uno nunzia anche jVdert ena';, uniforme jendk iloviza, Pargilla jitoviza igrazha , un giaocarello jigrdzha orati, arare vorati 6ghin, il fuoco voghin uni, quei vuni uk, la dotlrina vuk Rimane ancora da osservarsi: imo. Non si possono scrirere ne piu, nk meno lettere alfabetiche in una parola cragnolina di quello, che vi si sentono dai suoni articolati, e cdsi vice versa , non si possono esprimere ne pili, ne meno suoni di queIlo, che derivano dalle lettere , che vi sono. ~ ' I Ireni 1$ imo Ogni lettera deve dunque essere sentita col suo suono pin, o meno sonoro, serjz'alcuna sop-pressione. 1 cragnoiini non sopprimono dunquc suoni delle lettere, come lo fanno i f rancesi: ils ¦parlent , f avois &fc, 2do. Ogui letiera conserva sempre, ed in qual-sisia posizione il suo proprio, e primitivo suono delf Abbicci senzi poterlo cangiare giammai, sia ella avvicinata, o contigua anche a qiialsivoglia altra lettera ; ciocche non succede nelP Italiano p.e. ghetto, gia, chiuso, cid, &c. 3Z0 La gelosa accuratezza dei moltiplici suoni , che competono alle nostre vocali , e che sono ( come si osservo nei Cap. antecedente, e si osservera nei Cap. susseguente) ora di suono chiuso, e disteso, ora aperto e conciso, ora muto , e medio-di quelli , cbe competono alle nostre consonanti, e che sono ora di suono duro e gagliardo, ora rimesso , e dolce, ora molle, e schiaccia-to, viene generalmente diretta dali' udit,o , e re-go-ata d^mmaestramenti a voce, anziche da spie-gazioni grammaticali per iscritto; Sicebc per ap« prendere il vero genio delfarticolazione cragnolina conviene ricorrcre in sostegno della teoria senz'altro alla pratica, e fa d'uopo d' uniforma, r-lapropria favella alla pronunzia, ed articola-z i one , di chi parla con abituatezza il cragnolL no terso , epurgato. CAP. IV. Degf accenti. L' accento comunemente preso e una posa , che fa la voce sop,ra qualche sillaba , msggiore di quella, crfella fa netle altre. I cra- »7 I cragnoiini si servooo d egli accenti non sol o per marcare la dimenstone delle sillabe 9 ma se ne servono eziandio per dirigere la voce ad un suono alt o, o b a s s o ; s o 11 i le , o grosso ; tardo , o ve loče, secondo che nei formare la sillaba lo richiede la pronunzia, II pratico conoscitore del nostro dialetto coglie tal gelosa distinzione dei suoni da arti-colarsi , gia dalla propria mente , dal senso, e dalla conuessione delle parole; ma il principian-le , non ha , che gli accenti, 1' uso, « 1* istruzionc a voce, per appropriarsela. Dopo che dalla Ortografia cragnolina si scartarono , il circonflesso , e la codetta ( come si osservo presso la pronunzia della lettera d9 L•> f i d, ) non si riservarono al nostro dialetto pili, che due soli accenti ., cioe : P accuto ('I, ed il grave .(N). L'accento acuto e il contrassegno d'un suono alto, disteso,« grosso, ed e quello, che si fa sopra la vocale di qualche siiiaba , con una lineetta trasversale dalla dastra alla sinistra, di chi scrive. L'accento grave alPincontro denota un suono bas so, cone is o, trooco, e sottile, ed e quello , che si fa sopra la vocale di qualche sillaba , con una lineetta trasversale dalla sinistra alla destra di chi scrive. L'ennunziate differenze , e varieta di dimensione nelle sillabe, di modificazione nelParticolarle, comealtresi una debita deglu-tazione delle vocali mule , conviene , che ci siano assolutamente ben impresse., giacene que-ste sono appunto queile , che ci ovnducono alla pronunzia geniale , e pnrgata del ao*tro dialettOo L Si Ij Si distingMa dunque con attenzione : imo. I suoni delle vocali «, e, i, o, a, coll9 accento gfave, dagli a, e', i, 6 , ti, cclP accento acuto, e per conseguenza la pronunzia di : rak, il gambero, da raka, dtl gambero grah, il pisello, da grdita, del pisello lah, P Italiano, da laka, delrltaliano mras, il freddo, da mrdsa, del freddo hleb, il panetto dipane da hle'ba, del paoctto sit, il genero, da sJta, de! genero medved, Porso, da medoJda delt'crso tile, il vitello, da telJta, del vittllo dim, il furrio, da dima, del fumo grizh, la colliactta, da grizha, della col- linetta zli, il bersaglio, da žila del bersaglio merlizh, il morto, da merlizha del morto etrdk, il fantiullo, da otrdk, de' fanciulli konj, il cavallo, da AoVi/, de'cavalli krop, Pacquabollente, da kidpa, dell'acqua bolleute prd/ior, Io spazio , da p;d/tora, deilo spazio kup, il mucehio, da kup, la compra kruh, il pane, da kruha, del paue koshiih, il pelliccio da kosh tiha del pellic- cio goliif, 1'ingannatore da goltifa, delfingan- natore &c. &c. 2do. Si faccia ah resi la debita deglutazione delle vocali e , i , u , quando starino da vocali mate, (*) e si tianguiottisca la pronunzia delle me- Lrna večale m u t a si cbiama nei nostro dialetto quella , che viene traaghiottita nella pronunzia. cd iatesa con ima trousa rjsonanza, •9 rnedesime con ura trcnca risonanza , come : i quasi ddb*r ddbrr, buono leggi hudoben , maligno, hudoben /azhen, zhlbvek , affamato, Idztin P uon.o, zhlovk mludenizh , il giovine, mladen^zh jesik. la li/gua, jcs^k prasmk, la fcsfa, prdsnk ngmz . ndtniz, il tedesco , aVa*«, il vecchione, ded''z mehek, lene o, molle , meh? k rumdn, giaito , t men s h op d n , il suppanO stipan fknd ztibela juknč', i i panno, zhebela, P ap e, dcshela , la provincia , dcshela &c. &c. 3ZQ. Si proferisca finalmente le consonanti con inteliigibilita e chiarezza, a norma della pre-scritta articolazione delle leitere, ed eccoci com. petentemente capaci d'esprimere secondo il vero spii i to del dialetto ogni paiola , e discorso cra-gnoiiuo. CAP. V. DelC apostrofo Nella prosa cranoliaa non si trovano mai ie sillabe, perc;6 vi si renderebbe quasi super-tluo V aposiroio. Essendovi pero quattro consonanti , Ic quali vengono apcstrofate nella quaiita di pre-jposizioni , quiudi la d' uopo a farne menzione. B 2 Que- Queste quattro consonanti sono ti, ti, v\ sy. h?'i k3, equivalgobo alla latina preposizione ad; a;', equivale alla latina preposizione in, ed j', equivale alla pieposizone con. Quantunque ti, k\ hanno lo stesso sgnificato, tuttavia non e indifferente nei cragnolino d' es-primere la latina preposizione a d col ti , o col %*, Questa differenza e necessaria , onde man« tenere la consonanza det suoni , e scansare la durezza della pronunzia in concorrenza di lettere non omogenee. Quindi e, che la preposizione ti si premette a tut« te quelle parole, che Gomminciano con una del. le consonanti , g , k , sh , z , za, Jk , ed alP in-contro si premette la preposizione ti a vanti le parole di ogni altra ltttera iaiziale cosi p. e. ti zejii, alla strada, ti gojsdu; al bosco, A' kupu, al mucchio, h3 Mizi, al cucchiaro, h3 fkdiu, al sako h3 zhilu, alla fronte, k3 angelzu, al, dalPan-gelo k3bolniku, al, dalPam* , malato k3 firjiu, al,dal pria-cipe k3 hishi, alla časa k3parčku, al , dal pieg-gio k3ognu, al fuoco &c, &c. s3 r/pam, con, colla coda s perimkam, con, col cognome s3 bc/ddo, con, colla parola v3 JJrzu, in , nei cuore 9* pldjfhu, in, nei tabarro &c, &e. Le Si Le regole per le altre interpunzioni gram-malicali corrispondono alle regole delf Ortografia italiaaa. CAP. II. Delle lettere maggiori, e minori. imo. I nomi pro»prj di qualunque persona, o eosa particolare, sopranomi. e cognomi, doman« dano la prima leltera majuscola , p. e. Jdka , Giacomo, ]\Ysha, .-\gnese , Diinej, Vienna , štajersko, Stiria, Berdn, Jove, Modriza, Minerva, &c. 2do. I nomi delle nazioni posti sostantivamen-te vogliono lettera majuscola . come : Franzčsi , hdhi ,ino Nemzi fa vkup vojskovdli I Francesi,gP Italiani, ed i Tedeschi gUv-rregiavano iosieme. 3Z0 I nomi delle dignifca , dei gradi , e degli Onori, posti in ispecie, e quando sono uniti coi nomi proprj vogiono U majuscola , p. e, Sdaj je ZJjar Napoleon ni/h Golpoddr. L'Imperatore Napoleone k ora il uostro PaJrone. 4to Le parole dopo i due punti, se si citano, od allegano parole altrui , si scriveranno con lettera majuscola , come Krijius pravi: Lubitefvo-je favrdshnike. II Salvatore disse: Amate i vo-Stri nemici- # 5to. La prima lettera nei principio de\ periodi, e dei versi e sempre majusoola, c finalmente 6to. Si scriv« con lettera m ijuscola qualunque termine, che possa avere nei discorso qualche significazijne piu. raguardevole e speciale. 7mo. In tutti gli akri časi , convienc scrirere colle lettere minori. LIB. 22 LlBRO SE CONO O. DELLA CRAGNOLINA ORaZIONl CAP. L Introduzione alleparti del discorso in generale, O V-^tto sono le parti deUa cragnolina orazione : Nome, Pronome , Verbo, P a r t i c i p i o, A vverbio, Preposizione, Congiunzio-n e , ed I n t e r j e z i o n e. Le ulrime qiattrosono invariabili, ossia i n d e c 1 i n a O i 1 i; le prime qaattro sono soz^et te a quattro passioni, o variela, che sono : imo. La passione, o varieta del genere. 2do, del numero. 3Z0 del caso. 410. della declinazione. Al imo. I Cragnoiini hamo tre generi, cioe: il m a s c h i I e, il f e m m i .1 i 1 e , ed il n e u t r o ; non hanno perd alcua articolo, come non Io hanno i Latini. Tuttavia, onde fTareaqual-che nome pili forza, od energia nei discorso, si scvono essi , a guisa d' un articolo, del pronome dimostratiVo : ta, ta, to , questo , questa , hic, haec, hoc,p. e. ktiro , kravo, ji ti drdjfhi prodal , to pi* /dno , al to z/temo ? Qual vacca vendesti a pni caro prezzo, la screziata, o la nera?. Al 2do »3 Al 2do. Trs sono i numeri ne! nostro dialetto crag-oino, cioe: il singolure, il dua« le, ed il p 1 u r a I e. Si metle il duale, quando si parla di due persone, o di due oggeiti; ma parlando in generale di due mani, di due p i e d i , di due occhi , di due orecch/ , ed assolutameUe di due parti eguali aapirtenenti al corpo d" una e P istessa creatura animata ha iuogo il plurale , anzicche il duale.p. e, je vdd-ril, s*nogami, s* rakani, egli ha battato coi piedi, colle mani, je vidd so-ihčfatni , egli ha viduto cogli occhj. ' Qualora pero il discorso andasse positivamen-te a riferirsi al numero di due, eoniriene servirsi del duale , p. e. Jim fhil / ob d na nogdma, sono andato con tutti due i piedi; Jim vidil s obema ozhejama , ho veduto con tutti e due gli occhi. Al 3*0 Propriamente parlando , sette sarebbero i časi nei diaDtto cragnolino; giacctie poi il vocativo e confurme , ed ugnale al no-minativo, indi nascc, che colP omnis-ione del vocativo si stabilis:ono in linea gram* maticale soitan'o sei časi, che sono: l. Nominativo. a. G nitivo. g. Dativo. 4. Accusativo. 5. Locale. 6. Istrumentale. A V VERTIMENTO I primi quattro časi si adoperano, conforme insegnano le regole della sintassi d' ogni altra lin- «4 lingua; i due uttkrti časi ali' incontro dividon» Pidea di quei due rapporti, che dai Romani si concentravano nelP ablativo , giacche tanto Pab. lativo locale, quanto P ablativo i s t r u m e n-tale, o sociale rappresentavasi presso i roma-col so!o nome generico d1 Ablativo. Nei nostro dialetto premettesi sempre tanto al caso locale, che at caso istrumentale quab che pVeposizione. Cosi la preposizione sy (con) i una preposizione propria al caso istrumentale e le preposizio u per , pri , ( il latino apud ) sono preposizioni proprie al caso locale. Le al-tre preposizioni v1, na , po , (in, s u, a, per) reggono secondo Pemergenza dei rapporti ora il locale, ora P istrumentale. Lo stesso h da notarsi riguardo alle prepo-sioni, sa, nad, pred, pod, med, addietro so. pra, innanzi, so it o, tra, come pili difusa-mente si vedra , allorche parlerem* delle preposizioni. Al 4to. I nostri nomi, pronomi, e participj noti vengono declinati ne colParttcolo, ne col se* gnacaso , perche il nostro dialetto e privo? di questa parte d\jrazione, ma si decLuano, come fanuo i Latini , cioe : colla raria-zione della desinenza nei rispettivi časi a norma dei modelli qu) appresso. Fremesse queste osservazioni in generale , passeremo ad incontrare le regole , che competono in ispecie, ed individualmente ad ogni parte della cragnolina orazione. CAP. IL CA P. IL Dei Neme. Anche i cragnoiini dividono il nome: a.)(In Sostantivo b ) In Addiettivo c.) In Numerale. v Del Sostantivo , e suo Genere. Ogni sostantivo cragnolino ha un sol© dei tre generi. Il genere poi viene detertninato nei sostantivi del nostro dialetto. o dal significa-i >, o dalla desiaeuza del sostantivo medesimo. Quanto al significato s'osservi : Del genere mascolino sono tutti quei sostan-ti/i, che apparteugono al maschil sesso , o che si considerano d' app nrtenenza del medesimo , p. e Joshe, Giuseppe , Lovre , Lorenzo, bzha, il padre , Oblaftnik, il Preside, Jluga, it servo , je t, il genero , kovdzh , il fabbro, hlapiz , il fa-miglio, namdinik, il vicario, hinaviz, Pipocrita, msbdjnik , il brigante &c. — e cosi vice versa i sostautivi, che spett 100 al sesso femmioeo, o che vengono considerati d' appartenenza al medesimo , sono sempre di genere femminile p. e. Miza; Maria, Ne>ha, Agnese , Nuna, la Mona-ca; ddkla , la serva, dekliza , la ragazzetta, ne-vejia, lasposa, mati, iamadre, hzhi, ta figlia, &c, II solo sostantivo dekMzh , (ael significato di zittella, ragazz.a da rnarito) e'tanto nei numero Sing. quanio nei numero Duale , e Plurale del genere mascbile. Quanto alla Desinenza d'un sostantivo cragnolino , conviene osservarc prelimšnar-inente, quanto segue: imo. Tutt' i sostantivi , che finiscono con una consonante sono per lo piu mascolini, p. e. gidd, il caste llo , lug , la lisciva , navuk , la dottrina &c. Ec* 26 Fccezioni ' a.) TutP i pollisillabi in afl , ofi , ufi , Cosl pure li seguenti sostariUvi, 0*V, il do-no nuziaie , J/a<^, il mescuglio, i t la confusio-ne, ve!r, il lekarne, /'/ht, la bile, 2, j/d, il cibo, Pabete, j Apen, P autunno, kad , la tinozza , L/0/; , lo sca-gno , lo sgabello , kokofli, la gallina , kop/l , il bagno, k6fi, P osso, ldsh , la menzogna, bugia , luzh, il lume, md/i* il grasso, mifel, il pensiero, il sorcio , ml&t la stagione , nella qaale si battono le biade, ml/v la macinatura , mčzh,\a. forza , mrdv la formica , nit un' accia di filo, ndzh la no'te , obrdjft il censo, in'eresse, obit i arnione , obutev il calzamento, / il šsde , fpbod la io »f™L*"' nei gambero- Istr. s^rak-arn, col gambero. Duale. No m, e Voc. Rak-a, i due gamberi. Gen. rak-ov, dei due gamberi« Dat. rak-ama, ai due gamberi. A c c rak-a, i due gamberi. L o c. v*raK-ih, nei due gamberi Istr, srak-ama,coi due gamberi. Plurale. No m. e Voc. Rdk-i, i gamberi. Gen. rak-ov, dei gamberi. Dat. rak-um, ai gamberi. Acc. 29 -Istr. A c c. L o c. rak-e, i gamberi. vrak-ih, nei gamberi. syrak-amiS irak-mi, \coi gamberi. Jrak-i, \ Ossorvazioni sopra la deelinazione dei sostantivi r e golari. imo. Tutt' i sostantivi mascolini debbono es-sere declinati in regola a norma del premesso modello , semprecche si tratti d1 un sostantivo animato, p. e. Gofpdd il signore , orjak il gigante , pav il pavone , medved P orso , &c. trat-tandosi poi di sostantivi inanimati, p e blifk il lampo, kruh il pane, firbk il guscio &c, egli-no si dirigono bensi egu Imente secondo rak per tutPi numeii, e časi; ma nelPaccusa-tivo singolare non ricevono essi la desinen-za in «, perche corrispondono affatio al nomi-nativo singolare; sicehe celi' aceusativo non si dice bli/k-a , krUk-a, Jh ok»a; ma si dice blifk, kruh ,ftrok (*). ado, Avendo tutt'i nomi cragnoiini la pronunzia unisona, ed aceordante nei loro sei časi, e consistendo , come gia si bsservd al Libro precedente, Panima della favella cragnolina neiParticolazione delle vocali secondo ilvero ge-oio del dialetto : quindi conviene ben ritenersi, che P u nei Dativo , e Locale singolare, e che Vi nei Nominativo, Locale ed i*) CjuesP osservazione e appHcabile anche alle declin*-zioni degli addiettivi, e oumeraU , come gia. si tedra in appress*, 3° ed i st r u ra en t al e p 1 u r al e equivalgono ne?-la pronunzia ali' e muet francese; sicche in questi časi devono tanto P », che P i essere tranghiottiti , sempre cou una tronca risonanza di quel vocale che si tranghiottisce. 3Z0. La desinenza dei časi in a porta per Io pili il suono delPa eoiPaccento grave , che equi-vale al suono deli' d francese. 4to, I sostantivi di questa deelinazione hanno un suono transilivo; il loro accento grave del Norninativo singolaresi converte negli al-tri časi in accento acuto, p.e, rak, rdka, rdku, &c. hleb, hldba, hldbu &c. v In simil guisa vengono declinati , e pro-nunziati tutt' i sostantivi maseolini della prima deelinazione regolar« ; eecone alquanti coi loro genitivi peli'esercizio della deelinazione, e per rendere familiare la transizione dei suoni: C) Berldg il covile, berloga del covile , bik il loro, bika, e bika del toro, bob la fava, bo« ba, della fava, boj, bdja la, della lotta , bolnik, bolnika 1'ammalaio, brun, brtina il trave, daklizh, deklizhu la giovine, dlm^ dhna ilfumo, dolshnik^ doshnika il debitore, dvor, dvdra la corte, gad , gada la vipera , germ , gdrma il cespuglio , il buscione , gdjsd , gdjrda il bosco , la boscaglia , grah , graha il pisello, greh , grdha il peceato , gril, grila il grillo, grizk , grfzha la eollina ,grob, grčba il sepolero , hlSb , hldba il panetto di pa-Eie, M, (la Pargilla, jdrm, jarma il giogo, jdrbaf, jerbaja la paniera, jejh, jesha, il riccio, jug, ju~ O In luogo d'un Vocabolario lorajro i\ mio Saggio cr* piosamente con degU esenvpj. ga il siul , krp, k&pa la gronda, kert, k/rta ki ta'pa, klobuk, klobuka il eappello , kliui , klina il becco, hlundzh, klundzha la beccacci.i, kitu », kl&zha la chiave, kolovbs, kolovdsa la rot >j., 1», careg .iata , kofčvrat, koldvrata il filatojo, kr>m<7(\ komdta il collare riticavalri y kd/, kofe il mcr-o, Afl/// , Atf/i%a il cesto da cai ro, koshdl, koshe'la la rocca (per fiParc) koshhh, košku" ha la pelliccia, #07, kota , P angolo , kovdzh , kovdzhu il L.bbo, kralj, kdlja il ie, krop, krdpa Pacqua bollei t , kruh, ki tiha il pane , #aju, La,pa il mucchio, kup, k&pa la compra , /a/z, Idha , P italiano, lashnik, lashnika il buggiardo , lemesh , lemdsha il vome-re, mddesch, mddesha la ntacchia , medved, med* vdda P orso, metul metdla la farfalla, mezh, me-zha la spada, mlin, mlina il molino, mdl, m&a l& tarma , metiizh , metlizha il morto, nwsh^k, moshdk V uomo d i vi rili ta , mrds , mrdsa il freddo, nbsh, nčsha il eoltelio, niik, riuka il ni« pote, cblmk, oblaka !a nuvola , obras , vbrdsa la faccia, obrozh, obrdzha il cen hio, peptfl, pepef-la la cenere , pe"r/t, pdr/ta, il dilo, p/rjtan, pe'r~ Rana Panello, ptzhat, pez/ spiedo, r^iz un carintiano, kbjiz il f-dciatore, krovez il cmciatetti, /Jaez la pignatia , ndmiz il tedesco , /t/ej>/z il cantatore , cantante , iimz il griffo,trornba,proposcide, zepiz la frebbia, ai/a-de'niz!i i( gi vane, ed altri in agorajo , jeklar un lavoran-te in acciajo, kokojhar , kokfhar venditor di gal-line, koldr il ruotajo, kond>~ la zanzara, koshdr il cuojajo, vendipelli , kotldr il c.-lderajo, kravdr il vaccaro , kidkar il coivo, kujhar la luceriola verde, schetanzia, mlinar il moiinaro , me/dr il maceliaj.) , mejhdlar il sensale , mokar , il vendi-fariue , o-^/ar ii carbonato, ovzhdr ii pecorajo, pehar una zana per far pane , pesdir {pesdei) i fioccrietti di lino gramolaso, scheggia, platr.dr il mercante di tela, poglavar il capo, il superiore, 7/5$?ar una moneta ideale di 6 soldi cragnoiini, romar il pellegriuo , Jedldr il sdlajo, /ei/ffr la tra- 37 tramontana , fltar Io stacciajo , fmoldr, il vendi-tore di pece , (Idr lo staji, Jvdzhat il candelajo , f vinar il porcaro, sidd- i! mu/atore , tizhar Puc-cellatore , topir , natopit il p p strello , vihar il turbine di vento, volar il boajro 6zc. &c. Anche il sostantivo d-sk la pioggia riceve P intrušione del f nei g en i t. e per conseguenza in tutt' i suoi časi, e ritfmeri, p. e deshji, desh-ju &c. cosl p ire Ju" G o t?io, e j/J'/ il demon i o, p. e. Jurja, Jurju *ic. slddja , si od ju &C Eccezioni. JDvir la corte , goror ii sermone , la parla« ta (coi composti odgovor rispOsta, predgovor pre« fizione &c, javor P acerO, il pajo , prepir l* altercazione, rdsor ilsolco, prbjior lo spazio, fhd-tor la teoda, jir il formagsio , //.'0V il tronco , il ceppo , tovor la soma , vezhe'r , la sera , zdr il sultano , non ammetteno alcuna intrušione dtl /'; ma segu>no in regola la deelinazione di rak , dvora , javora , para &C 4to, In questa classe vengono quei , che sono bensi eterocliti, ma sjltauto iu alcuui časi individualmente come: a) Brat il frat°llo , fant. , il giovinotro, lo zi-tello, go>6b il colombo, gofpod, il signore, hro~ vdt, un croato, /ud, un ebreo, krnit il villano, sdt il genero, jdlddt il sold ito ,J6jf.t, ( fofdda) il vicino, /l'a'f un convituo alle nozze &c. ed al-quanti altri, che hanno nei gen. sing. la desinenza in bn , da, ta. TuUi questi hanno il n o m. plur. piuttostQ in /¦•, che in /, sicehe piuttosto bratje , fantje, goidbje , che brati, fanti, golobi Nei 38 Ne! rfstn cnrrispondono essi intieramente alla declinazioaii: /-a*. b) I monosillabi d i suono Iun»o. Ojuesti hauuo ie vocali finali d, &, per lo piu nei gen. sing. di suono disteso, p. e. v6s, il carro, vojtz rJ^, il corao rugu &c. ed intrudono in parecchi časi avanti la solita desinenza della deelinazione regolare , segnatamente nei plurale, la sillaba ov, p e. vosbvl, vosovam, vosove &c, rogovi, rogovam, r»qove &, Si avverte pero, - he sebbeoe simili monosillabi preFeriscono d* es«ere eteroclili in tal qual caso , essi nulladi« meno non eseludono affatto il modo della deelinazione regolare. Escone tre modelli per declinaregli e t er o-e I it i monosillabi. Nora. Gen. MSsh, moška, Singolare. Mg, boga, tat Dat. mčshu Acc, moshdp Loc.' .V* tatu v tatova tatovi Istr. Nom, Gen. Moshd, m4sh, Duale, bogi, bagbvv tatova tatov Dat. i S9 Dat. mojhfima, hogdma, Acc. moshd, bogd, Loc. v mnshdh, v' bog/h, Istr. s moshdma, s1 bogdma Plurale. Nom. M osje*, bogom Gen. m6'h , bogov , Dat. moshdm, bogov um, Acc. Loc. moški v1 moshdh rbogbve \bogd ^ v'bogovih, Istr. s* moshmi ^ j' 0f povrni j \ bogovi tatovama tatova v taldh s3 talovama. P eterocliti di questa classe. Pero s'avrerte , qnantunque le declinazioni irregolari sono le piu comuai, e le piu usitate, che nulladimeno la pratica volgare non condanna lutt' affatto ia fltssione della deelinazione regolare. c) 49 c) Kbnf cavallo , Ibnez la pignatta , fanno nei g e n i t. del duale eptur. kdaj , I6nz; nei ri-maneute seguono la deelinazione di rak. Similuien-te otrok fanciullo , fa nei gen it. p 1 u r. otrok, c nsl n o m. plur. otrbii; star/hi, g-enitori non ha che il plurale. Finalmente sono eterocliti: 5to. Isostantivi, che fioiscono con una vocale, Qjesta desinenza non e propria ai sostantivi del nostro dialetto, ed in fatti , eccettuato qualche nome proprio , qualche sostantivo illiri-c5, accolto nei nostro dialetto, o qaalche altro nome esotico , non awi sostantivo maseolino nella favella cragnolina colia vocale in fine. Onde schiarire pero P idea anche sulla deelinazione di questi p»chi sostantivi , e sapere in quanto questi si scostano dalla deelinazione regolare s'osservi: a) l sostantivi mascolini colla desinenza in a, vengono dselinati intieramente come rak , ed hanno la particolarita, che ilnom. sing. e con* forme al gen. sing., dal quale si regolano tutti gli altri časi in tutt' i numeri , come /luga servo, fa Jluga, Jl&gu, Jluga, tfjliigu, is /luga m &c Simili sostaativi sarcbbero oproda seudiere vdjovda duca , Jlaraftina sindaco , Miha Miche- ie iSiC, b) Quelli in e sono di due spezie. Vi sono quei, che hanno il suono lungo sulP e/, e quei c vi noi lo hanno sulP c , ma sopra quaiche altra vocale Siauo gli uni, che gli altri-, essi mirudono sempre nella llessione det časi la let-icra t, p. e. N. Noe, Noe Anshč, Giovanni G, JSoeta, di — Ansheta, d i — D. frdetu, a — Anshetu, a — A, - 4« A. Rdeti, Noe, Ansh/ta, Giovanni L, v1'i$6etu*i\ in — v*Anshetn-i, in — I. /jS6etamt con — s Anshdtam, con —— Oaindi e , che i sostantivi eterocliti colla desinenz i deli' e Ittnga si declina.no, come, Aa-j/a?, e quelli colla desinenza deli' e breve come S6*t Queste declinazioni corrisponlono a quella dei sostantivi neutri , in e", di cui si padera a suo luogo. 11 sostantivo ozha padre, segue la declina-di Anshn, quantunqae non porta P d lunga, sic-che ozhdta, ozhetu &c , iidilui no m. d 4 plur. pero va a finire, come tutt* i sostantivi in 0 di questa tfasse in />, e non in i; sicche : ozfidtjc, i padri, o nou ozhdti. e) I sostantivi mascolini colla desinenza in i vanvo , come rak , p. e Evangdli , Evangd/ja , Evnngdtj u , Evangtfti ( essendo un sos antivo nun ammato) v Evmg/ju, s Evangeljam &c. d) I sostantivi m iscolini in o intrudono, come quelli in e , la t nella flessione , p. e . jenko , ieukvta, jenkotu &c. e) 1 traduttori della Sr* Bibbia declinavano i nomi in u Jehu, J'hua, JehiAU&C. piu familia-re e pero la deelinazione coll' iutrusione della t come: Jehu, Jehuta, lehutu &c. n. Deelinazione regolare dei sostantivi neutri. Noi prendiamo qul la deelinazione dei sostantivi neutri, subito dopo quella dei mastoli-ni , perche nella deelinazione hanno tra se la jnaggior analogia. I so- «2' I sostantivi neutri terminano nei sing. o colla vocale e , o colla vocale o. rt di questa differenza eonvengono tanto htantivi neutri in 0 , quamo quelli in modo della loro rispettiva deelinazione. No m. Gen. Dat. A c c. Loc, Singolare, Jerz-e Jerz-a M fe . >- nei \ 3 i J (o Ulji V >rrZ Is t i(*)s<> ferz a acoi ' rt Singolare ddl-t ddl-a ddi-h ddlo v d l u v uei-4 s1 del-a m } n o m. Fuo-i so-o nei Ecco: il \ -del(5 a!/? nei i col No m. Gen, Dat. A c c. T * psrz-ah Loc. v J, .. jerz-ih Istr. soferz-ama coV No m. Gen. Dat. A c c. Loc, Istr. Plurale. ferz-a ferZ Jerz-am ferza v Jerz-ih d O V"** so Jcrz-i coi/ dei ai i Duale. d i/S nek?. coi/ Os- (*) s* 0 JO sono identiche preposizioni; so si metle per 1» piii arami un nam; , ena jprinoipia con la j"t 43 Osservazioni imo. Nei Cragno Inferiore si pronunziano, e si scrivono generalm.jnte i sostantivi neutri in o piuttosto colP u; sicche delu, srebru &c. ia vece di delo, srebro. Siccome poi per consenso di tutt' i dialetti illirici vtene preferita nei sostantivi neutri la desinenza in o , a quella in u , conseguentemente concorrono i moderni autori colP ortogroiia, e pronunzia cragnolina del Cragno Superiore rite-nendo la desinenza in o, in preferenza a «uel-la delP u. 2do I genit. del duale e plur. hanno sempre in quasta deelinazione una siila-ba meno degP altri časi : quindi conviene pro* nunziare sempre questi g eni tir i col suono disteso. Avem^no gia di sopra simili gen i ti v i p.esso i sostantivi maseolini : mdsh , degP uomi-ni, konj, dei cavalii, lonz , dells pignatte , sob, dei denti, laf, dei capelli &c. e ne troveremo aucora, allorche ripasseremo le declinazioni dei sostantivi femimuini. 3z0. Datocche nei compeudioso g eni t i v o plur. s' accumulassero piu consonanti , le quali indurirebbero la pronunzia , P accordaaza del suono richiede di dorervi intrudere tra le consonanti aceumulatesi qualche rocale eufonica , (onde mollitiicare la pronunzia nella sillaba del gen. plur ) come sarebbero P rn^ndo , sdravje salute , se'lje cavolo , shivlenje vita, vupanje speranza , topdrijhe manico d' ud* ase;a &c. &c. Kccone alcuci colla desinenza in o: Bla»6 mercanzia , blato fango , be'rdo petti« ne dei te^sitori, i t. promontorio, deblo ceppo, dldto mulinello, dno rbn.o , gtrlo gola , gnesdo nido, jeklo acciario , jesdro lago, jutri mattina, kadilo profumo, klddva mar teli o, korito truogo , kofilo pranzo, k*~:fhdlo battifuoco, krilo grembo , kropilo aspjrgolo, mašilo unguento , majlo buttiro cot-to, mefd came , mleko il latte , motavilo il na-spo , Parcolajo, ndklo fnakovdlo) aneudine, • na-rozhilo commissione , okno finestra , perilo biaa« cheria , p'ffno una lettera , poleno pezzo di le-gna, poidjlo il fascio dei coyoni, povejmo fascio di lino , profd miglio , predivo Luo da filare, reflidto crivello , rdbro costa , fdlo sugna , jedlo sella, fend fieno , jito staccio \ frebrd argento , JtČ-zno coscia, fuknd panno, fhilo lesioa » sheldso ferro , shito formento, vino vino , vrtteno fuso , Ete- t 45 Eterocliti sono: imo. Tra i sostantivi colla desinenza in e: a) l sostantivi neutri a ni m ali, co.«c iele vitello &c. Questi intrudono per epentesi in totP i nu-meri, e časi la sidaba et avanti la sillaba della flessione: t&e, teleta dne. b) I sostantivi colla desinenza in me, come Questi intrudono avanti la Cessione in tutt1 i nurneri, e časi la sillaba en Alcuni hanno il suono disteso da principio, alcuni in mezzc U s u s te plura decebit. Ecco alcuni esempj di simili intrusioni: Sung. Vitello, Semenza, Nome. Jtfme semenza, ime* nome. N. G. D. A. L. I. tele tele'la teUtu tčle vJ tel/tu-i s311 letam J/me Jemena Jermenu teme u temenu-1 jo je me nam ime" ime'na imena i m-J v* ime*nu i j imetmm. Duale. Na G. D. A. L. I. tele'tama Jen^enama imenama tele'ta jemena imena v' tele'tih v' lemcnih v* imenih j1teUtama jo Jemenama j ime'namc* Piu- A6 N. G. D. A. It. 1. teleHa tel/t Plurale. Jemena im/na im/n J/men tel/tam tele'ta *»' tel/tih j'teleti v Je'menih so femani j/menam J/mena i m/nam im/na v* im/nih i m/ni. Cosi abbracciano la deelinazione irregolare di t/l*, p.e. dekle ragazza, fanciulla, dete bam-bino, junzhe giovenehino, kosle caprettino,, krav- Jhi giovenehina, otrozhe fanciulletto, pifhe polla-lastrello , praje porcelletto , shebe polledro &c. ed altri simili diminutivi. —- la deelinazione di J/me , p. e. t/me sommita del capo , vime tetta di vacca &e. e la deelinazione di im/, p. e. br/me peso , o soma , pl/tne raz za, vreme tempo &c. 2do. Tra i sostantivi colla desinenza in • sono oterocliti« a) Drevd P albero , tronco, i t. aratro , kold »uota, perd la penna , {pero, la molla e regolare : pero, pera , peru &c.) tcld corpo . Questi sostantivi intrudono nei gen. sing. avanti la flessione la sillaba ef, per conseguen-ia anche in tutt' i numeri , ed altri časi , p- e. drevd, drev/fa , drev/fu &c. kold, kol/Ja, kol/Ju, perd, per/Ja, per/Ju &C. b) Okd ocehio, fa nei gen. sing. ozh/Ja, e per conseguenza si dirigono tutti li časi del sing. e duale da questo g en i ti vo, cosl pure vuhd orecehto, fa vujh/fa, vufh/Ju &c. Si av-verte pero , che il soauiuivo okd , assume nei plur. 4? plur. il gener»» fetoninp . e che fa ozh[, izh&, ozhdm, ozki, i> ozfrdh, s1 o\hmi, «orne porta con se il rnodello della deelinazione f.mnnnina, vdj\ di cui parl«rassi in appresso c) Nehd il cielo, firmamento, se««ue nei sing. la deelinazione ddto , ma nei plur. ha la epentesi tli ej avanti la desinerzi regolare, p. e. JSebe.a , nebdf, ncbefim. nebdf-i, v ne-befih, s^ntbejl, e significa il paradiso cele s te. d) Alcuni neutri non hanno , che il numero plur., ed hanno la desinenza in a , p. e. diev\ delle legna , jdtra del fegato , pldzha polmone , Jidtva il telajo, vrata pona-maestra, vujia bocea. lla la terra, il fondo (humus) ha altresi il solo plurale, ma inttude nei gen. plur. un a, p. e. do tdl sino al fondo. III. Diclinazione regolare pei sostantivi femminini colla desinenza in a. Gjuesta declinaz;one ž la piu servpi;c<", e la meno irregolare« Nella flessione pe'6 hanuo massime i sostantivi dissiliabi una cadenza trt:n-sitiva di suono in suono , e ncevoao nei plur. un doppio gen i ti v o. Eccovi due esempj clPesauriscono a Ca t to ii podo di tutia cpitsta ikcUttazione: Sia- 48 Sineolare- N. rib-a G rib-e D. A. L. I. il pešce del pešce rih-i al pešce 770-a il pešce v rib i nei pešce j' rib-o col pešce iWI Pacqua vode, vndd deil'dcqua vodi alf a*qua vodo, vndd P acqua v voli nell*acqua j vodo , i vudd coU'atqua. Duale. N^ rib-i, ribe i due pesef vbdi\ vode" le G. rib dei due pešci, včd, vodd delle D. rib-ama ai due pešci, vodama, vo- i ddma alle' A. r/a /!, ribe i due peci, vorf/, vodd le L. v*rib-ah nei due pešci, v vodah, vo- * deh nelle' I, s rib-ama coi due pešci, s'vddama, vo. dama colle* c rt) La o >o Plurale. N. rib-e i pesri, foefe, a^o^t?' le acque G, //0 dei pešci, vod. vod dehe acque D. rib-am ai pešci vodam, vodarn alle acque A. r/0-1- i pešci, t>aljiza la regina, krava la vacca, krnzha un presc :iuto , kriviza il torto , A-a^a la peste , ku la la cagoa « ladia una nave , lakota la farne , Id vi za un caiino da latte , ledeniza la ghiacciaja , lenoba P infisardaggine , lepota la bellezza, lejiza , (lifiza) la volpe, /j^a il gratic-cio, lefhe il nocciuolo , P aveliano, Idtina P an« nata, ( ddbra Idtina, uoa buon'annataI tVp7, le-viza mano sinistra , lezha la lente , lina ii fine-strato, lipa il tiglio , lija una macehia bianca, (sul corpo) lukna (luknija) il buco , lupina la seorza, matika la zappa, mdvriza P areobaleno, mdzhoha la madrigna, me'ra , (mira) la misura, /a/j« la tavola , mladika il ramo , la fronde, mlaka la laguna , pantano , mdjjhkra la cucitri-ce, a.oLa la farina , mrdna la membrana , mrd~ sha la rete , muha la mosca , navada la consuei tudine , usanza , neddla , (neddlja) la domenica, a/eva {njiva) il campo , ofiroga lo sprone , pdliza il bastone , pajfta il paseolo, aega la lentiggine , macthia brunetta , pelniza (pelnd) il pannicello , pdna la sebiuma, pdzha il fazzoletio bianco, che portauo le cragnoline sulla testa , pinja la zan-gola , planina un sito alpestre, praha Pacquazzo-ne, podldga la fodera, podoba la rassomiglianza , pogdzha una fogaccia bianca senza; o cou buti-ro, pokrdjna il paese limitrofo, poliza uua tavola da serivere , o stanga al muro per riporvi qualche cosa, poloviza la meta, pordka lo saosa-lizio , P unione matrimoniale , pojddi un vaso, pd/iela (pd/ielja) il letto , potrdba il bisogno , po-tuha la fantineria, pdliza il sarchiello , pravda il processo , pravizi la giustizia , prekla la per-tica, prejhzj. ia rocchetta, prizna lapresenza, it. il 5* il testimonio, ptiza, (tiza) Puccello , punza, Ia ragazza , rena il coperchio repa la rapa , refa la cima della spiga , roja la rugiada , ruda nia-teria della miniera , ruta una pezza di lino, fa-pa il fiato , il vemo , jdnza V ombra , jila la forza, Jiidta uu orfano, mesthino, poveretto , fkld-da il piatto, Jkdrja la corteccia , crosta , Jkrinja la cassa , jldma la paglia,y7aaa la brina , J lina la šaliva, lo sputo, Jmetcna il fior di latte, (mola la pece , frajza la camicia , fre'da il mezzo , il centro, il cuore , it. il mercoiedi, frezha la bor-tuna , ftena la parete, Jlopinja , (fioprja) la peda-ta, un passo , it. P oima, ftt e'la ia saeta , fircha il tetto, ftruna la corda di violino , Juknja il ve-stito, fhibo la verga , Jhkoda il danno , shdba la raua , shila, la vena, shivina il bestianu* , un animale , skliza i! cuccbiaro , trnd le tenebre, il bujo , terta la vite , vdlta ii cocchiume , tiska il vestibulo , zeaa il prezzo , zheda la greggia, una naandra &c. &c. Osservazioni. Conviene inserire P e eufonico avanti La consonante finale , allcrquanrio per Ja concorrenza di piu consonanti si rendesse dura, ed aspra la pronunzia nei g e n i t. plur. di questa deelinazione cosi , p. e. mdjfkra, de'kla, Juknja, fa nei geni t. plur. moj f ker, dekel, fukenj, e non moj* Jkr, de ki ,Juknj &c. Sostantivi , che si uniformono alla deelinazione di voda, sarebbero: Bolha Ia pulce, brada la barba, drushba Ia socieia , glava la testa , goba il fungo , gora \\ moflte , k6pa un oggetto quadruplo , kofo ia fa|. d 2 ce, .5* Sing. Duale Plur. N- gofpd gofpd gefpd G. gofpd gofpd gofpd. D. gnfp/ma gofpfa A- gp-ja SvaJ-jd Duale. N. shiral-i klop-i voj-i G. ihivdl hlop-i vaj - i D. shivdl - ima kl«p - dma vaf ¦ dma A. shivdl i hlop-i vaj-i L. v shivdl - ih v1 klop • dh t>' vaf - dh L fo shivdl. ima, s1 klop dma s1 vaf-dma Plurale. N. shivali hlop-i *df-i G. shtpal hh>p i vaji D. shivdl-i m (am) klop-dm vaj dm A. shivdl i klop i vaf-i L v'shivdl-ih vklop dh vvaf-dh I«. foshivdl-imirmii)s*f>lvp»rni s* vaf-mi. II model Io shival serve per gli sostantiri polisillabi; kldp, e vdf per gli monisillabi. 11 Deelinazione regolare dei sostantivi femmiuini che terminano in una consonante. S i n g o 1 a r e. L* Animale, Lo Scanno, )1 Villaggio. 54 11 modello shivdl niantiene per tutt* i časi, /c numeri invariabile la pronunzia sull' istesso tuono,; non cosi i modelli kldp , e vdf; da que-sti e transitivo il suono; perche va variando, e trapassando per gli časi , e numeri col suono a-cuto dalP o ed a (come s'osserva nei modelli) in /, o , e ; transi/Jone , di cui soitanlo P uso, e la pratica ne puo essere la maestra. Sostantivi ded inabili, comeshfvdl sarebbero: Dolgo/i la lunghezza ,fhrokdfi la Iarghezza , miloft la misericordia, pieta, zhel6.fi la guancia, ed altri polisillabi in oft, uji , &c. kokd/h, kokufh la gallina , mifh il sbrcio , gen. mifhi, riit, niti P ace di filo, rit , riti il culo ,f/nert , fmerti la morte; quantunque monosillabi seguono la deelinazione di shivdl. Sostantivi declinabili, come klop : G6f P oca, jdd il cibo , kad la tinozza , kdfi Posso, mdzh la forza , ndzh la notte, pdd il palmo, spanna, pdfi il pugno, pe<-h lastuffa, forno, plat la pagina , parte, rdzh la cosa , veji la co-scienza, as h il pidocchio , zev la canna, &c. &c. Sostantivi declinabili come vdf. Za*'1 la menzogna, parji la terra argillosa, resh la segalla , fkerb la cura , zhafi P onore , &c. &c. Osservazioni sopra gl* eterocliti: Questo quarto modo di deelinazione ha li seguenti eterocliti: imo. 55 imo. I sostantivi polisillabi , che porrano con se nei nomi na t. sing avanti Li consonante finale Pe? muta conservano questa e muta sol-tanto nelPlcc., ed Istr. Sing , e nei g e n i t. del Duale , e Plurale , ed in tutti gli altri časi la perdono per P eufonia , p. e* misel p^n-siero, lubdsen amore, bole'sen malaltia, &c. Ec-cone 1'esempio: N. G. D. A. L. I. Singolare. mifel mifli mifli mifel v mi p t Duile. mifli mifel nt i/1 ima mifli J mi j lih s* mifeljo , miflijo j' mijlima Plurale. mifli mifel mi j Um mifli v milih s1m J Umi. 2do. I sostantivi, che terminano colla con« sonante v, e cIPhanno duppiicati nominativi, come ze'rkev e zdrava chiesa, molitev, moli'va ora-zione, retkev , e rdtf>va ravano , brefkev, e brdf kva persico , &c. &c. fanno il g e n i t. sing. in /., /ai/, p. e. kokujhama, kokufham, kokujhami, (kokiija-mij. 4to. Alcuni sostantivi, che appartengono a questo modo di decliuazioni , sono privi affatto d i n u.m. sing. e duale , e non si usano , se non se nei plur. come duri Ia porta , gdfli il violino, jafli il mangiatojo, perji petti, raki Pa-quidotto, Jani, fni la slitta, fvifli il pagliajo, (conservatojo per la paglia). 5tO. OzA/ gPocchi, va nei plurale, come A/"///. Nei singolare, e duale poi questo sostantivo e neutro, come gia s'osservd di sopra , e J/a okdt ozheja , ozheju, fijc. olo. /Tri sangue , si declina come vaf rite-nendo il no m. ed acus. sing. kri , e la deelinazione per gli altri časi si fa poi. quasiche il no m. fosse kerv, p. e. kri , kervt, kervi t kri, vi* ker vi t s^kervjč, &c. 7mo. I sostantivi az«7/ la madre , hzhi Ia figlia hanno le loro particolar declinaziont. Kg-cole : 57 D. hzhdri hzhdrutna A. hzher (hzhi) hzhdri hzhdrant hzher« V*hzherah S hzh drami, L, v hzhdri 1? h zdrah L s>hzhe'rfo, hzherj d hzherama hzhertni. CAP, IV. DelP Addiettivo. Gli addiettivi cragnoiini hanno, come in o-gni altra lingua la loro dipendenza dal sostantivo, a cui s' appoggiana , e concordano con es-so nei genere, nei numero, e nei caso. Eglino hanno una tripiice mozione. La mozione del genere maseolino termina per lo piu in una consonante , c pochi hanuo la terminazione in i, La mozione del genere femminino, termina sempre in a. La mozione del genere neutro, termina per lo pip in o , e pochi hanno la terminazione in e, p. e hud, h&d', hudo, cattivo, boshji , boshja, boshje, divino. Eccone un esem- Jdare per la deelinazione degli addiettivi cragno-ini; ( 11 bello ) ( la bella ) ( neutro ) Singolar e. N, G. Idp.igo Idpa ldp-e Idpo Idp.iga 58 D. l/p-imu l/p-i l/p-imu A, l/p-iga (l/p) lep-o ler>-o L. vlepima v"/ep'i v'lep i mu I. s l/p-im s1 le p-o s1 lip i m. Duale. N. l/p-a l/p.i l/p a G. l/p ih lep-ih l/p-ih D. l/p-ima lepima lep-ima A. l/p a l/p i lepa L, v* l/p-ih vl/p-ih v'l/p> i h L s* lep-ima j'l/p-ima s* l/p-ima, Ilurale. N. lep-i l/p-e l/p-e (l/pa) G. l/p-th l/p i h lep-ih D. l/p-im l/o-im l/p i.n A. Upe l/p-e lep-e (l/pa) L. v l/p-ih , i>'1/ -ih v l/p-/h I. i l/p-i mi j'l/p.im s* lep-i mi. Dalla mozione mascolina nascono le mo zioni femmiDine , e neutre , con aggiungere alla termina/ione della consonante, o con sostituire alP i finale della mozione mascolina , la desinenza deli' a pel genene femminino , ovvero quella delPo, od e pel neutro. Osservazioni. imo. Nei nostro dialetto non havvi alcun addiettivo di due, o di una sola mozione , come presso i latini, p.e dulcis, d u l c e; felix &c. o come presso gPitaliani, p. e. me more, d izlet te vole &c. sdo. 59 *do. Ne nella deelinazione , ne nella mozione va transitando il suono luogo da una sillaba nelP altra; egli conserva sempre la sua ca. deuza per tutt' i časi in quella sillaba, che por-ta con se il nomi na t. della mozione mascoli-na. Sicche la mozione femminina in a non ha mai ui suono disteso, come non lo hala mozione neutra in a, ed e. N.B. Tutfavia vi sono alcuni, che attribuiscono air addiettivo nei no m. ed aceus. sing della mozione neutra in o P acuto col suono disteso , e cio aceade , allorquando P addiettivo serve di predicato , vale a dire , che fa conoscere gli accidenti del verbo , anzicehe le qualita del sostantivo , p. e. To dc'lo je, lepd , teshkd , lafikd questo lavoro e bello, difficile , facile; in luogo
  • luf; en velki rcslčzhik ; en supelivi hi na vi z &c. io® Gli addiettivi terminanti n«lla mo« zione mascolina in ji, e 7, in [ki, zh, e zlii so. no que|li, che fanno la mozione neutra in e p. e. ptkldn/ki, a, e, diabolico, shenjki, a, e feni^ minite, ruddzh, a, e rosso, nojhdzh, a, e gravi« urno, ¦«4 do. pregno, prizhajozh (*) certificante &c. con tutti li participj del tempo presente; come je-dcdzh, vuzhdzh , vi 6zh & c. j imo. L' addiettivo , che dipende da so* slantivo animato fa P a c c li s a t i v o Sing. nella mozione mascolina in iga, a guisa del gen. Sing. p. e. šibam lepila, pčbizha, io cul. lo un bel pargoleito, fanciulletto, ifhem, miloji> niga, priatla, Cerco un amicO misericordioso \ alPincontro dipesidendo P addiettivo da un sostantivo non animato il suo accns. šara quello del no m. Sing. p, e. imam Idp vert, kofmdt klobuk, ho un beli' orto, un cappello pe-loso &c. e non lepiga, kojmatiga &c. i2mo. Svanisce pero questa distinzione di maseolino animato e non animato ogni qualvoI-ta P addiettivo spettasse ad altro periodo di qu«ilo , in cui sta il sostantivo p.e. ti ji kupil zhdrn plajfh , je/i pa bdliga (e non bdi) comp^a-sti un mantello negro , ed io un bianco , jeji i-fhdm maj b in sajhlushik , ti pa vdlkiga (e non vd-lik) cerco un pieciolo guadagno , e tu un gran' de, oni imajo lep vert , mi pa Jhe lepjhiga (e non lepjhi, col>ro hanno un beli' orto, e noi aneor un piu bello. / 13Z0. L* addiettivo supplisce talvolta le ve-ci del sostantivo p. e. en moshki un masehio &c. in tal caso conviene sempre declinarjo da addiettivo , e mai da sostantivo p. e. moshki moshkiga, moshkimu &c. e non moshki, moshka* moshku &c. .. ' {*) prizhajozh vuole dire certificante ,prizhjdzh presente. <>5 i4f°. L'o della mozione neutra pronunziasi, massime nei crangno iuferiore , sempre come a p.e. iepu , grdsnu , /rovu &c. e sempreche non čada P acuto sopra queste vocali, esse si tranghiotti-scono per lo piu fmassime nei contorni di Lu-bianaJ cosi invece : je grdsnu blato, je gdrko vre'me ; e gran fango , fa caldo , si dice grdsn bldt , gdrkr vre'me ; dobr jutr , invece di dobro jutro buon giorno. Queste particolarita s'osservano pero di pas. saggio , mentre si sente benissimo in tanti altri luoghi Po, e Pa distintamente, i5to. II genitivo , e P abblativo di un sostantivo dipendente da altro sostantivo pet re-lazioni d' attributo , anziche di propria sostan. za, si converte talvolta secondo il genio del nostro dialetto in nome addiettivo colla dipenden-za del sostantivo , a cui s' appoggia p. e. dornd-zhe vino il vino di časa , hifhni hldpiz il farni-glio di časa , konj/ko fcnd fieno di cavallo , fre'. berna shliza , cucchiaro d' argento , reshe'na moka farina di segalla , otrdzhje govorjenje discorsi di ragazzo , bratove bukve il libro del fratello , ozhetov navuk Pistruzione del padre, shenfkc Jbl-se lagrime di donna , moshka bejeda parola da uomo , shidani trak il nastro di Seta , paftir/ho shivlenje vita da pastore , jushno vreme tempo da scirocco, kazh\a hudoba malignita da serpente &c.. Gia Ia liugua italiana conviene alquanto in questa figura grammaticale col nostro dialetto, come: la facolta paterna, Pamor ma-terno , la vita ca vallieresca &c. invece di: la facolta del padre, P amor della m a-dre, ia vita da cavalliere &c( 66 Fccone alcuni addiettivi peli' esercizio: Bijier chiaro, it. severo, acuto, bled palli-do, bogat ricco, bdf scalzo, dd'ni rimoto, debel, debdla , debdlo grasso, grosso dimaji , fumoso, divji, devji , (divi\) sel vati co ,'dolg loogo , drag črto, d/juv (*) rosiccio, gladek (gladik), gladdk, gladki liscio , pulbo , globok profondo , gnil marcio , gdden ( godin , godni ) maturo , gorat montuoso , gotov pronio , acconcio , mituro, (ta je gotdva quefiio e bel, e fatto), grenik, (grenik grenak) am«rc , grosen (gtosni) oribile, smisu-rato , eccessivo , hiter mpido , veloce , hudoben (hudobni) maligno , jdfen , (jafni) sereno , jeklen (jekldni) d' acCiaro , i t. spigoso , kdmnat sassoso kamneni di pietra, kdjen (kejhi) tardo , tardivo, kifel accido , accetoso , kofhdn , osseo , krdtik , (kratak) cuno , kriv curvo , piegato, (Jim kriv tono co!pa>, krdgel , (okroglt) tondo , rotondo, ktulav zoppicante , lahek, (loki k , lohdk, lohki) facile , leggiero , lakomen, (lakomni) appenten-tissimo , bramoso , landn di lino, lanjki delPan-no passato, Idjini proprio , lajhki italiano, lash-niv buggiaido, Idzhtn alfarnato, leden ghiaccia-to, len neghittoso, pig*o, fojdn di legno, it. ba* lordo, Idtafhen di qucrst' ataio , Idv sinistro matico , tub caro , lubesnio amabile , mali piecolo (si usa solt.imo neiP unione, come, mali traven aprile, mali jerphn Iuglio), mehik (mehik, mek.dk) molle, tenero, md sel freddo, mlad giorine, md-der sapiente , saggio , mdher umido , bagaato , ndg nudo , nerdden inetto, incapace, obilni cop-pioso, abbondante, mgnen ogndna, ogndao igneo, focoso, acceso , ogbrel ogordla , ogordlo abbru-ciato, atsiccio, abbrouzato dalsole, ojjier acuto, aguzzo, tagliante. (*) Si dice megli«: rujau, leggi rjau. «7 te, it. austero , okdren (okorni) sinistro , incol-locabile , oprdjen (oprefni) azzimo, senza lievi-to , osdbel , osdbla , osdblo gellatb , aggiacciato , vfhdben disdegocso , ambizioso , pameten raggio-nevole, accorto, giudizioso , pajij , pajji canmo, anu (piu bella) femminino lep fki lepjhI lep/m A rlepfki>a (animato) '\lepjhi (non anima n to) L. v1le'pfkirnu I, syte'pjhirn N. lep/7ii G. lepjhih v lep lhi s Le'p j ki Duale. lep/hi lepjhih (piu bello) neutro le p jh i g a lepjhimu lepfiu v le'pfhimu sicpmjhim le'p/k i lepjhih D. 7° D. A. L. I. N. G. D. A. L. I. isppdma lipfhi vy up/bih j?l pfhima lipjhi lipfhih lip f ni m up/hi 1? lepjhih i lepfalini lipfhima lep pri 11 leppiih sylepfliima Plurale. lipfii lipfhh iepfhim lip/hi tflipfhih flipjnimi le1 pfhima lep f hi vlepfhik /lepjhima lip/hi lip/iiih l ep) u i m lip f hi vlcppiih slipjhimi. Osservazioni. imo. 'E P istessa cosa di formare il comparativo colla sillaba jfti , o di forroarlo colla sillaba //, amendue sillabe veng^no ben accolte per la gradazone ; li soli addiettivi lep , e lub taro , grato ; ritenguio la sola gradazione del fhi, sicche li;>jhi, tub/hi, e noti lep/i, lubji. »do. Gli addiettivi polisillabi , che hanno una vocale muta dinanzi la consonante finale , tolgono di m zzo ia vocale muta ( facendo il compantivo ) ed aggiungono alla final conso« nante le sillabe iflii , ed iji. Quest* * che per epentesi s' intrude, non ha pero, che un suono muto p. e. pravizhem ^pravizhnijhi pravizh- E) piugiusto(leggi) nfhi giusto rj pravizhniji pravizh- nji. Consimili addiettivi sarebbero: Potrib;n bisognoso , neccssario , prevsitea presuntuoso , protervo , pohliven umile , mode. sto, 7» «!O. sto, pofdden cattivo , vile, maligno, snfidpen in« telligente , shdlt>ji''n malinconi-o, obldzhen nuvo* loso , nrdolshen innocente , shivdren corpolente , imeniten riguardevole , ri^petta iie , eccelso , illustre , grosoviten terribUe , crud-le, spietato , refnizhen veritiero . pukdren tibbidienie , rasse« giato , jlanovit.cn continuo, imperiurbato , fermo, ofiuden vituperoso &c &c. 3Z0. AlPincontro gb a Idietfivi dissiilabi colla vocale mula innan/i alla final consonante , formano per lo piu il compartivo colla grada-zione delle sillabe djfii, (djki) ed eji p. e. /titer tl,Oiit> eijhi S u p e r 1 Lhitrdjfhi,hitr4* E ( (Jiilrdflii nar ? J/U prestop 'hitrdji naj ) hit reji Consimili addiettivi sarebbero quelli colla desinenza in en, er, el, ek, ik, &c. cone kolen torbido, foeco, drdbin minute, hldpen appetente, desideroso, gn&ion nauseoso, mejen c.trnoso, de- Jen destro (di mano destra) p6 hen pieno , sdlen verde , mčker bagna o , umido, mdJer sapiente, letterato, vdfel allegro, nd.el veloce , erto, pre« cipitoso, impetm so, reuk Chiaro, raro, scaiso, fladek uolce, gdrik, ta/k &c. &c. 4tO. La gradazione in ejfhi , dji , viene ac-colta altresi da ogni addiettivo , che per la con. correnza di piu consonanti rendesse t;oppo dura la sua pronunzia , p e. domJz'1 , pripro: , z/icr-nikaji &c domazhejjhi , z/iernikafie/J/ii , ptlpr kratke/i mehek ' mehkejfhi teaero * mehke j i per syncopen per syncopen per syncopen per syncopen per syacopen flajfhi Jlaji piu dolce piu */fl>' liscio pili sottile fhirfhi . t 'n... piu fhirjt vilhi vljni largo pili alto < pili per syncopenL kraji \ krazhi v / mezhi .* per svncopen. pni i p7 tenero f &c. lomo. Addiettivi piii auomali ancora sono li seguenti: P o s i t. herhki , esimio, valente ddbcr , buono dčlg , lungo lahek , leggiero ni si k , bas so m a/i ~\ . , majhinf PlCC0l° Com p. gor/hi, gor ji bul fhi, bolj i dalfhi, dalji las hi , lah ji nisht , nishji manjhi, manj i t/- C o m p, 74 Posit. Com Up lep/bi ( pravizhen pravizhnijhi hiter hitrejfhi J •* a bel belej/hi hud h ujfhi gerd gorjhi tdshik , pesante teshi , teshji tolft , grasso tolfhi, tolfhji velik , grande vezhi , vihjhi včjik , itretto vojA*' , voshji. Eccovi in succinto le regole concernenti Ia formazione del nos ro comparativo ; il superlati-vo poi prende la sua esisteoza dal comparativo premettendogli la sillaba nar,o naj ( ner, o nej) quindi sapendosi il comparativo si saeziandio il superlativo p. e. Superl. lepjhi pravizhnijhi hitrejfhi beldjfhi h o/fhi gs.fili &C. &C. Sia dunque il comparativo regolare , od a-noaalo , egli e sempre auello , che da vita al superlatirtv, preponendo a quello le delte parti-cstil« nar , naj, ossia ner, nej tmo. Alcuni addiettivi non ammettono Ia gradazione in Jki, e ji; ma conservano il loro positivo , premettendogli nei comparativo P av-verbio kol (*) , e nei superlativo nar bol. Coo-sirmli addiettivo sarebbero : a) QueHi colle desinenze in zli , JI , e che per ia conccrrenza di pili conscnanti rendereb-bero troppo aspra , e dura la pronunzia deila gradazione Jlii, e ji p. e. Po- —---------.--.-~--• (*) bol pronunziasi ordinari.iriic.tt aV , e ael cragn succriorc b Ij. 75 Posit. Comp. Sump. rudeth 9 rosso bdi rudčzh , piu rosso nar bol rudezh. , il piu rosso domdih , domestico bol dnmizh , piu do. mestico, nar bdi domazh il piu domestico vrdzk , bollent?, riscaldato bol vrdzk c s * nar bol vrozh * « zhernihajl, negriccio bol zketniknft- * ¦ • nar 00/ zhernihajl • • priprbjl , scempio ao/ priproji * * * • nar tw priproji » &c. b) Quelli , che sono partecipj passivi , in quanlo , che sono suscettibili d' una gradazione p. e. P os i t. C o m p. v&zhen , dotto bol vdzhen , piu dolto nar bol vuzhrn , il piu dotto tbrifan, smaliziato bol Jbrifan • « s aar bol Jbrifan * » » » vdsan , ligato ao7 rt/jaa » »> • ¦ /*ar nar ao/ vdsan • * * * jav/if , accorto tW jav/f • s « « aar #0/ javiV #•>»> = * pdzhen, arrostito «W pezhen % * • • nar bol pdzhen * * •* * #) Quelli che esprimono qualita di per-lezi o ne, od imperfezione naturale p e. jdfen sereno, fushen sc roccale, gnil marcio frov crudo,y?r sazio, lazhenaffamato, shdjinassetato, Jlep oitco &c.&c» e finalmente *do. 7 6 !2do. Vi sono degli addiettivi , privi e mancanti d*ogni gradazione: come sarebbero. a) Tutti quelli, che indicano gia da se un grado superlativo p. e. vdzhen e*erno , neshrezh-liv indicibile , nevmerjdzh immortale , ne/premen-liv immutabile &c. &c. / b) Quelli, che indicano una materia, come slat aureo , frebern argentino, d' argento , le/en lignso, flamnat paglioso, sheldsin ferreo &c. c) Gli addiettivi possessivi, e na. z i o-nali, derivanti da qua!che sostantivo, e che si risolvpno in italiano col g e n it." deli'articolo in-detinito p, e. ozhdtov, bratov , gofpd/ki y moshki, shenjki , hifhen , nimf ki , lafki , zhlovefki , ncbd* /ki &c. d) Quelli , che sono eomposti da una par* ticella, o d' un altra parola esprimente il superlativo. p, e. prefvdt santissimo, prefvetli augustissi-mo, prevdiik, premujhin, prehud troppo grande, troppo piccolo , troppo cattivo, o grandissirno, piccolissimo, cattivissimo, &c. vjignmogozhen on-nipotente , vjigaveddzh sapientissimo , velkovu-zhcn dottissimo &c. Siccome quasi ogni addiettivo puo trasfor-marši in avverbio , quindi cade qui in acconcio frattanto d'avvertire a) che la mozione neutra in o, od e sia quclla, che da vita alPavver-bio. b) che le grad izioni deli' avverbio corris-pondono in tutio , e per tutto a quelle del ri-spettivo addiettivo. c) che dolgo, veliko, e do-fti considerandoii da avverbj sono anomali: fa* cendo: Po- 77 Posit. Comp. Super. dčlso , lontano dal, dalj nar dal , dal/hi veliko , assai, molto, cveih , pni nar ve.zii, il p,u aa/f." , assai , molto, \bol , piu nar bol , i 1 p i li cap. v. Dei Nomi Numerali. I Nomi Numerali, che specificano, ed indicano precisamente la quantita, e P ordine delle cuse, si dividono: A. In Cardinal i, B. In O'r d i n a t i vi, C. In Collettivi, D. In Distributivi, E. In Accrescitivi. A ICardinali sono quelli , che segnano sempliccmeute la quantiia, come: 1. eden, ena, eno uno, un 9. deve*t nove 2. dva, dve', dva due, 10. defdt dieci 3. trije1, tri, tri, tre 11. end\ft undeci 4- Jhtir/e^ p%tiritJlitiri quattro 12 dvandjji dodici 5' pdt, cinque 13 trindjft tredici 6.fheji sei 14 Jlimdjji quattordici j.fddcm sette 15 petnajst quindici j. Čjem otto 16 Jheftndjji scdici i/ ffdcmndjjl 18 ofemndjjt 19 devctndjft diecisette dieciotro diecinove venti 20 dvajfet 21 eden (ena , eno,) ino dvajfet ventuno 22 dva , dve*, /V10 dvajfet venti- 30. tridefdt 40. fhtirdefdt r}o. pddefdt 60. fhdfdefdt 70. fedemde-dt go. dfcmdefdt 90. devet defdt 100. ^ 20O. aW^/fo* 300 tri fid 400 //tfzr due &c, &c, trenta quaranta cinqianta sessanta settanta ottanta novanta cenio duecento trecento qnattrocento Os*ervazioni. 1000 tdvshrmt mille 2000 dva tav-iheni due miila 3000 tritav- shent tre miila 40 O o fhtir tav shent &c. quattromil!a 1000000 mi I Id n 2000000 dva miliona 3000 000 tri milione 4000 000 fhtir mi! i o no &c. &c. &c. imo. I Numerali d*cn, dva, trije*, fiirje ia* 110 declinabili a guisa degli addiettivi in tut te le tre mozioni , e si declinano como segue: 70 Sing. .d ase. FetnnLn. Neutr u n o, u n 0 q u a 1 c h e una uno N. eden , ca eaa eno G. eni g a ena eniga D. enimu eni enimu A. eniga, en (*) eno C'lO L. v7 enimu veni v enimu 1. s* enim s ono s* enim Piu r. laluni talune taluai N. eni ene ene G. enih enih enih D enim enim enim A. ene ene ene L. v1 enih v1 enih v enih I. s* enimi i enimi i enimi. NelP istessa guisa vengono deelinati , nobe. den, nobena, nobeno (obeden , občna, obeno) uis-suno, alcuuo, niuno. Tra eden (/eden, vedi pag. 15 ) e tra en e quelP istessa differenza, che osservano gP italia-ni tra P uno, ed 11 n. Oaello s'addopcra come sostantivo, questo come addiettivo. h) Duale Mase Femm, Neutr. due due due N. dva dvd dva G. dveh dveh dveh D. dvema dvema dvema A. dva dve dva L. vavdh tfdveh vdvdh L s^averna s^dvdma s^dvema (*) eniga si mette innanzi un nome animato , t?a in nanzi un nome non animato. S® La deelinazione di dva non e , che qu«lla delPaddiettivo nei duale colla trasformazioue delP i muto in e sonoro , e (P accento acuto; la stes-sa deelinazione serve anche per obd, obd, oba ambidue, amendue ; obadva ha la doppia decli-nazione obehdveh, obemdvema &c. c) Plur. Mase. Femra. Neutr. N. trijd tri tri G. trdit treh trdh D. trem trem ttdm A. t'i tri tri L. tftrdh v*trdh v treh I. stremi s* tremi s* tremi. t?) PIur. Mase. Femm. Neutr. N. fhtir je Jhliri fhtir i G. fhtirih fhtirih fhtiiih D. fhtir im fhtiri m fhtir i m A, Jhtiii fhtiri Jhtiri L. vfhtirih vfhtirih vfhtirih I. so fhtir mi so fhtirimi so fhtirimi. s do. I numerali pdt sino a fid sono anche declinabili , ma non hanno , che una sola mozione per tutP i tre generi. Eccone la declinazine; Plurale. N. pdt cinque G. petih ovvero petdh di cinque D, petim, petdm a cinque A. pet cinque L. *>''petih ovvero petdh in cinque L s petimi-patemi .petmi con ciuque. NelP . NelP istessa maniera sono declinabili anche tutti gli altri numeri cardinali sino a cento p.e. jheft ; fh"ftih , o¦ .fhtftth ; Jhcfiim, o /hejiem ; fhcftimi, jheftdmi, &c. def&t, dejetih\ defetim &c. '(*). dvajjet, tivajjctih, dvajfetim, &c, &c. I numerali, j dvdjfet &c. e cosl \lcuni contano poi vice versa , co-me : dvdjfet in eden, dva/fet in dvdh , ofemdefet ino eniga , fedsmdefct ino dvema , tridefet i no fhtirim &c. 3x0. jtfo cento, e tdvshent mille sono in declinabili; ma conserrano la sintassi di /? td, vtavshentdh, s'tdvshentmi. Std alPincontro h sempre indeclinabile, come cento in italiano. 4to. En, dva, trije*,. fhtirje, dipendono come ogni altro addiettivo in tutt' i easi dal so-s>antivo , a cui s* appoggiano p. e. N. en golob dva goldbu , trije golobje , fhtirje gvlobje. G. o niga goloba, dveh golobov , trdh golčbov, fhtirih golobov. D enimu golobu , dvema goloboma , trdm golobom, fhtirim golobom &c, &c.\ 5I0. Pet pero,e tutt' i numeri ca rdi-n a 1 i, che gli succedono sino a Ji6 , si con-siderane nomi sostantivi , da se sussistenti, sempreche premessi ad altro comune sostantivo occupino nei discotso il pošto del nominat.; od accusat. eglino fanno si, che il sostantivo comune posposto al numerale stia nei gen i t. p. e. pet golobov je perletdlo , cinque colombi (una cinquina di colombi) volarono in qua joftrob je jheji goldbov pojedel P astore man-gid sei colombi ( una šestina di colombi ) Jim kupil dvajfet ovdz ho comprato venti pecore funa ventina di peccorel, dvanajft lovzov je de/et lefiz vlovilo dodici cacciatori presero dieci vol-pi (quasi s» dicesse : una dozzina di cicciatori, una decina di volpD ali'incontro 6"to. Non occupando pdt , e gli altri numerali sino ftd il pošto del Nom. od Accu-sativo, ma coa»petendo ad essi il pošto del Genitivo, Dativo Locativo, od Istro« m en t.; allora cessano qnes»i numerali d' esse-re sostantivi , e riprendonocome addiettivi la loro dipendenza affatlo dal sostantivo comune, a cui sono aggiunti p e. G od petih goldbov eniga pogrdfham di cinquejcolombinru mane* uno. D.fhd- &3 fhdftim goldbam fddmiga pcrdrftshi a sei colombi accoppia il settimo. L. per čfmih goldbih ne b6J'h veliziga dobizkka Jidtril con olto colombi non farai grau guadagno. 1 iojmdmi konji fe včsi e^li va a tiro d1 otto, s* djdtmi konji Jim dvefid sla-tov perdobil, j'petnajfcimi bi jih pa moi cbiti Jhti-ri Jič dobil , con dieci cavalli bo profittato 200 zecchini , e con 15 cavalli ne avrei forse gua-dugnato 400. 7mo. Nei giuoco , e parlando delle monefe si trasformano i numeri cardinali in sostantivi appellativi , dvojdk un da due Onontta), dvojka il due (nelle carteJ, cosl pure fojak, tidjka, de-fetdk , defetiza , d' aj etd\., dvajjetiza , un da venti , sedmiza un da s#tte , pctiza un da ciuque grossi &c. &c. B. Gli Ordinativi, che indicano 1'ordine, o la serie degii oggetti , o soggetti , dipendo-uo , come ogni addiettivo , dal sostantivo , a cui s' appoggiano , concordano coi medesano nei genere, numero, e caso; e portano con se P i muto diconcreziooe nella mozione mascolina Per creare il numero crdioativo non vi oc-corre , che P aggiungere ques«.' i di concrezioue al numero cardmale. Eccoveii: pervi, perva, pervo, il p-imo, la prima dragi, druga, d< ugo , il secondo, la seconda trenji, trdtja,C) trdijo, il terzo, la terza zheterti, zhetdrta, zhetcrto il quarto, la quarta pdci, a , o , il quiuto , la a fkejii, a , o , il scsšo, la a f 2 fdd- (*) In alcuni luoghi si sente trški , treka, trdne, in alcuni anche trdzhi, tfdzha } trdz/ig. 84 /dimi, fedma , fddmo , il settimo Ia settima dfrni, deveti dejeti endijii dvajeti en in dvajfet i dvajfeti ino pervi ftdtrii a , fidtni ino pervi a a a a a o , P ottavo, la o , il nono , la o , il decimo la o , P undecimo la o , il vL>esimo la a . a a a &c. a o ,(il vig. pmo., op p ure o ,( &c. &c, o , il ceniesimo la a o , il cen.esimo primo &c. Osservazioni. imo. G!i Ordinativi dfferiscono dagP addiettivi in cio, che quclli conservano sempre Vi di concrezione nella mozione mascolina , e che questi lo perdono ( vedi pag. 62 § 7. J allorche servono al verbo di predicato, come, deveti, de* Jeti, pervi mdsh, cosi anche jefi fm bil deveti, dejeti pervi &C 2do. AIcuu Ordinativi possono trasformar-si in avverbj con aggiungere ai medesimi z>h, come pervizh, dtugizh &c. prirno , pnmieramen« te, secondo, in secondo luogo &c, C. I Collettivi, che si separano in qual-che classe chvisiva, sono Come: eni, dvo\i tro)i zhvetdri peteri fhfjieri fedmei i fioteri a a a a eno , d'una qualita,o cPuna sorte e , di due « « * * e , di tre * s * * o , di quattro« » » * o , di cinque « s s s o , di sei c p t c o , (ii sette s * s &c. o , di ceuto s * &c. (*) Os* (*) Da pit in poi ^ si forma il colleitivo con ¦aggiungere la sillaba dri al rispettivo numero cardiuale, Osservazionl. La lingua italiana e priva di simili numeri collettivi; essa deve esprim .-me 1'idea mediante p e-r i f r a s i, come d i dur, d i l r e &c. sorte, di due, d i tre &c. crual i r a ; abMncontro man-cano al nostro dialetto i numeri co le'tivi del-la lingua italiana, come s arelibero: una šestina, dozzina, vent inn, sessan lina &c., gnc-che per ispiegare Pidea di rfuesti coIleUivi convie-ns f .rlo co' lumeri car iinvi pres; sastantivameiite, collocando il sostantivo susseguente nei G e n i t. ( vedi sopra la Oiservaz.one 5ta. 6ta. presso i cardinali ). N. B. Parlando d'un sostantivo nella quantda di 2 « 3 * o 4 , si p'eferis:e ta/Iv »iti P uso dei numeri Collettivi a q u e H r» dei Cardinali p. e. imam dv<>'y hlazli? ho due para di cdzoni, e non, dve hlazhe; z'itmu jo ti dvj]>;, zhvetdre vi-lize ? a che ti s&rvono dne , tre , quattro forchette?»e noi dva , t/i , fhtir i vilizc ? Pero Aa\ numero pet in poi cessi P uso dei Collettivi, e si man ti ene qnetlo dei Cardinali secondo li loro sin as d itico formi a delle os-servazioni ^ta. e 6'a , sicctie si dice p/t , fhdfl, /edem &o. vitlz e no.i pctdri , fhdjleri, fedmdri &c. viti z. D. I Distributivi , che segnano qualche di-visione, e ripartimeuto sono, come: eden , po eden, uno ad uno dva , po dva , due a due tri , p o tri , tre a tre fhtiri , po fhtiri quattro a quattro pet , po pdt , cinque a cinqUe &c. &c. ov- «6 • ovvero: basta premettere Ia particella po al nu nero cardinale , ed ecco formato il numero disiributivo p e. po dva notri grejia v' entrano a due, po tn\d notri gredo, a tre, v'entrano, vo Jhtir\e veka\o, pridano a quattro, popdt jih gleda* j»j a cinque li guardaoo &c. E. Gli Accrescitivi non possono esprimersi nei nostro dialetto che mediante perifrasi delPav-verbio tdlko,6d atro eguivalente come: enkrat tol* ko, dvakrat, trikrat, Jh trikrat, pdt krat, fh*Jikrat, tčiko &c, una volta, due, tre,quattro, cinque, sei voh.e tanto &c GP Italiani saono esprimer-li con pronomi proprj , come: il doppio, tri-plo, quadruplo, quintuplo &c, CAP. VI. Del Pronome. I Pro.nomi servono ia cambio dei Nomi per isfuggime le ripetizioni. Ve ue sono di sei sorte , cio e : A. I Personali, B iPossessivi, C. I D i mos t r a t i v i , D I R e I a t i v i , E. GP In-terrogativi, F. GPIrjdefioitivi. A. Dei Pronomi personali. I Pronomi personali sono quelli, che ad-dittano diretlamente l« pers me , od indiretta-mente le persone , e le cose ; e percio si di-vidono aJlnassoluti personali, b) In c o n g i u n t i v i personali i a) I pronomi assoluti personali sono: )ef, \efi, io; ti, tu; on, egli; ecco le loro deciiaazj oni; Sing* S? Singolare. Io Tu />A e>/) meni; io ti G. d i rne tebe D. meni a me tebi A. mene r me tebe me. me* *) "1 te. te\ L. vimeni C meno* in me v* 11 bi r tebd L s'\ menoj mdno cen me /-j tebčj L tabo tu di te a te te in te con te Duale, Noi due Voi due Nr ma, mase. . , r m, mase. voi • 1 J c M 001 due J j t va L ^9 collera ; rndtl jokajo motri, ino ti Je fm/jafh svu-naj , la madre piange di deniro , e tu ridi di fuori ; tukej nafh gojpod obldftnik vam rezhejo , ecco quiilnostro sig. Preside vi dice! &c. b) I cittadini del cragno , che? per lo pili germanizzauo, danno in tai'incoUri pel contras-segno di venerazione , e di civilta. sempre dei lo i p. e. kakd Je pozhutijo , come sta? njim fe pazh dobro godi, ella si, che sta bene ! kaj mu-rajo oni, cosa i m por ta a lei ? c) Gli stesi cittadini danno poi del voi a domestici, -rillani, confidenti &c. Que» sto vi cragnolino occupa sempre il pošto del singolare, ed e del tutto analogo al voi ita-liaao, od al vous francese: cosi dice talvolta la padrona alla cuoca .* predrago Jie kupita, ave-te compratc troppo caro ; al villaao, che vende in piazza si dice : o.' Jie predrag - o! voi siete troppo caro, —un confidente al altro dira: pri. dite k1 meni, ino perne/ite jo Jaboj vdshiga prid" tla , venite da me , e conducete seco il vostro amico. B. Dei Pronomi Possessivi. I pronomi possessivi del nostro dialetto , si dividono in due classi: a) In quelli, che de-rivano dai genPivi dei pronomi personali. b) In quelli, che derivano dai geuitivi dei nomi sostantivi. ad a) I pronomi possessivi derivanti dai genitivi dei pronomi personali sono, come: G 2 da 10« da mene deriu il pos*esslvoj mčj , il mio ; moja, la mia ; moje (neutro) * tebe * * * tvčj , il tu o ; tvoja , la tUa, tvoje —» * a/%a s 0 % njegov, il suo , njegova la sua, niegdvo — • naf s • '* naf h > i l nostro ; ndfha , la nostra; ndfhe —' s vaf s it s vaf h, i! vost.ro; vafha, la vdstra; vdjht, —- • nje* c * * njdn , il loro ; njdna , Ia loro; njdno — Osservazioni. imo. Tutti questi pronomi Vengono decli-nati, come P addiettivo lep. 2do. Ne dai Gen. Duali nd?\ ndji^ndju^ (vaj\ vaji, vaju) ne tampocco dal Gen it. Plur. njih pu6 formarsi un pronome possessivo, perche gli stessi G eni t. ndjo , vaju, njih , so-stetigono gia ( pero indeeliaabilmente) le veci del proaome possessivo p. e. Nomi- naju hifha, la časa di noi amendue na- i vaju hijha, la časa di voi amendue tivo. ^-njih hijha, la časa di loio amendue. Geni- rnaju hifhe, della časa di noi amendue ti- \ vaju hifhe, della časa di voi amendue vo ^njih hijhe , della časa di ioro amendue. Da- rnaju hi/hi, alla caša di noi amendue ti- -l vaja. hijhi, alla časa di \'oi amendue vo. ^njih hijhi, alla časa di loro amendue Ae. 101 Acci). (tiaju hifho, Ia časa d i noi amendue sa- < vaju hi/ho, Ia časa di voi amendue ) tivo. ni\h hifho, la časa di loro a neadue e cosl &c &c. per tutt' i časi , e numeri della deelinazione. 3Z0. JVjdn, njdna, njena, k un pronome pos~ sessivo pel solo genere femminino ; p. e. nj/a, obrdf, il suo viso; njena tdka \ la sua ma;o; nje'no ferz,e, il suo cuore; s'intende il viso, la mano, il cuore d' una donna , e non d'un masehio; plurale njeni obrati, (*) njene roke, njena ferzi , i loro visi, le loro mini, i Ioro cuori (si sottintende delle fsmaine) alPincontro 4to LMndeclinabile njih (genitivo della 5za-persona) e riserbato pel pronome del genere maseolino , e neutro p. e. njih zhdft, il di lei ouo-re , il loro onore; vonjih /holah , nelle loroscuo-le , njih govorjenju , al di lei diseorso, al loro diseorso (sottindesi dei masehi) 5*0. Dal reciproco p?rsonal febe nasce il reciproco possessivo fvdj, /vdju, fvojn, che denota ud possediaaento proprio,di propria appartenenza; csicccome qiello eP unico, che concentra in se i rapporti del reciproco di tutt' i pronomi perso nali, cosi in egual modo egli concentra in se i rapporti del reciproco di tutt' i pronomi possessivi derivanti daile tre persone, p. e. Sin- (*) II sostantivo obrdf, prende nei g eni t. e per tutti, gli altri časi la s tortuosa, ed il suono dolce. 102 Singolare. fvbjga konja jesddrirn, io cavalco il raio proprio eavallo. fvbjga konja jesddrifh, tu cavalchi il tuo proprio cavallo. fvbjga konja jesddri , egli cavalca il suo proprio cavallo. Duale. fvoja konja jesdddva, noi due cavalchiamo i no. stri due proprj cavalli <&c. Plurale. fvbje konje jesddrimo, noi cavalchiamo i nostri proprj cavalli. fvbje konje jesd(jrite , voi cavalcate i vostri proprj cavalli. fvdje konje jesddrijo, eglino cavalcano i Ioro proprj cavalli. ad b) II nostro dialetto ha la particolarita di trasfigurare il sostantivo in un addiettivo P^ssesssvo , e cio con scambiare P a genitivo del sostantivo maseolino , o neutro in ov , ova, ovo, e P e , od * genitivo del sostantivo femminino in in , ina, ino, p. e. da brat ) ^re*tov fin,> bratova hifha, bratovo po- brata { ^ %b° ^ fratello , la časa del fra-/ tello, il campo del fratello. log da more m®rjov fhiim , mdrjova voda , morjovo morje i risdelenje, ' il mormono del mare , P acaua del morja, . . . 1 i mare, !a divisione del inare. da fcfira} fYr,n Vridtd , Jeftrina dekla , Jejtrino feftr c\ f am'co <^elsorella , la serva della 'j sorella, il grembo delia sorella. da miloli) m^°J^in kralj, milojiina kraliza, milo-J \ Jiino dekle , miloft li ^ re m'seticordioso , Ia regina mise-J ) ricordiosa , la ragazza mtsericor- diosa. N,B. Simili possessivi non esprimono, che Pidea di quel possedimento, che si rifcrisce imme-diatamente , ed in spezialiia a quel sostantivo, a cui s' appoggiano ; quindi, trattandosi d'un possedimento civerso, o comune a piu sostaa;ivi, fa d'uopo, che cedano il loro pošto agP oddiettivi ordinarj p. e. pojiirjov pef il cane del pastore pnftirfki p-f, il cane di p store , bratova hjha la časa del fratello, brdtovfka hijha la časa di ccnfraterna , mdr. jova voda P acqua del mare , mdr/ka voda l'acqua di mare , krd/'>zova shena !a donna (moglie) del cragnolino , krdjnjka shena la donna cragnolina , ozhecovo preatoshenje la facolta del padre, ozhafiivo , ozhetno (ozhe-1Jko ) premoshcnje la facolta paterna , otrd-kova gojpa Ia signora del faaciullo, otrozhja-gojpa la signora fanciullesca. C. io4 C. Dei Pronomi Dimostrativi. I pronomi dimostrativi , che addittano di. rettamente f oggetto , di cui si tratta nei diseorso , sono i segueati: ta fjuesti , ta questa , to questa ( hic, haec, hoc ). s- eolui, il medesi- colei,la medesima, i^\mo, quegli stesso Jta fquelia stessa ; ti* \fio quello stesso uni quegli, una quella, aao quello. ; leta rcostui, que- leta rcostei, que- letd r questo tdlo\ stoqui. tale l sta qui tole\ quL /e?aa/ rcolui, quel- letina rcolei, quel- ledno c quel-unile\ lo ii. unalei. la li. unule\ loli Tutti questi pronomi rengono declinati, come lep , ma giacehe il pronome ta , ta , to , si distingue pelp accento doppio, che riceve nella deelinazione; quindi a scanso d' ogni equivoco, che nascer potrebbe nelPuso delPuno, o delPal« tro, irorasi a proposito d'opporvi la sua deelinazione in tutte le sue forme: Singolare. questi (mas ) questa (femm.) questo (neutro) N. ta ta to G. tjga (") te*ga\ te tiga ; tega D Umu; Umu ti t i mu ; tdmu A. tiga; tega (animato) to to ta; ta (inanimato) L, v t trnu ; v temu v ti v'timu]te'mu L t tim ; š>tdtn s*to stim;s'tem. (*) si prouuusia txgat Činu , C h &c. p j, e muto Duale. 105 N. ta G. tih; tih D tirna; tirna A. ta L. v^t/ma; vatama I. sitima; s*te/na N. ti G« tih: tih D. r/a»; fYai A. te\ti L vtih;vtih I. t*t i mi; sitimi ti;ti ta tih;tih tih-tih ti m i;tima tirna t ima ti; ti ta vitima; v tima,v tima;v tema /tirna;/1 i m a,4'tirna;/ ti m a. Plurale. te; ti tih; tih t i m; tim te; ti v tih; tih /tirni; s'tirni te;ti tihiteh tim; tim te; t i v'tih; v*tih / timi;/timi. Osservazioni. imo. Si vede dupque, che Ia deelinazione di qtiesto prooome conispoaJo affatto alla deelinazione lep. Non e ccisa indifferente pero il servirsj o della deelinazione celi' i sonoro , ed accentato, o di quella colP i muto; mentre non si adopera la prima, che aliora soltanto , quan-do la forza del diseorso cade sul pronome con una enfasi p. e. fini [las h rib ni k tiga gofpoda; tih gofpodov; tiga gofpoda, tih gofpodov; sono servo di questo signore , di questi signori • di questo signore, di questi signori sono servo. 2do. Taifii , taifia , toifto , e un pronome composto da ta, ta, to, e da ifti ijia , ifto — e-gli ha Ia sua duplice deelinazione cioe: del ta, e del ijii , tutte due poi si declinano , come lip p. e. N. taifii, taifta, toifto. G, tigaifiiga, tei-fie, tigaifiiga &c. Que- iod Que$to pronome viene piuttosto usato per sjncopen , come tifti, ti'Ha, tifto , ed allora non viene declinato, che il solo ifti, p. e= tiftiga, ti-fie - tifiimu, tijii &c. D. Dei Pronomi relativi. I Pronomi relativi lono quelli , che hanno sempre relazion? ai nomi , o pronomi, antece-demi. Icragaoiini ne hanao due: a) ktir, ktlra , ktUo (*) il quale, la quale (qui, quae, quod) b) ki (leggi kf indeclinabile, ch'equivale alP in-dcciiuanbe italiano che. Osservazioni. imo. H nostro relativo katdri, katdra, katera ed i sincopati ktir i , kttf/i , e t kiti si de-cliuano intierameute , come lep. 2do. Quando il relativo si risolve (in italiano) col pronome cui, egli corrisponde alla sintassi italiana, vale a dire, il pronome relativo corrisponde bensi nei numero, e nei genere al nome a cui si riferisce, non corrispondera pero, al caso p. e. to je prepjfk , kateriga pervopif je v mojih rokih; questo e una copia , il cui otigi-nale esiste a mie mani ; shena, katere jerze premaga moshkiga una donua, il cui cuore su-pera quello d1 ua maschio ; po/lave , katdrih sa-popadlk vfakimu je osnanuvan, leggi, il cui con-tenuio e publicato ad ognuno &c. 3zo- (+) In alcuai luogUi del eragu« si dice: katedri, kate*-ra , katiro —«in alcuni ktdri , ktdra , ktero, ed in alcuni »i dice persino: tkili-, tkira, tkiro. i 3Z0. Oltre il relativo katiri, di cui si ser-rono i cragnoiini generalmente in ogni diseorso, v' e anche la particella ki, che, ma?sime nei parlar volgare di spusso si us i ta p.e. mosh, ki fe per meni bil, Puomo, ca' e stato da mc; shena, ki je per meni bila la donna, cli' e stata da me; platno, ki je pr meni hranjeno bilo il panno, che e stato da me conservato #c. 4to Nei časi obliqui resta Ia particella ki, ma le s'aggiunge un pronome cougiumivo , nei numero, genere, e caso del nome, a cui il relativo si riferisce p.e. mdsh, kiji ga per meni vi-dil Puomo, che vedesti da me; shena , ki Ji-jo per meni vidilla donna, che vedesti da me; platno, ki Ji ga per meni hranjeniga vidil il panno, che vedesti da me conservato. N.B. Alcuni autori sostengono poi, che sia de^ clinabile anche il relativo ki , e cid nella seguente conformita: Singolare. N. G. D. A. L, I. per komu , s* kom , koga , komu , koga , ki , per ki , s'ko , ka , ke , ki , ko , ko , koga komu koga per komu s^kom Duale. N. G D. ka , kih , kima , ki , kih , kima , ka kih kima &c, &c. Piu- io8 Tutti questi pronomi vengono declinati come Paddietuvo lep. An> Plurale. N. ki , ke , ke G. kih , ke , ke D, kini , ke , L5 I nostri verbi non hanno, che soli tre tempi, cioe; jI presente, H perfetto, edil luturo; essi non conoscono dunque nell1 indicativo ( come si vedra in seguito presso le conjugazioni) la flessione dei tempo imperfetto , del perfetto semplice , non conoscono quella d 1 tempo piu, che perfetto, ne tampoco del futuro composto- La conjugazione dei nostri verbi , e sempli-cissima. — Non percio manca poi al nostro dialetto il modo di mamfestare le relazioni di que-sti tempi , e sebbene il cragnolino non s' espri-me (come iGreci, Latini, Fraucesi, Italiani &c.) eolle temporal flessioni , la di lui lingua pero ha la preminente particolarita tli enunziare que-ste relazioni mediante altrettanti verbi da se sussLtenti, i quali risehiarono P idea dei diver-si momenti di tempo gia da se , dalla propria indole, e senza le mol iplici forme grammatica-li p. e vsdig&vam , jdvigam , vsdignem. Pulti tre sono verbi da se sussisiemi , ed hanno le loro proprie , e separate conjugazioni — tutti tre significano—r a 1 z a re —• tuttavia dilfe riseono essi, quello concerne le reLizioui del tempo tra di se nei significato ; cori vsai/dvam, iuvolve in se P idea del tempo imperfetto—-sdvigam quello del piu che perfeilo, — vsdignem , quel-lo del perfetto semplice p.e. kadar moj brdt je *<* kamen shd sdvigal, Jo uniga trije vsdi-gdvali; pa ga tujo vonder vsdi^nili, — Altorche rnio fraiello aveva ormai alzato questo sasso; tre di loro alzavano quell'altro, ma iutanio non lo alzarono. Ecco quisupplite le supposte mapcanze dei tempi nelle forme gi ammaticab! ecco espressa !e relazioni dc'diverii moment;! non giacolla tnodifica-H 2 zioue 116 (*) Per questo motivo manca ai verbi perfettivi ancb« il p a r t. p r e s. cosi non si puo dire Vitler/ozht po Uz.hf.j6zh &c. m a bensi: vmirajčzh , klizhe* jdzh, &c. zione delle temporal flessioni d' un solo verbo in forma grammaticale; ma (que!lo, che e sempre piu preferibile in Logica) con attrettanti verbi , da se sussistenti , congiuoti tra se d'affi-nita bensi , riguardo il loro radical significato; diversifici pero riguardo i loro rapporti del tempo, vale a dire, del principio, delcorso, e del termine delPazione , o passione espres-sa dal verbo. Indi nasce nei nostro dialetto la divisione: a) In verbi imperfettivi,— i qual-esprimono bensi per tutta la conjugazione lo stato, Pazione , o passione del verbo; ma solo nei suo nascere , e nei progressivo corso, senza ri-guardare il compimento, come: vsdigdvam comin-cio ad alzare ; sto , vado alzando &c. b) In verbi perfettivi, i quali esprimo-no ali' incontro per tutta la conjugazione lo stato , Pazione, o passione del verbo ; ma sol tanto n e 1 s u o termine (*) al solo suo compimento p. e, vsdignem io alzo &C Tali Verbi si construiscono in diverse ma-niere: imo. Essi possono trarre origine uno dalP altro, come: vsdigdvam> vsdi.>nem,-vmiram, vmčr-jemt muoro; obldzhim, obldzhvm /e, mi vesto ;- vmi- 117 vmivam, vmijem , lavare;« odpiram, odprem, a-prire; kupujem, kfipim, compiare; - povedam. po' vdm,reccont ire; dajam dam, lare;/e"dan,' ddem met-tersi a sedere ; pdkam , pdknem , pdzhim , scop« piare; vcrjdmetn ,vdrj«m , credere; duhatn , podL~ aaa/,x odorare &c. &c. ado. Possono derivare dai verbi semplici , come k izhem, poklizhem, chiamare; veshem, svd-shcn, ligare; kdshcm, pokdshem, rnostrare; drjem, povdrjem , arare; flabim , oflabim , indebolire ; jirdshem , pofirdshem, ser vire; tdlzkem^ potdlzhemt percuotere; &c. &c. 3Z0. Possono essere verbi coogiunti d* af-finita nei significato ; pero di diversa derivazio-r.e p. e. govorim, rdzhem , dire ; poflufham, /ii-Jhim, udire; hodim, grem, andare ; pod&ham , di-Jhim , odorare; delam, Jiurim, fare; lovim, vjd* mnm , chiappare ; bijem , vddrim, battere; md-zhem, verskem, gettare; &c. &c. &c. Osservazioni. Contemplando in generale P indole del no« stro dialetto, e di tutte le lingue Slave , pare, cheilgenio di questa favella conduca la constru* zione dei verbi ad un sistema grammalicale del tutto diverso da queIlo , ca* egli e comune alle altre lingue teutoniche, e latine. Siccome poi la disertazione di tale oggetto non cade nei trattato di questo Saggio (ella fa parte della sintassi comp trativa) e non corri-spendendo nemmeno alle forze delP autore d'in-ternarsi in una materia tanto diffusa, e gelosa; quindi si passera ad interpetrare le conjugazioni cragooline secondo lo stesso rnetodo, di cui ne fanno uso tutti gli altri Grammatiči EuropeL CAP. n8 Sing. 1. Jim, sond 2. Ji, sei 3 >»> « P r e s e n t e. Duale. Jva, noi 2 siamo Jiq, voi 2 siete JidJ loro 2 sono Plurale Jmo, siamO Jie , siete Jo, sono Perfetto. (**) Singolare. {m. Jim bil, sono stato f. Jim bila, sono stata n. Jim bilo (neutro) 2: (*) L' i di questtf ausiliare e per lo piu un / muto, sicche leggi /V',y', tftu , b'lo , tfli, b'le, b\ bod\ bod?VU &c. solo nei maseolino bil avvi lV disteso, 'e si pronunzia: biv — alcuni pronunziano anche bila, bilo; ed alcuni, come si scrive, cioe: bila, bilo, bili, bile. (* *) In questo tempo si concentrano le relazioni di tutt' CAP. VIII. Del verbo ausiliare Jim, ^ Nei nostro Dialetto non avvi, ch' uu sold verbo ausiliare, ch* e il verbo Jim, io sono; egli comprende in se il verbo avere, ed essere, ed appunto egli e quello , che sostiene le conjugazioni di tulti gli altri verbi. Interessa dunque moltissimo di conoscere^ e sapere quest' importante ausiliare; e percio ripassiamolo prima di ragionare sopra la conjugazione di qualunque altro verbo. — Eccolo! (*) 1KDICATIVO. 110 U m- Ji bil, sei statd ' f. Ji bila, sei stata n. Ji bilo, (aeutro) i m. je bil, e stato f. je bila, e stata u. je bilo , (neutro) Duale. {m. Jva bila, noi 2. siamo stati f. jva bile, noi 2. siamo State n. jva bila , (neutro) {m. Jta bila, voi 2. siete stati f. jiu bile, voi 2. siete stati n, Jia bila, fneutro) {m. Jia bila, eglino 2. sono* stati f. y/a bile, elitno 2. sono state n. Jia bila, (aeutro) Plurale. {Jmo bili, Siamo stati Jmo bile, siamo statti Jmo bile, (neutro) 2. intP i tempi passati; sicche Jim bil esprime i o e r a ,• Io fui, — io sono stato, io (ia stato, ed iofuistato. 120 ' { fi v a fir bili, siete stati le bile, siete state Ji* bile, (neutro) {Jo bili, sono stati fo b le, sono siate Jo bile, (atiuro) F u t u r o. Singolare. 1. bSm, anche bddern, Saro 2. bčffi, * s bddejh, sarai 3. bo, 00 bode, šara Duale. 1. bčva, anche bddeva, noi 2- saremo 2. 0o7a , (bd(ia) anche bddet.t, voi 2. sarete 3. bota, (bčjia) 9 * b6deta, loro 2. sarauno. Plurale. 1. bdmo, anche bdderno, saremo 2. ad?* (bojte) » s bčdete, sarete. 3 bdjo (bddo) 0 0 bddejo , sarauno. CONJVNITIVO. Presente. N.B. Questo tempo e affatto eguale al presente deiP Indicaiivo, v' e solamente , che prende innanzi di se qualche congiunzione , come: naj Jim, ch' io sia, de Ji, acciocche tu sia, dtfiih je, quantunque egli sia &c, \ 191 Imperfetto semplici e. Singolare. {m. bi bil, sarei f. bi bila, s s n, bi bilo , = c bi bil, saresti bi bila, * » 2 bi bilo, « * bi bil, sarebbe bi bila, s « 3 aj a//o, * • Duale. a* bila bi bile bi bila bi bla bi bile bi bila ") noi 2 {vi uil bi bile > /sarcmmo {o/ o «a ^ a/ a// a; hi h. j bi bile \ hi. hiln /sar voi 2. sareste. loro 2. ebber«. Plurale, m, bi bili {m. 01 oni f. bi bile > n. bi bile * {bi bili bi bile > hi hit- j sarcmmo. sareste. { bi bili ^ bi bile \ sarebbero. bi bile Imperfetto condizionale. N.B. Questo tempo e eguale alPimperfetto semplice , egli prende solamente avanti di se qualche congiutizione p.e. naf bi bil ch'io fos-•l, de bi bil che tu fossi , naf bi bila cipel-la fosse &c. Per- 122 i * v •' Perfetto. N.B. Questo corrisponde alP perfetto delPiodica"' tivo, pero colla coogiunzione p- e. de jirri bil che io sia stalo , de Ji bila che tu sia stata &c. Piii che perfetto semplice, N.B, Di questo tempO e prtvo il nostro ausiliare, essendo Pimperfetto semplice quello, che suplisce alla di lui maucanza. Piii che perfetto condizionale. N.B. Manca pure• e Viene supplito dalPimperfet-to condizionale. Futuro perfetto. N.B. Manca affatto; egli non si spiega, čhe ffle-diante perifrasi. 1MPERAT1VO* Preselite. Singolare. Plurale. t. bddi Cnejb6m) che siaio, i. bddiva siamo noi 2. 2. bddijii 2. bodita siate voi 2. 3. bodi (najbd) sla egli, ella 3. bodita , (naj bojia) siano eglino, eileno 2. Plurale. 1. bddimo, siamo noi 2. bodite, siate voi fi. naj bdelo , siano eglino, eileno. IiV- 12" INFI1VIT1F O. Presente: biti, essere Participio preterito attivo: bit, bila, bito, stato, stata. OsserVazioni. imo. L'indeclinabile particella bi dei tempi i m p e rfe t ti, e p i u che perfetti congiuntivi, il particp. perfetto attivo bil, bila , bilo, e P infinito biti , derivano dali* anticato birn. Questo e in oggi affatto fuor di uso, e conserva soltanto ancora nei verbi com-posti , come : dobim ¦, conseguisco , guadagno , sgCibim, perdo &c. la sua esistenza. 2do. Bčm, bodem non h una flessione di fini'. egli serve solamente per esprimere il suo futuro, e quel!o degli altri verbi. Peraltro bčm , bddcm , puodirsi verbo da se sussistentej perche signifka, io d i ven go, divento, ed in tal signifi-to non ha che il presente, p. e. bdm rudezh di» vengo rosso , bojo , bddtjo gofpodje , divengono Signori; per gli altri tempi , e modi serve piut-tosto il verbo rdtam , divento p.e, bom gojpod ratal diventero un Signore, 370. Che i due i m per f, con j ti nt. espri-mano le relazioni dei due tempi piti che perfetti, nei conjunt. come: ako bi ti sdrav bi!, ne bi prevsdten bil se tu fossi sano , ovvero se fos-si stato sano, non saresti , e non sareste stato arrogante ; e uo osservazione , di cui si pari« gia di sopra. 41 o. 1'24 (*) I modemi autori scrivouo ne bom, ne bodem &c. perch« nou amano d' attaccare la negativa ne ai Yerbi. 4to. Si sorprendera forse il legitore italiano nei vedere, che P Imperativo del nostro dialetto porti con se anch** una prima persona nei presente Singolare. Si sorprenda pure , ella e cosi ; si dice beoissimo: bodi len, ali pri' den, nizh mi ne pomaga, sia (io) pig'0 , o dili-gente, nulla mi giova ; bodi tukaj ali tam , sia (io) qui, o la; Bog pomagaj, ajuti Iddio. 5to. Alcuni vogliono dare al nostro ausi-re Jim, anche un gerundio, come bijozh, essen-do; ma secondo lo stile piii purgato e preferibi« le di risolvere il gerundio con qualche cougiunzto-ne p. e. tjer Jim doma, essendo a časa. 6to. Abbiamo anche P ausiliare negativo : nijim io non sono, questo si conjuga , come Jim , attaccandsgli la negativa ne , e convtrtendo nei presente P e? in *'; cosi si dice : nifim non sono, niji, non sei , ni, non e; nifva, nijia, nijla, ni-jmo, nifte^nijo. Perfetto; nijim bil &c. negi' altri tempi conserva la negitiva ne la sua e, come ndbdm (*) ndbddem non saro , nebom , ne-bddefh non sarai, nebo , ncbdie non sara &c. ne bi bil &c. ne bddi, ne hodiva, ne bddimo, naj ne bodo &c, nei infinitivo si dice ne biti non essere 7010. I pronomi personali j ji, ti, on; mi, vi, dni, si ommettono, qual>ra non posi qualche forza sopra i medesimi. (Vedi pag. 93.) 8vo. Bitje enfe . eSsenza-, e il ver bal sostantivo di questo ausiliare. 900. Vi sono alcuni luoghi, in cui si sente distintamente auche la conjugazione deiPlm perfetto congiuntivo nella seguente conformi-ta: Sing. dim , bit, bi; Duale biva, bita , bita; Plur zVaio , bita , bi/o. Questa conjugazione poro non viene accoita dagli autori. CAP. IX. Della Conjugazione dei Verbi Primitivi. Le fbssioni, e terminazioni dei Verbi A t-tivi sono uniformi a ciuelle dei Verbi Neutri; quindi le codigazio.ii, di cui tratteremo in questo Capitolo , varrano per gl' uni , e per gP .altri. Per construire le conjugazioni del nostro dialetto, conviene prendere per base , e fondamen-to a) La prima persona del tempo presente , ed indi b) L'infiiiito d' ogni verbo p e delam, dtf-lati, lavorare; hvalim, hvdltii, iedare; delim , deliti, spartire &c. Se si considerasse nei verbi soiamente la terminazione del tempo presente, non av-rebbe il nostro dialetto , ene tre sole conjugazioni ; ma dovendo ogni buon grammatico cragnolino prendere riguardo alla varieia delPeufo-nia, che cade sopra tutte le parti del verbo, vale a dire, alla direzione dei suoni, alla debi-ta articolazione dei •oiedesimi > alla desiuenza , ed 126 MODO 1NDICATIVO. Tempo Presente. Singolare. 1. del am , 1 ivoro 2. detajli , lavori 3. del-a , lavora Singolare. 1. igr-dm , giuoco 2. igr dfh , giuochi 3. igr-d , giuoca. Dua. ed alla deglutazione delle vocali mute : indi h che dovransi eziandio accordare le conjugazioni secondo le diverse concordanze dei verbi stessi. Le desinenze dei nostri verbi non sono, che in a/a, em, im; ma sotto i verbi di queste desinenze altre quattro ne vengono comprese, cioe: in dm , em, em, im, perche nei medesimi tempi, e nelle medesime persone ciaschedun verbo ha la sua propria eufonia; sicehe comprendiamo, A. sotto la prima conjugazione i verbi in am, dm. B. soUo la seconda quelli in em , em, em. C. sotto la terza cjuelh in im, im. 1 Queste sette qua!ita di conjugazioni debbo-no tutte qqante essere considerate , come Primitive ; ond' e , che verranno da noi riguar-dati , come irrcgolari , tutti quei verbi , i cui tempi noa potranno tuttj addattarsi ad alcune d7 esse. A- Prima conjugazione dei verbi jn am , dm. 127 Duale. Duale. j. ddl-ava, noi duelavoriamo i. igr?dv'*f >l piu* 2. ddl-ata, voi duc lavorate 2. igr-atayca\z per 3. ddl-ata, eglino > lavorano 'W'">due soIi- eileno J" Plurale. 1. del-amo, Iavoriamo 2. delate , lavorate 3. del-ajo , lavorano 1. igr-dmo , 2. igr-dtf , 3. ? Plurale, giuochianio giuocate giuocano. Tempp Perfetto, Singolare. [m /?/a ddl-al \ f.y?A Siagolare. Cmfimigr-dl \i g j.(L.Jim del-ala\ho lavprato 1 a del-ala^ noi due f.yi>a ddl-ale labbiamo 2 n/va del-ala* lavorato { /Wer a/ . egli.el-je igr d/a laha. jeigr-dlo giuoca-to. Duale {m.fva igr-dia noi L yz;a igr-dle s due U. yi>« igr-ala * ab-biamo giuocato 2. 12 8 fiadil ata voi 2 a- >• Jia igr-dlaVOl vave. q,J Jia del-ala \ vete Ia- 2.s fia igrale l te giuo-v yifa dcl-ula' vorato. jiaigr*dia? cato. / Jia ddl-ala s\oro 2 (j, JiaUgr-dla^lovo 2 han-3. j Jiaddl-aleihanno 3.- y?a igr-dlc\ no giuo-Jiade2-ala)lAvoiaio f fia igr-ala) cato. Plurale. Plurale. rmjmo ddl-ali\ .tt..' Cm Jmo igr-dli .abbia-f r v »/11 v abbiamo "»r • ., i.«t{ 1 Jmodel-aU y \. 2. jfia aY/ a/t lavo- 2. ^ yJa /ra dei-ahJ tato. V. y/a /fr- az. ^. giuo lgr-dUJ cato.- - yo ddl-ali^ Jo ddl-ah } v. ya del-al.. J hanno 1vorato ^ {jo igr-ali-, hanno yo /)j,-a7 }. giuo-Jo igr-dl<"J. cato, Tempo Futuro. Singolare. C) • -vci.bomddl-al , i, J f. ad"m ddl-alo v v.n, adVa del-ala j Singolare. lavo ero bom igr-dl 1. J f a dat igr-ala ^ ^ Cu. ^oat /gr a/f-» 0 c o 2. (*) bddem, resta riserrato pel futuro dei passiyi "9 * &*2* Uro./. ^'KtU™** 2, < ao/a del-ala . 2. a o/a igr-ala; ' . i e jy, 1 rcrai- j , .v, "z it ral-( ao//z ddl-alo / ( bojk igr-dlo} i bd ddl-al \ C bo igr-dl \ 3. v bd ddl-ala?[avortrk bd zgr-a7a>giuochera ( ao* aVZ-a/o) f Igralo} Duale. Duale. ^m.aaVa ddl-ala)noi 2 fm.t^fa igr.dldldoi 2. i.jr dla)voi 2. 2,< ao/a ddl-ale aarove* 2.\ bdta igr-dlcsgiuo- ^ Lo7a ddl-alayete. \ bdta igr-dla;c\\e.tt\t i bdta del-ala Aoro 2 ^ bdtaigr-A\la loro 2. 3.^ bdta del-ale Javore. 3. bdta lzr-dle\°iuo-{ bdta flf//-o/a^ranno. ^ aora zgr-a/a^cheran- DO. Plurale. Plurale. (m. arfazt? dil-all \*vo- im. bdmo igr-dli^giuo* 1, f. aoazo del-ale reve- j.sf, ad/ao tgr-dte^che. (n« adaio del ale^tno. \a. bomo igr-dl^remo i bite de'1-alifiavo- L aoV« igr-dU\ -2e\ a^ t o. bi dol-aio^ e 3. Duale. Ltn bi del a'./-noi due f. bi igr-dla} che- n. bi igt-dlo) resti. ( m. bi igr-dl Lluoche, 8,7 f. tiigr-aft* bh l n. bi igr-aloj Duale. [m. bi igr-dla^ noi due i.-f. bi isr-dleS eiuoche- r^m. bi ddl-altijv01 due .. f. bi de-alJ, tavore- 2 lf. m. bi bi bi fn. a/ del-ala* resie. Lm. bi de/-al 1 glcro due ^n }. ?f. bi ddl-al )>¦ svore- 3. f. dide7.ažcyay0\ 2.h bitgr-ddZ™0^ bi del-aiLeTtSte tu biigr.di4 reSte- (m.bi ddbalid . ,r (m. a/ igr-dli) . 3 j>0. W z/,/-a4,ebber0 >n. Uigr-idek rebbero' Tempo piu che perfetto semplice. Singolare. Singolare. ^'m. bi bil delal a \o ^m.bi bil igral ^avrei 1. f. bi bila dejala^avrsi la- s .be 3 (n, 0/ a//a aV2/a/<. $ vorato fo. a/ a/i/a igrala? giuc.eato. I 2 23 2 avremmo, d avres-rno giuo cato; ^m.bi bila delala^ voi due \\x\ bi bila igralayo\ duti 2. 1. /a- /a/e? ddlale\ avreste 2. f. />/ /> due S.due 3. aa/ delata, lavorino loro' 1. igr-dfva, giuochiamo noi ^ 2. igr-djta, giuocate voi v due 3. aa/ igr-dta, giuochino loro^ Plurale Plurale j. del-ijmo , Iavoriamo 1. igr-djmo , giuochierao 2. ddl-ajte, lavorate 2. igr-djte, giuocate 3. aa/ ddl-a/o, lavorino 3. aa/ igr-djo, giuochino INFIN1TO. Presente. Presente. ddlati, lavorare igr-dti, giuocare Supino*) Supino. aV7af di , a, da lavorare igf-at di ,a, da giuocare Gerundio. Gerundio. delajdzh , lavorando igrajozh, giuocando Participioclel Participio del presente. presente. m. dela/dzh, colui, che m. igrajdzh, colui, che lavora. giuoca. l3A (*) 8' ommelteranno le conjugazioni Italiane 9 perche si suppongono gia a cognizione del leggitore. f. dcldidzha, colei , che f. igrajdzha, colei, che lavora. giuoca. U, delajdzhc, neutro. n, igrajdzhe, neutro. Participio Participio perfetto attivo. perfetto attivo. in. ddl-al ,. , m. igr-dl ^ f. del-ala \ *™}*"' f. iqr-ala \ aVeT ... . j rato. -ai f cato. n. aei-alo •* n. igr-alo Participio passivo. Partici pio p assi vo. m.ddl-an, lavorato m.igr-dn, giuocato f. ddl.ana , lavorata f. iqr-dna, giuocata n, ddl-ano, neutro n. igr-dno, neutro. Verbal sostantivo. Verbal sostantivo. ddlan-je,i\ lavorare, —il igranje il giuocare, — il lavoro. giuoco. B. Seconda Conjugazione dei verbi in em, em, em. MODO INDICATLVO. Tempo presente. Sing.mordareC) Siag. bollire Sing.mangiare 1. g-is-em i. vrem i. jdm 2. gris-efk 2. vre/'k 2. j d/h 3- gris-e 3. vrd 3 Je'- Dua- v Duale. Duale. '35 Duale. 1. gris-eva 1. vr-eva i- 2. gris-cta 2. vr-eta s /«f/?a 3. gris-eta 3. vr-eta L.j~tfjia Plurale. Plurale. Plurale. 1. gris-emo 1. vr-etno 1. j-e*mo 2. gris-vte 2. vr-tfie 2. 7 3 gris-vjo 3. vi-ejo 3. /' edd. Tempo perfetto. Singolare. Singolare. Singolare. 1. fim) ? r> 2 1. /aA P t* 3 I. /faij 3 2 t •*« ^ w > * sL ss: rt?? 22 ^ s rž-i Duale. i./mo"* 3-> J j "1 t -» k*6: 3./4 1^5 cr, >} 3-fia Plurale Duale. 1. y*>a^ P rt 3 „ q 7 ? t* $v ^ ¦i ^ ft 3» >j! Plurale i.//aoj? n>a 2. y? k s^A 3>f° S Duale. 1. fvai P rt 3 I S" ^» 3. tfa* Plurale 1. ,/azoi ? rt 3 2 ; > 15" ^ 5? zrj* y Tem. Tempo futuro. Singolare, Singolare. Singolare, i. aa*/zyB rt 3 l. bdm^? rt g j. bdmV? rt g «C ^ e«C h ® ČT " 3- 16 } ^ ^ 3- ^ ! 3- ^ Duale. Duale, Duale. i. bovagS rt 3 i. biva** rt g i, bova**? rt g > > ^ 3. adVa^* 3. adVaV" " " 3. adVa 2. bota}^^^ 2. bdta > i 7- T8 2. aoJa> a. & Rt ^ IS* - . IR * » Plurale, Plurale. Plurale. 1. bdmo^3 rt 3 j, bdmo^* rt 3 borno)? rt g Jo^OBjCra iS « « — . PX'*'*L" 2. bdte \->2s;L 2. čd7S>5x2s Duale. k 7 >i >-> i. WiP f_3 Plurale. 1. bik? S. bi 3' bl\ Duale. L. 3 t. • 3 5. g *4tšš hi% hii aIsIS Plurale. Plurale. Piurale. s ^ g rt g N.JB; II condizionale va, come questo tempo, premettendogli qualche particella congiuati-va. MODO IMPERAT1VO. Tempo presente. Singolare. Singolare. Singolare. 1. grisi' (najgrissm) 1. vr-i (najvrem) 1. jej(naj . jem) 2. gris-i 2. vri 2 jej 3. ^rzV-i (najgrise) 3. t>rž (največ) ^.jejinajjd.) Duale. Duale. Duale. 1. gris-iva i, vr-iva 1- jejva 2. grisita 2. vr-ita 2. 3. naj grissta 3. naj vika 3 naj jefta Piu- Plurale, Plurale. Plurale. 1. grisimo 2. grls-itc 3. naj grisejo 1. vr uno 2. vr-ite 3. naj vrd l. j-ejmo 2 je/te 3 nai jedo MODO JNFJN1TO Presente. gris-iti (gristi) Supino. Presente. vrdti Supino. vr dt gris-it (grift) Gerundio. Gerundio. grisejozh vrdzh Participio presete. Part. pes. grisejozh -a, - e vrozh -a,-e Presente. jdfti Supino. j-eft Gerundio. jedozh Part. pres. jedozh-a^e Participio perfetto attivo. m, grisel (grisil) vrel f. grisla vrdla n. grislo vrdlo jedel jddla jedlo Participio passivoi grisen ~a^o vrdt -a-o jeden -a-o i4o /e - 3- Je Dua Verbali sostantivi. grisenje vr/t/e jddenje C Terza conjugazione, dei verbi in im, itn. MODO JNDICATIVO. Tempo presente. Sing. confondere. Sing. insegnare. 1. mdt-im i. vuzh-im 2. mdt-ifh 2. vuzh-ifh 3. m6t'i . 3. vuzh-l Duale. * Duale. 1. mdt-iva 1. vuzh-iva 2- mdt-itct 2. vuzh itd 3. m6t-it(i 3. vuzh-ita Plurale. Plurale. 1. mdt-imo 1. vvzhdmb 2. motite 2. vuzh-ite 3. mdt.ifo 3, vuzh-ijo (vuzh-e) Tempo perfetto. Singolare. Singolare. i.Jin 2¦? rt3 l. Ji,n ?SS3 f Š s e 2,* 2. Ji fH jx «4* Duale. , Duale. i. M? ."»3 ^Jm\? ^3 Plurale. Plurale. i./mo r*| i./mo j? **L 2./te '^tt **fIe, iti Š B t« ». s?* CM. • Tempo futuro Singolare. Siogolate. i. bčm J? --\3 t. ^« j? I &: &. §1 3. J* a*^ 3. ^ Duale, Dual 1. bčva a? -^3 1. bčva \? -**3 i? • .3 i. Ld»a J . j ^ «L * b6ta f 3. bdta J * R 3. aL^š> I •*» **» •*< C o bddo J * - ilfODO COJNG1VNT1VO N.B. Pel presente s' osservi , ciocche s' osserva presso le altre conjugazioni. Tempa imperfetto semplice. Singolare. Singolare. i. /ftjP rt 3 i. #jkP ^3 h S:».», | & & Duale. [, Duale. l. bi\? rtLl i. 0zjj? ^3 | Rž R. i^"^ 3. bi) \ 5. bVS Š* g Plurale. Plurale. N.B. Quello concerne il tempo imperfetto condizionale , ci riponiamo a cio , che lu osser-vato pressi le altre conjugazioni. Tempo piii che perfetto semplice. Singolare. ' Singolare. j.ib[\ ^7^5? i. i>i\ S: S: S: I0da - Jlls 3. bi: 5 s 1 s. tis § g « I °* L 3. | S- it S. Duale. Duale. tiU* a s.^?^ J {\ ~. S. «S« i. "l* p I iti a 2- bil 6 s. a ~. I 5~ a- ^ Plurale. Plurale. , . /,.¦ «5- ?5- <5* . ^ ^ ^ 2. bi) S 3 g 2. 4*5 g '¦§ | bliskajo, Ci avvicimamo vi avvicinate. si avviciniamo. Per. '5° Plurale. i. fmo f« 2) . . S.Jie fe f Cl Siamo ' r fo fe i blisltali-e-e vi siete ^avvicinati • e 3' ; si seno Futuro. Singolare. 3 "i. ^bdfh^ie[^s^a^'a'° *u 1' avv,ici°erai / .A? ^ 1 egli si avvicinera 3 i bč/e J fe b6my b m fei io mi avvicinerd i D«a* Perfetto. Singolare. i fim f§ \ „ Jr , i m sono avvicinato-a 2. h le \ i, , . . - . ,¦ . / blishaUa-o ti sei avvicinato-a 3'4r • \ si • avvicinato-a Duale. 1. /t>a /Jr \ noi 2. ci siamo} » a '/• • u/ i i • • . \ avvici- 2- y»Vi /žr T bliskala-e-a voi 2. vi siete > . 3 ./« ./?« J l°r0 2' Sl sono J »5* %.je bdva - bova M>sna n<>' % Cl avrieinereme 2. fe b6ta-bdta J'eL 1 ' voi 2 vi avvicinerete 3. Je bdta-bdta jt} *a~e' luro 2. si avvicincranno. Plurale. 1. fe bdmo-bdmo Jc\ ci avvicinerem© 2. fe bdta. bdte Je ^blijfiali-e-e vi avvicinerete. 3. Je bddo. bddo Je} si avvicinerannc ( , congiunt/ vo. II presente, ed il perfetto di questo modo corrispondono a quelli deli' Indicativo* Negi' imperfetti, e piii che perfetti s'in" trude nella prima, e seconda persona d'ogni numero il reciproco Je tra il bi ed il verbo, e tra il a/, e P ausiliare bil a, op. e. bi Je bliskal, mi avvicinerei, de bije bliskala che noi 2 s'av-vicinassimo, de bi Je bila bliskala, che tu ti fosti avvicinaio, bi fe bili bliskali ci saremmo avvi-cinaii &c. &c. alf incontro nelle 32C persone roettono taluni il rec proco Je dinnanzi il bi p. e. Je bi bliskali , si avvicinerebbero, de Je bi bliskale ch' eileno s* avvicinassero — Je bi bila bliskata, loro 2 si sarebbero avvicina-ti, de Je bi bili bliskali, ch* eglino si Lsseio av-vicinati &,c. &c. piti concihabile peto e finVusioi ne del fe anche nella terza persona come: bi Je bliskali, de bi fe bliskale, bije bila bliskala , de bi Je bili bliskali. in. Duale. »5* 2MPERATIVO. Qui conviene il nostro dialetto con la lin-gua lialiana nella posizioie del reeiproco, eioL: anche il nostro fe deve per tutt* i numeri essere posposto al verbo , eccettuate quelle perso-ne, che si esprimono Con la conjun/ione naj, e che richiedono il pronome subito dopr> naj p e. bliskaj fe avvicjuati , blisdajva fe, avvicU niamoci noi due, bishajt* f avvicinatevi , naj fe bliska, bliskajo, che s*avvicini, avvicinjno &c. JNFJNJTO. In questo modo conviene sempre anteporre II reciproco, p. e. fe bliskati avvicinarsi, Je bli-ska/dzk u v vicinandosi &c. N.B. Non tuti* i rerbi reciproci italiani sono altresl verbi reciproci cragnoiini; alcuni sono reciproci nella lingua cragnolina, e non cosi nell* italiana p. e. fe bojim temo , fe jdkam(*J piango, fe perkdskem apparisco, Je pomladim ingiovinisco, fe pojidrim iuvecchi-sco, /e/mejim, rido , fe trejem tremo. &c.; e cosl vice v-rso havvi dei verbi reciproci \ i t a I i a n i , che non sono tali nei nostro dialetto p. e ofidnem, fermarsi, osdrdvim, ri-sanarsi, sahvdll,n ringraziarsi, safpim aridor-mentarsi , pokleknem inginocchiarsi, odidem \ rtirsene sdjdem, smarirsi, sviarsi &c. &c, Usus te plura docebit. C. (*) Si diee anche, jdkam. 153 (*) I verbi impersonali non hanno il participio passivo ed il loio part. a 11, non ha, che jia mozione neutra. C. I Verbi I m personali, i quali non hanno altra persona, se non se la terza del Sin« gol are, seguouo, quello concerne la loro con* jugazione p-r tutt' i tempi, la flessione delle terze persone Singolari dei primilivi modelli in aaz, em, im. p. e. Indicativo. P r e s. BHfka, lampegia, mdd*. nevica, desbf, piove Pe r f. Je blifkalo1*) * je m/lo « * je deshilo • F u t. Bd blifkalo • * bd mdlo • * bo deshilo * Congiuotivo. P r e s. De blifkn de mdde de deski Imp.condiz.rfe?bi blifkalo de bi mdlo de bi deshilt Imp. semp. bi blifkalo bi m-Jlo bi deshilo &c. &c. &c. Imperat. Naj blifka, naj mdde, nnj desht Iufiuito. blifkati, mejii, deshiti &c. &c« Eglino sono di parecchie sorte, come.* l. Alcuni sono impersonali da se, come: blifkn, mdde, deski, germi tuona, boli, fa male, sd-be fa freddo, merfi rincresce i t. fa nausea, zver-zhi, fa fragore (9t dice del fuoco, quando si frigge) ferbi pizzica &c. 2 do 154 (*) I verbi composti seguono le regole dei verbi radL cali. 2.do Altri divengono impersonali dalla eon-giunzione del Jim con qu ilche avverbio p. e. je treba, fa d'uopo , je judojii, basta, je skal dis-piace &c. 3.z0 Altri che si conjugano col pronome reciproco Je p e. fe mrazki, fabujo, Je jdjni, si sere-na, Je sdjde passa via,/ovda. gojpodujem, o gofpodvdm, far da padrone, sig- noreggiare, gojpoduj, gojpodvdti. go. ffjodvdl. imenujem, nominare, imenuj, imenvdti, imenvdl, (imenoval) imenvdn. kliijem, o kluiam, bezzicare, beceare, kluj, klu^ vati, kluvdl, kluvdn. kmetujem, far, o vivere da coatadino, h metuj , knutvati, kmetval — kujem , fabbricare alla fucina , battere il ferrci a caldo, od a freddo, kuji , kovdti, koval, kovan, kupzhujem, trafticare, far il mercante , kupzliuj, kurzliuvdti , kupzhuvdl-osnanujem, annunziare , puoblicaie, osnanuj, os- nuvali, osnanuvdi'» asnanvdn. pomilujem, aver pieia, aver ccmpassione, porni* tuj, pumilvati , pomilval, pornilvan. pujlujem, tenere, fare carnovale, pujiuj, pujivd* ti, pujivdl. tu- lfjO r&jem , srellere, sbarbare, strappare, (i capell,t le penne ) /a/z, ruvati, ruvdl* ruvdn. sdihUjem, trarre sospiri , sospirare , sdihuj , sdi- hvdti , sditivnl. Jtan&jem, dimorare , Jianuj, Jianuvdti, jlanvdl. Jirah&jem, far paura, tenete iu subordinazione, Jirahuvati, Jlrakvdl, Jirahvdn. /nitjem, ordire; /nitji ,jm,vdti, Jt-ovdl, faovdn. J&jem, dare dei calci, Juji.Juvati, /uval, /uvdn (*) Jvetujem, (jvdtvam) consLliare jvdtuj, f/vdtva/J /vdtvati, /ndtval, /vdtvan. vdrujem, custodire, serb ire, aver cura, vdruj, varvati , varval, vdrvan. vdrujem, credere, veruj, t dr vati, vdrVal, vdrvan N B. Questo verbo chiamasi credere nei leoso teo'ogico; altronde s'ado* pera il veruo: ver j amen, ver ji. verjdti, verjdl, verjdt. zhfijem , vigilare, zhdj, zhuti, zinil, anche z/tu- vati, zhuval. merjem, morire O^perfettivo) anche mrdm, fa mrl, mteti, meri. brjem, (ordm) arare, brji, ordti, oral, oran, 4. Verbi in ketn. Con questa desinenza non avvi, che il ver. bo tkem, tesseie, che fa t kaj, tkati, tkal, tkan; Questo verbo appartiene alla prima conjugazio* ne , perche si dice piuttosto tkarn, io tesso, quin-di propriamente parlando, non puo nemeno ris-guardarsi per anomalo. 5. 1 —"~~—————— —» (*) fajen, versare, spanpere, fa pere fuj, futi,Jiil , f&jetn, cosi pure, obuj cm calzarsi, isujem, «cal- *arsi. i6T (*) tipam, i piu t»it»t«„ 5. Verbi in Ičm. Quešti si dividono in due sorta : a) In. quei, che hanno avanti la finale lem qua!c«ie consonante. Essi cortispondono ai verbi. in ujem per la loro doppia ibrma in lem , ed in am. La prima forma, come s'osservd (presso ujem) serve pel presente, la seconda peli' infinitivo, e sue dipendenze, come: drdmlem , e drtfmam, sonnecchiare, fa : drdmli, dremati, e dremati, drdmal. giblem, e gibam, dimenare, gibli, gibati, gibal, giban. guglem, e gagam, dondolare, gugli, gugati, gngal, gugan. / jemlem, cavare, prendere,/Vaz//, jemati, jemdl.-— kleplem, e klepam, affilar col martello (le falci^ klepli, o klepaj; ktepati, klepal, klepan kčplem, scavare, vangare, kčpli, kdpati, kopal, kop dn. pdjhlem, mandare, spedire , pdjhli, pojldti, pd-j tal, pojldn. jhiplem (fzhiplem) pizzicare, rosicare (la pancia) fhipli, fhipati, /hip al, fhipan. siblem, cullare, sibll, sibati, sibal, siban. tiplem C) palpare, tastare, stazzonare, tipli, ti* pati, tipal, tipati, ed altri verbi consimili, &C. b) Pochi vene sono, che premettono alla finale lem una vocale, e questi pochi non nanno tra se Pirregolariia analoga, come: L kd- i6-2 kdlem, spaccare flegua) maCellare , koli kldti, klal, klan. mdlem, rnlem, macinare, meli (mli) mleti, ml/t, mlen, e mldt. Jtdlem, far il letto, ftdli, fildti, fllal, /Uda. 6. Verbi in mem. In mem non vi e alcurj verbo radicale, ec cetto jmem, il quale oggidi non e piu usitato da se, ma nei suoi composti, come: primem, ghermire, primi, prijdti, prijdl prijdt. prejmem, ricevere in consegna, p rej mi, prejdti, prejdl, prej/t. objdmem, abbraciare, objami, (objemi, objmi) objdti , objdl, objdt. sdjmem, attingere Pacqua, cavar dalla fonte, saj mi, sttjdti, sajdl, sajdt. fndmem, ievare, scemare, sguernire, Jndmi ,fndti;, Jnel, fndt. vjdmem, chiappare, v jami, (vjemi, v j mi,) vjdti, vjdl, vjdt. vsdmem, prendere , togliere, vsami (vsdmi, vsmi) vseti vsdl, v se t. vndmcm, accendere, infocare, vndmi, (vni) vndti, vadi, vnet. Tutti gli enunziati verbi composti di jmem sono verbi perfettivi, che corrispondono ai loro imperfettivi; prijemlem, perjemlem, objdmam, sa-jdmam, lovim , jemlem , vndmam &c. 7. Verbi in nem. a. I verbi in nem , che portano dinanzi questa finale una consonante, sono tutti verbi perfetti- vi, Vi. Questi verbi, ecceUuato il tempo presente deli' Indicativo , si legolatio intieramente dietro le conjugazioni in itn, vale a dire, essi non for-mano il participio attivo in ti, ma bensi in il; anzi vene sono niolti , (massirne quatido dopo / vi en a stare qualche vocale) che portano con Se il suono deli' i acuto sulla penukirna sillaba, emolu che Io traughiottiscono, e che lo scartano; nei part. p as s. poi mollificano essi persino la peuultima a, come lo fanno i verbi in nim, p.e. mahnem, 0'azione d'ogni moto impefuoso, me-rii&nfe ii quale viene dalo, o ricevuto qual-che colpo) Indic. pres. mahnem, mahne/h, mdhhe — mahneva, mahneta — mahnemo, mahnete , mahnejo . i m p e r a t. mahni — mdhniva (muhniva) (mdknita) (mahnit a) (mahni/no) (mahnimo) mahnite, (mahnite) I u fi n i t. mahniti (mahniti) Part. attivo, mahnil, mahnila (mahnila) (mahnilo) (mahnilo) Part. p a s s. mdhnjcn, mu hijena , mah-njeno. Ecco dei verbi consimili: berznem, sprangare calci, berzni, berzniti, ber- nil, berznjen. dregnem, urtare, dregni, dregnili, dregnil, dr d- harf nem, beceare, kav/hi, kavjmti, kavjnd, kavj- molknem, ammutolire, molkni, molk niti, molknil — nagnem , chinare , piegaie , nagni , nagniti , ndgnil , nagn\en. ¦p ogne m , inehinare , ripiegare , pogni, pogniti, po gnil, pčgnjen f) L 2 ver- (*) Come verbo semplice non viene pog/um molto ado-perato; ma bensi come composto p.e. perpčgnetiu. iuehinaie, curvare, «d>ba»*ar*, far un iachino. vernem, voltere, far voltare, frestituire^ tonit verniti, vernil, ver njen &c. N.B. kotnem bestemiare , fa: k6lr,is kl/ti, klel., kle't, e cosi shdjnem (shdnjem) mictere, fa; shnl, sh/ti, shel , sh/t. b. Quei verbi, che pbrtano una vocale avanti "nem, non concordano nelP irregolarita con i sopraenunziati; conviene dunque notarseli sepa. ratamehte: ganem, muovere, gani '(*) ganiti, ganil, 'gdnjen. ginetn, sparire, gini, giniti, giml, — /- dnem, goeciolare, . stillare, k dni-, kdniti , kdnil \ i composti hanno anche il part. p as s. , come: perkanjen maližiato, ) mdnem, fregare, atritolare, rnni, ni/ti, met, m/t. minem, scorrere, passare, mini^ miniti, (minuti) minil {minul) — ojidnem, restare, rimanere, o/idni, ojidti, ofidl— e cosl vanno tutii gl' altri verbi composti d alf antiquato Jianem, come: vjianem, al* zarzi, preftdnem, cCssare, desiStere. ehenem, far andare ( il beSiiame ) sh/ni gnati , gnal, gndm. d/nem, fare inettere 4 collocare, d/ni, djdti, djal^ djdn. 8. Verbi in pem. Quegti corrispondono a quei in bem; egrino fanno P Infinitivo in Jii, ed hanno la cadenza del suono sulla penultima sillaba: ird* (*) parlando volgarnient« ti setuV anche : gn), gnili-, gnil, gdt*j*n* 10*5 hrdpem, a ver il rantolo, hrbpi, hropfli ^hropel.—* j/ppcm, rifiatare, /dpi, fopfii, fdpel. "tdpem, percuotere, teai, tepfii, thpel, tepsn. q. Verbi in /*e/n. Bdrem leggere, 0 J del tempo presente in /7/, come: odrdfien adub to (iuvece di odrdfen dal verbo odrafem aodare crescendo). Eccone alcuni : ldsem serpeggiare, lesi, lesiti , (lds t i) lesel, lds en mdlsen mugneie, mblsi , molsiti (rnolsti) m6lsel%/ mblsen, nefem, portare, ne/2, nefti, ne Cel, nefen. pdfem pascere , pascolare , pdji , pdfiti, ( pnfti ) ^ pafel, paftn, trefem tremare, scuotere , trčfi, trdjiti , f trdfti ) trdfel, trefen &c, N.B, II verbo nefem ha in abani pochi contorni del Cragno la particolarita d'aver nei D u a-le, e Plurale del tempo presente la cadenza del suono non sulla prima , ma sul-la penultima sillaba , e di sincopare P ejn della terza persona plur. in d; sicche vi si pronunzia nei presente: nefem, nefefh , nefe ; nefeva , nefeta , nefemo , nefete , nefo. Oju^sta transizione di suono passa ivi anche nell' tmperat. e nei part. pass , coma neji , nefiva, nefltu , nefemo, neflte ; nefen , o ne-Jen , nejena, ne/Sno. A questa transizione di suono vogliono alcuni conformare , analogamente al verbo ndfem , anche tutt' i verbi in edem , dpem , drem , dtem, p. e. bredem , guadare , guazzare, lepem percirotete , battere ; perem lavare; p/e-tem, (pledem) intrecciare &c. 11. Verbi in fhem. Questi formano il loro I n fi n i t. in ati » ed i participj in al , an come : kre- krdfJiem battere fuOCO , krdfhi , krefati , krefal, krejan. brifhem, forbire, brlfhi, bri/ali , hrlfan. pifhem, scrivere, pifhi, pifati, pij al, pifan. tejhcm , sbarbare, digrossare, te fhi, tefati, te/al, te f ari &c. N.B. Ifhem, cercare si pronunzia nei Cragno in-feriore i/zhem; egli appartiene in fatli alP analogia dei verbi in zhem, laddove si ri-trova. 12. Verbi in shem. Questi si dividono in verbi anomali , ch« hanno P Infinitivo a) in ati, b) in zhi. a) lishem, leccare, lishi, lisati, lisal, lisan. kdshem, mostrare, kdshl, kasati , kasal, kasan. lds/um, mentire, dir bugie , lds hi, lagati, lagal, lagdn. mdshem, uagere, mdshi, m-dsati , mdsal, masan, reshem, tagbare , res hi, rdsati, rdsal, re'san. Jtdrshcm, rascbiare , jiershi , ftcrgati, Jiergal, Jter-gan. reshem, legare, veshi, vdsati, vdsal, vdsan >&c. b) feshem, stendere le braccia (per arrivarvi) Jdsi, Jdzhi, fdgel, feshen, fil pari. pas s. non e usitato, che nei composti p. e. per-Jdshcn, jura to). Jirishem, tagliare colle forbici , tondere , Ji risi firizhi, Jirigel, ftrishen. ve r shem, gettare , versi , ver zhi, (vrdzhi) vergel vershen. vldshem fe, corricarsi, vldsi, vldzhi, vldgel &c. 13. Verbi in tem. Questi corrispondono a que' in d m , p. e. gndtem, (gnedem) gualcire, gneti , gnefii, gnetel, gneten. md- me'11 m , scopare, miti , mejii, metel, me t en. fletem , Č pl/dem ) intrecciare , far la treccia , p teti, plejii, pletel, pleten. \$. Verbi in vem. Ne abbiamo Punico verbo rujbvem (rjavem) ruggire, ragghiare , che fa nellTnfinit. rujov/ti (rjdti) e nei part. attivo rujdt* (rjul). 15. Verbi in zhefo. Questi hanno molta analogia con quei in shem; essi si dividono pure in cmei colflnfinit. a) in a ti, b) in zy.l, come: a) ijzhem, (ifhem) cercare, i/zhi, ( i/hi ) i/kdti, jfkdl, ifkdn. klizhem , chiamare , klizhi , kllzati , klizal, kli* zan. zn/zhem, lanciare, gittare, mezhi, metati, metal metan &c, b) pezhem, arrostire, far il pane, pozi, pe> zhi, p/kel, p/zken. r/zhem, dire, rezi, rezhi, rekel, rezhen (*). jezhem , tagiiare legna , alberi, falciare , /ezi, /dzhi , fekel, //zhen. tolikem, battere, percuotere, telzi , tolzhi , (ti/. zhi) tolkel, tolzhen, vl/zhcm, tirare, trarre, vl/zi, vl/zhi, &c N.B. (*) Conviene la sintassi di questo verbo con la sintassi italian.; del verbo fare p.e. r/zi mu priti, falla venire , Jim rekel naprdzhi , feci attac«K« i c«' valli, bom rekel narediti, faro fare &c. lčo N.B. imo. I polisillabi in dzhem, dzkern, dzkern, hanno come i verbi in a/Vaz la doppia forma, quella in zhem, e queila in dm, e da quest' ultima si formano gP in fin i t. come: klepezhen, e klepetan, scricchiolare,batter identi, f a : kUpezhi, e klepetaj, klepetdti, klepetal, klepet da. ropdzhem , c ropotam , far strepito , ropbzhi , t topotaj', ropotati, ropotal. Jegdzhem , (fkegazhem) e jhegatdm, far solletico, fegazhi , e Jliegataj, /kegatdti , fhegatal , Jhegatan. trepdzhem, e trepetam, spingare, tremare, trepe. zhi, e tropetaj, trepetati, trepetal &c. ado. Ozkem f'meglio hdzkem ) volere , fa nell'infi ni t. otdtv, e nei part. a 11, dtel, dtla, dtto, anche dtel otdla, otelo. Nella favella rol-gare non si sente, che te?', tla , tla , ovvero tdl, teta , te'lo. In senso negativo ne ozkem , non voglio; si contrae Ia negativa col verbo, e si dice: ndzhern, ovvero nezkem, in fin i t. noteti anche nete'ti. IV. Dei verbi in em. Le irregolarita dei verbi di questa conjugazione corrispondono a que' in nem , e rem. In isehiarimento ne addurremo alcuni verbi p. e. skgem, brucciare, skgi, shgdti , shgdl, skgdn. shrem, divorare, shri , skrdti, skerl, shert. mrem; morire, mri, mrdti , mirt. (sa-)pnem, abbottonare, sopnt, sapdti, sapSl,sa. pdt. (su*)prem; chiudere , sapri, saprdti , saperl, sa* pdrt. 1 srem, gettare sguardi, sn , srdti, sčrl,sčrt> shmm, t 170 shmem, torcere fi pannilini umidi) shmi, shm/ti, jhel, sh/t. (od-)tmem, odt/m , liberare , odtmi , (odti), od- tdti, odtel, odtdt. (sa-)zhnem , principiare, sazhni, sazh/ti, sazhdl, SaZh/t. zvetem, (zv/dem) fiorire, zveii, zvefii, zvetel — V. Dei Verbi in eml Questa conjugaziane e assai scarsa di verbi; sicche-pochi ne sono anomali, come: d/m, dire, it. fare, porre, rezi, djati, djal, djan. gr/m , andare , (non ha , che il presente , ed il participio avverbiale , gred/, greddzk , ca-minando per strada). Ved. pag. 157. v/m, sapere vedi, v/diti, v/del, v/den. N.B. 11 composto povem , raccontare , fa povej (povi) povedati, povedal, povedan, isv/m, risapere , va poi, come vem. VI. Dei Verbi in im, I verbi di questa conjugazinne sono per lo piii reg o!ari; essi hanno il loro i n fi n i t. in iti, il participio attivo in ii, ed il part. pass. in en. 1 N.B. L' i nei presente e un i breve , semimuto quasi, come mat''m , m6Cfh , m6Č'; mčfva , mdCta \ močni'), motate, m6t"jo. L' i finale deli' Imperat, Sing. e altresl semimuto ; nei Duale, e Plur. pero cade sopra l' /, il suono disteso : nell' Infinitivo si pronunzia a piacere, o col suono semimuto , ovvero -disteso ; nei part. att. h la finale il sempre, muta; nella mozione femminina , e neutra pero , pud essere a piacere o muta, o di« stesa. Non Noti consiste Y irregolarita di strnil *erbi, che nei inserzione di qualche consonante nei part. pas., od in qualche suo mollificamento , come : a) I verbi in Um, nim, tim , intrudono innanzi en un j p, e. hvjlim , lodare , hvdli , /ivdliti (hvdltl) hvdlil , hvaljen (*) felim , stanziarsi, dilloggiare, Jeli , Je'liti, (/eliti) Jetil^ /eljen. skalim, attnstare , shdli »J'haliti , (skaliti) skd' shdljem. želim, guarire, sanaro, ze'li, (zeliti) zdlil, zdljen. branim , difendersi , stare sulla difesa , brdni , braniti , (braniti) badnil , hranjen, gonim , star cacciando , parando, goni , gčniti, (goniti) , gonil, gdajen hranim, serbare, custodire, hrani, hraniti, (kra niti), hrdnil, hrdnjen. shdnim , ganzare , amoreggiare , sheni, sheniti , (sheniti) , shdnjen. rdnim , ferire , rani , raniti , f raniti) , ranil , ranjen. kurim , scaldare Ia stuffa , il foruo , kbri , kuriti , (kuriti) kuril , kurjen. mdrim , misurare me''i , mdriti , mdril , mdrjen. vddrim , dar (dei colpi) percuotere , vddri, vid-riti, vddril, vddrjen &c. b) Quei in dim inseriscono similmente il / inoanzi en, nei part pass. e scartano oltredicio anche la d innanzi /, come: va- (*) Dal moderni non viene piu tollerata l' intrusiono del j ; essi vogliono avere hVglen, fdlen, skd/en &c. 172 vddim , avezzare , vadi, vdditi , (vaditi) vadit H vajen. /6dim , gadicare ^ sfntenziare fddi /oditi K (/oditi) , /6dil\ fojem. tdrdim , indurire % terdi , tctditi., (terditi) terdil ter jen. zhddim , puriflcare , nettare , zhddi , zhediti , zkddil , z/iejen. vidim vedere , ama piutosto il part. pas, re-. golaie, sicchc viden, e noa vijen. b) Quei in ia Jim, e sini, appartengono pure alla classe dei verai , che intrudono il / nei part. pass., essi'pero- ne hanno ancora la parti-tieolariia di cambiare il Jjen, e sjen , in fhen, p. e. pr6jim, pregare, prbji, profiti, profil, pi6fh.cn. t osi m, condurre , vositi, vbsil, voshen. obrdsim, dipingere , obrdsi , obrusil , obrashen t &c- d) Lo stesso osservisi dei verbi in /tim, che da. Ji/en fanno /zhen, o fhen, come: zhijiim, nettare, purgare, zhijii, zh/uti, zhiftil, zhijzhen,, ovvero zhi/hen. e) I verbi inbi/n, mim^pim, vim, prendono* nei part. pass. la inserzione della /, ovvero del // avanti la finale en, come: grdbim, raschiere, rastellare (stazzonare) grdbi, grdbiti, grabil, grahlen , ovvero grabljen. lubim, amare, tubi, lubiti, (litbiti) labil, lublen (luhljen) po-sabim, scordarsi, posdbi, posabiti, posabil, pa s dh len (posdbljen) Jaubimt ganzare, fnubi, fmibiti, /nabil, /nublen. (fnubljen) 16min, infraogere, lomi, lomiti, lomil, lomlet\ (lamljen) mi- »7.5 ^n&rnim, "stbrdire", mami, mdmiti, mdmil, mamlen (manljen) k&pim , comprare.-, k&pi , kupiti, kupil, kuplen, (kupljen) lUpirn , scorzare, /zz*/?*, kupiti, lupil, luplen (lup/jen) zepim, innestare* zdpi, zdpiti, iepil, zeplen, (Zepljen) davim, strozzare, davi ^ daviti, davil, da v len (d avl jen) ftdvim, situare , collocare* mettere, Jiavi, Jiavitl, jiavil, Jidvlcn (Jiavljen) &c. VIL Dei Verbi in im. Preveativamente conviene qul osservare, che Penuuziate regole dei verbi in Um, ni m, rim, dim, Jim, jii m , him^ mim, pim, vim, siano applicabiii »altresi a quei verbi di questa conjugazione, che portano It finali colP accento acuto; s'inteude poi da se, che il suono abbia la sua cadenza sulia finale en tlei part. pass. di questi verbi, cojne: Jolim', salare , /6U-, foUti, /olil, /oljen svnnim, suooare, svoni, svoniti, svonil, svonjen, ./varim, ammouire, Jvdrt',/variti,/varil, (varjen, redim, nodrire , inantenere, redi, rediti, redil, rejen. kojirn, talciai-e, kdji, ko/iti, ko/il, ko/iien. kasim, guastare , kdsi, kasiti, kasil, kujhen. pu/tim, lasciare, p&fii, puUiti, pdftil C)pufhcnm zkejiim, (zhajiim) onorare, theju, zhejliti, zhe+ Jtil, zhejhen, (zhajien) N.B. C) II verbo pu/tim , e tutt* i comporti dai verbi 111 im amano d' a ver P * muto ael pat., att. della mo- aionc njascolin*. 174 \ N.B. I verbi di questa conjugazione non hanno, sempre 1'infioitivo in iti, eglino lo possono 'aveie anche in /ti, od ati; e qui vale la regola: I verbi attivi in z'az fanno, come in-segna il modello vuzbim, Pinfinit. io iti, ma i verbi neutri lo taano in /ti, e tal volta in ati, p. e. lovim pi^liare, chiappare, lovili, letim, volare, let/ti \ fpim dermire, \Jpdti, &c. — dershim tenere, e grejhim pec-care , sotio pero eccettuati ; il primo quan-tunq ga/iti, gajhen, (gojen) jesim, (jesam) esser in colicra, jesi, jesiti, jesil, jesen. 9. Verbi in fhim, e sitim, dijhim, odorare, tli fhi, difhdti, dijhal, (difhala, dt/ltdlo) grejhim , peccare , trariare , gre'(hi , grefhiti , greshil. mnjhim, turare , rierrtpire , mdfhi , majhiti, ma* I hit, majhen, prajhim , far polvere, prčjhi , prajhiti, prajhil, prejhen. tijhim, stringere, tijhi , tijhdti, ttjhal, (tijhdla , tifhdlo). mvshim, (*), mar i tare, mik hi , moshiti , mojhil, moshen. vloshlm, mettere . porre dentro, vlčshi, vloshiti, vinskil, vloshen. de- deškim, piovere, desk itii, desk 11» jneshim , nevicare , fneskitl, fr.ethil. deškim, scappare, bčfhi, beshali, k/skal. derskim, teuere, derski, dcrshd'i » de rs kal, flfcr. leshim, giacere , leski, leshdti, leshal, poleshdn. mishim, chiudere, socchiudere gl'occhi, misu , m iskati, mi s hal. reškim, spalancare, rdshi, reshdti, rdskal #c, 10. Verbi in tim. I loro attivi fauno iti , ed i Ioro neutri dti, come: hitim, affrettarsi, hiti, hitdti, hitel — letim, voiare, leti, letdti, letel, rotim, scongiurare, roti, rotiti, rotil, rotSn. vertirn, voliare , volgere , verti , vertiti , vcrtil, verten , &c. i i. Verbi in vitn. Gl* attivi in iti, i neutri in dti, come: lovim ", pigliare , chiappare , lovi , loviti , lovil, lovljeti- skivim, vi vere, sklvi, shivdti, shivel — &c. 12. Verbi in zhi/n. Gli attivi in iti , ed i neutri in ati . come: narozhim, incaricare , dar incombenza, naiozkii naroztiiti, nardzttil, ndrozhen. buzhin, roaibare, buzhi, buz/tdd, btlzhal. —¦ derzhim, sdrucciolare, derzhi, deiZndti, derzhal— jezhim, gcaiere, jdzhi , jezhdti , jdzkd. — klczhim , essere a ginotchione, HLezki, kiezkdti, htezhat. — M kri- 173 krizhirn, gridare, šfrillare, krizhi % krizhati, kri-znal. — molzhim , mozhim , tacere , molz/il , molzhdti $ molzhal. — tizhim, essere fermoj star attaccato, tizhi , ti. zhatif tizhaL CAP. XII. Dei P a r t i c i p j. II participio h una parte del diseorso, cosi chiamata, perche partecipa della natura del verbo, di Cui coocorre a formar pni tempi , e di quella delP addiettivo, al par del quale, pren« de il genere, ed il uumero. Nei nostro dialetto sono tre participj d celinah i l i, ed uno e indeclinabile. I declinabili sono: a) II participio del presente, che si forma dalla terza persona plur. dei presente indis cativo^ e che ha la mozione di tutt1 i tre ge-neri p. C. delajčzh ; delajdzha , delajdzhe , in , nei , col lavorare. jedčzh, jeddzha, jedozhet in, nei, col mangiare. vuzheza t vuzhdzha , vuzhezhe± in, nei j colP in« segnare. b) H participio attivo, che si forma dalP infinitivo, e che ha ia mozione di tutt" i tre ge-ueri, come i d** delal s delata, delalo, Iavotatd.\^'B* ^)l'e"° 7 k cipto attivo, soste- ,r, - \nuto dali' au&iliard hefel, neflas hclo, portatO. / 4 , /avere, hon ha mo- hvdlil, hvalila,, hvalilo, lodatb. '7 zioni di genere iri Italiano. c) ti participio passivo , ši forma pure per lo piu dali' Infinito, ed lia similrhente le tre mo-zioai del genere p. e. fekan, jdkana , Jekarto , spac-cato, spaccata , sape/t, saperta, saperio, rinchiu-so , rinchiusa, saveršhen, savershena j saversheno, rigettato ., rigettata ttc. , T ^ J _ ;i» » Irideclinabile e poi il participio presente a v v e r b i a i e ; egli non ha alcuna mozione del genere , e corrisponde affatio al gerundio italiano ; la sua forma e quella del participio presente addiettivo; ba pero la šola mozione del g-nure maseolino p e. delajozh, lavorando, gre* ddzh (grede) caminando , leshezh, giaceudo &c. Nei nostro dialetto nOn avvi alcun p ar t i-C i p i o f u t u r o j questo de ve darsi median te peri trasi, come in Italiano; si adopera anche la perifrasi ogni qualvolta il verbo e maneaute del patticipio passivo, o del part, presente. Partecipando i participj della natura d'un addiettivo, al par di questo eglino hanno le loro declinazioui; anzi aicuni vi sono, che hanno i loro gradi, come: uzhen dotto uzhrtejjhi pni dotto, fndshen nt-tto, nettato , Jnashnejflii piii pet* to; megli o e pero di formare il comparativo de' participj colla paiticella bol. CAP- CAP. XIII. Alcune Osservazioni miste. 1, I verbi indicanti P azione d' un nostro movimento, e che sono composti dalla preposizione po, per, hanno le seguenti particolarita: a) Gia nella forma del tempo presente es primono essi la relazione futura p. e. pobesnim > scappero , podirjam , galoppero, pojesdim, caval-chero , poletim, voferd, potdzhem correro , povld-zhem, strascinero, porezkem, dird, &c b) Cjuesti verbi portando con se nei diseorso il loro primitivo, e vero significato, non ammettono conjugazione , che quella del tempo presente; per tutti gli altri tempi conviene adoper..re i loro verbi radicali, c03i p e. non si puo dire : Jim pojdsdil, bom potdkel, bi pord-kc.L ; m a si dira : Jim jesdil, bom tekel , bi rekel &c. ali' incontro: e) Servendosi di quesli verbi non gia nella lo-roprimitiva, e vera significazione, ma piuttosto inun senso metaforico, allora possono auoperars! anche colla conjugazione degfaliri tempi, come: je vfo travo podirjal , egli ha pe-stato tutta P erba ; vino b6 zlo pote'klo, tutt il vino trapelera; Jrdzlin ti /e pobegla, la fortuna ti ha abbandona o; de bi te prozk pognali i o che ti cucciasseto via! &c. 2. QueHo concerne la particella fe , si, Ia nostra sintassi e analoga alla sintassi italiana, vale a dire, anche i nostri verbi attivi possono nella nella forma attiva esprimere senza il participio passivo con questa sola particell i il Ioro significato passivo p. e. fe pravi, si racconta, f je reklo (*) si e detto , dolgi fe bojo p laz Ua li, i debili si pa-gherauno- Questa sintassi cessa pero, quando il senso potrebbe divenire equivcco , ovvero quando el-]a farebbe nascer un asprezza del suono p, e. non si dice: ta zhlvdk fe porijia, questo uomo si innalza , naf hvdli , ci si loda, vaf fe na-dldshnva, vi si molesfa ; ma si dice: zhlovek je povtfhan, P uoino viene innalzato, fno hvalcni, siamo lodoti; bdjte nadleshuvdni , verrete mole-stati &c. 3. Anche Pitaliani egli (nei senso neutro) esprimesi nei nostro dialetto colla particella fe, p e fe sdl , egli pare; fssgodi, e_;li avviene ; meni fe sasddva, egli mi sembra &c. 4. I verbi posti nei senso negativa reggono il gen it. come: ni/nam frezhe , ni glave, non ho sorte , ne talento; nozlie fiarfhov pofilufhati non vuole ubbidire i geniton ; ne ttrpim pote* pultov, non tolero vagabondi; ti%a ni treba, cio non oceore; ne svdrshi priatla, non negiigere P ainico &c. 5. 'K una particolarita tlel nostro dialetto di poter esprimere, massime nello stile storico, P indicativo col!' imperativo, p. e. popddi jeji njega, ter ge verstti, io lo prendo ( lo affe.o) e lo (*) In regola nori si estenete cjupsta sintassi al di li. del tempo presente. JČ3 lo getto a trrra: e talvolta s'espriire persino Ia Terza persona deli' Imperat. colla seconda , come; kdor imd dojil dendrjov, pomagaj /roti , kdor jih pa nima, ne žagaj, ampak vttpaj na bo-gd. Ajuti il misero , chi ha moito danaro, e chi u'e pnvo , nor. disperi , ma confidi in Dio &c„ 6- II perfetto semplice , che serve per lo stile storico vieoe dato nei nostro dialetto col tempo presente nell' indicativo, p. e. me pogld-da , ter mi rezhe : pojdi / mano. Egli mi adoc-chto , e mi disse : vieni m^co ; ga vidim vjiga, VJirafheniga, ter ga prafhatn: kaj mit je? lo vidi tutto sbigottito , e lo dom mdai : cosa avete? CAP. XIV. D e § 1' A v ve rb j. L'Avverbio e una di quslle parti deli' Ora-zione, Ia quale e priva d'ogni rlessione; egli e una voce indeclinabiie, che opera col verbo cio, che 1'addiettivo opera col sostantivo, vale a dire, egli spiega, e fa conoscere gli accidenti, e le circostanze deli' azione del verbo, come: sa-Jibpim popolnama kranjjko- intendg perfettamen-te il Cragnolino, II no m i na t. sing. della mozione neutra d'un addiettivo constituisce nei nostro dialetto P/ivverbio p. e. dobro, grdsno, lepo &c. Molti sono gli avverb), e piu che mol ti i modi avverbiaii, annojeiebbe Pannoverarli qui tutti. Con tutto cio dedurremo i p u usjtati , ri-s ducendoli sotto i capi delle piu fiequsnti aigniv ficazioni; sicche vene sono avverbj, a) i83 a) D i tempo, come: %ersh, tosto, subito; . dano/, dane/, oggi, og-gidL davi, stamane, sta mat-tina. d "Vno, sdavno, tempo fa. dol^o , molto tempo , lungamente. dopoldne, questa matti- na, avanti pranzo. popoldne, dopo pranzo. drevi, sta sera ; pelP avvenire. jaderno, sollecitamente, frettolosamente, pre- stamente. jutri, sajfro, dimani. kadar, allorche, kadar kol, quandunque, quando che sia. kdcj , nekdej , ndkidan nekdaj, una volta, tempo fa, un giorno , un tempo. kmal, k malo, fra poco, in breve di corto, kdj, tk6j, tantosto, in- ccntanente, d i p rimo lancio. lani, Panno passato. Idtaj, leto/, quest' anno lih, appunto. napofled, sadnizh, alla fine, finalmente. nikdar, ni kol, mai,giam- mai. no vi z h, snov iga, s novo, nuovamente , di bel nuoyo, nozdj, sta sera. opoldne, a mezzo giorno. opejnozh, a mezza notte. po, jutrinim , po jutrifh. nim dopo dom mi. popred, poprdj, prima, per Paddietro. posno, tardi. posnej, piu tardi. pozhafi, adagio , pian , piano; appoco appoco pozhafndji , piii adagio pred, prej prima, avanti , innanzi. predlani , predlanfkim , avanti due anni pred vzhdraj, avanti je-ri , jeri Paltro, ravno, giusto, appunto jizer, Jzer , altrimenti, 'fkoro,Jkor,Jkora\, quasi Jnozki , jer sera. sdaj, ora, adesso sdajzi , or ora , subito; in questo momento. sgodaj , s goda, p r tempo, a buon ora, sinijraj, smiram, sempre, mai sempre, ognora. svezhdr, di sera. Jhe, aneora, tuUora, per anco. she, gia. vshe7 184 vshe, di gia. tazhaf, takrat , tedaj , allora. unidan , ultimamente, tedna , continuamente. vfdlej, sempre. vztidraj, ;eri. vzkdf, alle volte, tal- volta. zhd/ama, col tempo. zhedalje , quar.to piu tempo, tfo, sino,'fino. dbkle, dbkltr , finche , infinrhe, dotle, fin qui. dosdaj, finora , infino ad ora. doklej? sino a dove? dokorej? sino a che ora ? doforij, sin ad ora. obko^ej, a che ora? obforei, a quest* ora. ca? /Me/, da che tempo (di dove) j'mladiga , smladiga , dalla gioventu in poi. žo/^a krat ,tolkrat ,tan- te volte. pnsdlio, spesso, sovente. poredko, di rado, rare volte. //.><# ,fopdč,6a bel nuovo. 'zhdfi, talvolta, &c. &c. a) di luogo, o d i sito. illso, vicino. bliski, piii appresso. ddlezk, lontano. dalje, dalj, piii discosto hjerkbl, cvur,que. lik tam , appunto lifla) n^ft/, in qualche luogo nikir, in nessuu luogo. nolri, dentro ondi , ivi, cola, poleg, accanto. po v Pot, da ppertutto. prdzh, via, da parte, da banda. Jdmpsrtjd, fern ter t je , qua, e la. fpdd, sotto, di softo. /red, Jrddi, ia mezzo , in centro. fktriz, atta.cco (di rim. petto ) sad , dietro. sdol, sdolaj, giii, d' ab. basso, sotto, di sotto. sgor, sgoraj, in alto, sii, sopra , di sopra. snotri, snotraj, entro, di dentro , interna-tnente. staven, sravno, vi, ap- presso, a canlo, svuni% jvuni, svunaj, fuora, di fuori- tarn , tamkl , tamkaj , ivi, Ia, coia. tukaj, taki, qul, quivi. vmdj, in mezzo, di mezzo. vutv'", vunaj, laiV, vnpj, fuori , d i fuori. unod, di la, per di la, kodar , per dove. drugam, drugod, altr ve. foa", Ictdd, per di qua. faos, in [kos, da ban d a a banda. zt<# , a traverso , tra- versalmente. nekod, in qoalche luogo. o) d i qu a 1 j20 r/2/z/7, per forza, a viva forza. drugdzhi', drugazh, dru-gdko, aitroade, da res to, in altra maniera. na %laf, altamente, chia-ramente, ad alta voce, natdgama, senza indu> gio, prontissimamente. napak , ndpek , alla rove scia, alla stravolta. nevddama , nesciente-mente, sconoscente-mente , ignorante-mente. nevidama, in visibilmenle rado, volontieri. i8i gori, gor. su, sopra. t je gori , la su, Jem gori, qua su. nasaj, in dietro. nasddl, in giu. Mkdl, okdli, intorno, at- torno. prdti, incontro. mdmo, mem , passato, via, di rimpetto p. e. / in poi &c. okrog, krog , okol, okd-h , okdlj , attoruo , intorno, circa. pdleg, vicino a , accanto a. prdk, a traverso. prizlio, in presenza. rasum , eccetto , salvo , eccettuato. Jpod , tra , fra , infra , (qualche cosa). Jpod pofiele , tra il let- to, infra il letto. Jpred , via fdagPocchi) /pred ozh iti, andarvia dagP occhi. fred , tra mezzo , in mezzo, po fred, per mezzo, per traverso. savol, saftran, objiran, a motivo, a cagione. sgorej , sgoraj , sopra. snotri, dentro. srovno , srdven , con , presso, appresso p c. sravno velikiga blaga vbog, con tutta la gran facolta po vero. vnaj, vnej, s v una/, svu-nei, svimirfvkOsi, fuor-che, eccettuato. verh; sovra , su , al di-sopra /kosi, a traverso, cltr« per oltre, j« per, ( nei senso del latino Gerundio in dum ) zftes oltre , al di la it. centra p. e. /kos okno , oltre la finestra ; Jim ga /kosi, /no /kosi prebčdel, P ho trafuto oltre p^r oltre-; sa plazhat, sa /tikat, per pagare, per piangere, &c. ; zhes hrib , oltre il monte; zhes tvojo modrtijl^ &\ di la della tua sapienza ; zhes tri nddele , pili di tre dome-niche; zhes mene govord , parlatio contro di me &c. b. b. condizidnatiimente*. come: ob, nei senso di qualche privazione p. e. Jim ob sdravje perjhel, ho rovinalo la mia salu-te; je ob pojidnje per pita , ella ha perso P onore ; me je ob dndfje per pravit j egli mi ha fatto perdere tutto il mio danaro &c. med , sotto, p. e. med kold/a prit , venire sotto le ruote; mtiko med otrtibe mefhati, misehia-re la farina tra la etusen &c, nas e sp ri me n d o inoto per luogo , come: na gdro, alla montažna., na kortf/hko, nella Carintia { na ptitvk- al torreute; na Vunej, a Vienna &c, kad , esprimendo s o m i t a, od a g g r e s s i o-ne , o dif esa contro q u a 1 c h e d u n o , p. e. tizh nad hi/ho Jdde % 1 ucelJo si mise a sedere sulla cima della cflsa; je fliel nad hraft , e andato sulla cima della quercia; nad 1c/2 nad Turka iti, marci are contro il Turco / Jim pijal nad lakomnbji, ho scriKo contro P avarizia tke. pot nei significato: per andar, venir, mandar a prender qualche cosa, come: pojdi po konja, va prendere il cavallo; pridi po k-dh, vieni a prender il pane; po koga bčjh p6Jlal, chi manderai a prendere ? pod, sotto: esprimeodo moto ad un luogo, p. e, pod drevo [topit, mettersi sotto un &\b" ra, iva, in, a, nei s en.»o moto per luogo p. e. idi v hi/ho, entra nella časa; bom Jhel v'Lublano , andeio a Lubiana ; pojdi va Jholo , va in scola &c. d) In quelle , che damandano il Locativo , k cid; a. a. assolutamente , come .• ptr , pri , appresso , a lato , vicino , contiguo , p. e. Knfn per Terjiu , 8.• Croce appresso Trieste; idtnik per sidu , la pergaiat«* vici* no i-93 ho al muro ; zejia per m6*rji, la strada con-tigua al mare; imam per rčkah, mi e alla mano &c. h. b. condizionatamente, come: aa, in, su: nei senso stato in luogo p. e. na polju, sil campi, alla campagna , na Jie'-ni allo scoglio , sul.a rupe it. sulla parete (di legno) aa borjdzhu nei cortille &c. ob, intorno : esprimendo tempo indeter-minatamente p. e. ok /hejiih alle sei, ob Umu zhdju a quel tempo circa , vb ti-mu pravniku intorno a quella testa &c. po, per qualche luogo , in qualche maniera , p. e. po mdtju, ino po Juhi m per mare e per terra, po planjavi hodit carninare per Ia pia-nura; po nemjhko per itedesco , alla terles-ca, po lajhko per italiano, ali'italiana, &c. »,vu, va, in, a: nei senso stato in luogo p. e. v hijhi nella camera , in časa ; jim v pdfieli, sono in letto, Jedim v kozhiji siedo in carozza, Jim vTerftu sono a Trieste, shi*. tim v1 vaji vivo nella villa &c. e) In quelle , che servono al easa Istro-mentaie, e cid: a. a. assolutamente, come: « J• Jo , so , con p. e. sy tovarsham col compa-gno , s* nčsham resati tagliare col coltello, s" dnarjami Je vfe Jiurl, coi danaro si fa tutto. N b. b. * 94 b. b. condizionatamente, comfe: " med, mej , infra, tra, fra, it. durante p.e. med hifhama je niva, tra le due čase e il campo, med nama ejiane, sia detto tra noi due , eden med varni, uno di voi, med jedjo durante il pasto, pranzando; med deshjam durante la pioggia, med de'lam durante il lavoro &c nad, di sopra it, nei senso di-spavento, orrore, o di nausea avanti qualche cosa, p. e. nad jamo, sopra la fossa, nad menoj ftanuje, egli sta ( abita ) sopra di me , Jiud nad vtijjko abbominio alla guerra! nad njo ojiermim, io mi spavento della medesima , imam gnujo-bo nad merhami , bo nausea dalle caro-gne &c. -pod, sotto: nei senso stato in luogo, p.e. pod drevdjam feddii star seduto sotto P albero , pod navdano zeno, sotto il solito prezzo&c. pred, avanti: Stato in luogo; pred durmi le* shi giace avanti le porte , pred gofpddam fioji, sta (in pLdi) avanti il Signore &c. sa, dietro: stato in luogo p. e. je sa sidam sakopano, e sotterrato dietro il muro, sa mi-so jedejdz/i sedendo dietro la tavola, it. nei senso dietro a S e ; sa menoj bčdc camina dietro a me (sieguimi), sa /eboj vlezhj stra-scina dietio a se, it. nei senso cPo r d i n e, serie, eden sa drughim, a uno, a uno , sa menoj dopo di me , Ji ddlezh sa njim non gli airivi , gli sej inferior di rango , — sa shejo omagvati, morire di sete &c. &c • Le i 95 Le preposizioni del nostro dialetto hanno i fcome si vede una grandis$ima varieta intorno ai časi , a cui servono. L' istešsa preposizione pud servire , variandone la significazione, ora ad un caso , cra alf altro. Moto per luogo, moto a luogo, stato in luogo, sono le principali guide, che dhigono al rispettivo casO la preposizione colla voce , a cui e aggiunta ; per conseguenza non v'e, che l'uso,ela pratica per stabilire fermamente in noi una giusta ap. plicazione delle voci di questa parte d'oraziOue. CAP. XVI. Delle Congiunzioni. Congiunzione e una parte indeclinabile dei diseorso , la quale ha forza d' unire insieme i membri deli'Orazione. Di Varie sorte, e molte sono le conjunzioni, le quali s'adoperano, e nei principio , e per entro il periodo. Le principali sono le seguenti : i. Copulative* ino (per sincope za, no. i) e (*) et. ; ter , rar,e, pure, anche; qiiej atque; tudi, tud anche eziandio, altresi, etiam; kakor tudi come anche, come pure, quemad m o d u m etiam; nr-ne, nen« j n e en e q u e; kakor-kako, non sola-inente—ma eziandio, tam-quam, aeque-ac; i/al (voci enclite) se-o; o-o;ne-an; zhevezk-tim vežk , quanto piii-tanto piii; ike manj-tim manj^ quanto ineno - tanto meno &c. quanto-tamo , i] u o ¦ e o ; ne Jamo-J/ie veliko vezh , non tanto-ma Vieppiu j non tanium-sed potuis N 2 ud- * C) in maggior ischiaTimento ho aggiunio alla šjp.ega-*ione Italiana —• ia Latina. nj6 nekoj-nekaj , parte - parte, partim - partim % ko-to, allorche-( gl' Italiani non conosccno que-Sta conjunzione) c u m - tu m , p. e. ko bt ga nar raji vidil, to ne pride; allorche lo desidere-rei al piu, non viene; ko bdffi fpifal , to napovdjmi , quando avrai copiato , avvisarni ; ko , quando, se; quando, si, kir, qualora, quando quidem, si qu i dem, kadar, ker, ki; quando , allorche; si, modo &c &c 2. Disgiuntive, pak,pa pero, poi; Vero, autem (pak, si mette avanti le parole , che comiociano con la vocale, pa avanti quelle, che cominciano con la consonante) tembzh, temiizh ma, ma ancora ver um ( questa conjunzione viene adoperata nella antitesi, p. e. nijim jegral, de bi obogd-til, iemiizh de bi frezho fkujil , non ho giuocato gia , per arrichire , ma per tentar la sorte; ampak, ma, ma anzi; sed. Questo ampak si usa, allor quando il soggetto, e Poggetto del diseorso si contrappongono p. e. nijim jegral, ampak U gle'dal , non giuocava, ma guatdava soltanto; per jegri nijim obogatil , ampak občshal, giuo-cando non mi sono arrichito , nu impoverito; anziche arrichire, mi sono impoverito giuocando; al, ma, questo poi, at, as t; ali, al, o, ovvero, v e I; ne-temdzlt, non-ma, bensi; no n-v e r u m; p. e ne s^bejddami, tembzh s' djanjim ^a bd svi-shal: non con parole, ma bensi con fattilocon-vincera ; ne ampak , non-ma , non-se d , ne je/t, ampak ti imafh to terpezhnoji, non io , ma tu hai questo patimento - dolore , ne li - ampak , non solo-ma eziandio ; non solum-verum s etiam , de li/i-vuner ,¦ de Ji ravno-vuner , qua-tunque -tuttavia, etsi-taraen &c, &c, »97 3- C on d i 2 i o n a I i. ako , ak , zhe, se ; si ; a#fl, az , , zhe bi , caso che, supposto che , quodsi, si forte, q n o d s i fors; ako ne ; zhe ne , se no ; nisi; de li, ako li , zhe li, semprecche , purche, d u m« modo, dum; dokler , dokle , finche ; doneč,* li (*) solo che , purche ; modo , ta n tu m , dumtaxat &c. &c- 4. Avversative. */, ma, pero; at, ast; al-al , o-o; aut-aut; pak , pa , peraltro , ma , pero , tuttavia , vero, enim, sane. N.B. In questo senso conviene meglio di propcrre il pak, pa alla parola, a cui e vieino; p. e, kaj pa bd, zhe te sato* shim , ma cosa sara, se t'accuso ? li solamente, soltanto, solummodo; fambzh , ma; so luni; vuner, pure, pero, nulladimeno, tuttavia &c. 5. C o n c e s s i v e. _ dejilih, de f lih, de lih , ako lih, de Ji ravno , benche , quantunque , sebbene , avvegnacche ; etsi, quamquam, utut, q 11 a m v i s , licet Jizer, Jzher, gia, a dir vero; quidem &c. 6. C a u s a 1 i. ker, tjer* dokler , perche , a cagione che , giacche, imperciocche ;quia, qnoniam,quum; de, accio, acciochž , affine che; quod, ut, de bi, ddb, accio, affinche, per , ut; satdrej, torej, sa to, tedaj, incti e, onde, percio; itaque i g i-tur, hinc, quare &c. 7.__ (*) Li nei senso interogativo equivale ali enclilo ne dei Latuai p.e. Ji li ti ? sei tu? etne tu? 7, Conclusive, tedaj, tedef, dunque, percio, qqindi ; ergo, jgitur; po tim ker, dopoche , dappoiche , po-sciache; posteaquam, post, quo; torej, sa torej , od tod ; percio , in conseguenza di che , in modache, quindi ; hinc, atque, ita, in-d e ; sa to , savol tiga , sa tiga voljo , a motivo, Kanzlir grafhinfki. BUDALO, njegov pifar JERZA. sliopauova hzhi. JAKA, saplezhnik. GASHPER, delaviz. RlHTNI hlapiz. r Godzi. knuftifhki fantje, ino Deklizhi. jcgrafena enimu gradu nagorenfkirnblifo enevafi. PER* PONASHAVZL so2 (*)PERVO D J A N J E. Hifha v1 gradu na pol pofprdvlena. iVa srddi floji velik Jiol sa naflonit. Matizhik neke/ meri po tlih. Neshka ftoji pred Jhpeglam, flamnik ino rdsho na njemu popravla. PERVI NASTOP. Matizhik, Jfdshka. Mat. JL-/evetnajfr zhevlov je dolgoft ; fhrokoffc pa fiitill; ino d vaj Tet. $es. Poglej, Matizhik, moj flamnik tako bo lep« fhi ftal, kaj ne ? Mat. Prav lepo , ta rosha tudi lepo stoji , al lepfhi zvede tvojih liz rosha v' mojih ozheh ! JSVs, fmalo nasaj ftopi) kaj pa merifh, lubi moj? Mat. Ieft gledam , zhe bo pofteTa , ktiro nama, je Baron oblubil dofti proftora imela. Fes. Kaj tukej bd ftala? Mat. Tukej bo naju prebivalfhe. Nes. Ta ne bo pela, po nobeni Ženi, Mat Sakaj ne? Nes. Sadosti, de jeft aozhem. Mat. 203 Jffat: Se vunder fine vedit , sakaj ne T JVes/i. Tudi to fe ne pove! Mat. Taka je le , kadar naf shene enkrat v'fvo« jo mreiho vjamejo. JScsh. Tiho bodi! (3) Mat* AI včfh , Neshka, de jeft sa naprej ne bom vezh kerte lovil doli po verti Pi bofh mogla s'mano driigazhi ravnati Od danas tega dneva fim jeft pervi hifhni flushabnik , ino tako rekozu, Baronov perjatejL Po tem menim, bofh vonder fposnala, de v'zelim gradi ni bollhiga kraja sa naju dva , koker tukej v' fredi med Baronam, ino med gnadlivo Gospo. KidarGofpo po nozhi, postavim, trebuh boli, ino svonzhik , sapoje, tri ftopinze ftrifh - fmek! ino noter bofh. Kadar Gofpod mene hozhe, ino svonzhik sapoje, jeft dvakrat fkozhim - Lnek! - ino per njemu bom. ffesh. Prav imafh! Kadar pa sutrej svonzhik sapoje, ino Gofpod tebi eno jt te lubim, de ne vem koga ; dervefam , fkalam , obla-Lam , ino vetrovam mojo lubesen raskla-dam. — Ne's. Na tako visho bofh fhe obnoril. Ion, Joj ! (sagldda Barona ino Je [krije sa flota ni), Nes, Kaj ti je? O SHE- 210 jYYj.XXa/ (sagldda Ba rona, ino Je blisha tffto-lu dc Tonzhka sakrije.) Bar. (blishe k"1 nje /topi.) Neshka, ti nifi nizh kej dobre vole ; Ii farna med fabo govorila : tvoje ferze je eno malo nepokojno. Al ne-more drugazhi biti, slafti v'ie'mu (lanu. Rds. Vafha Gnada, kaj sapovedo ? ke bi jih kdo per meni najdel ? Bar, Bog obari / — al ti vefh de fim tvoj per-jatel , de te rad vidim — kaj bom druge befede ifkal! —-de te lubim: Shusnektije vshe* tako povedal. Jeft ti bom v' kratkim raslo-zliil , kar fe moje ferzč vofhi ; pcflufhej (na jiol Jede). Rds. Nežnem nizh flifhat. Bar. Eno farno befedizo/ Ti vefh, de rim Mati-zhika zhes vfhe moje flushabnike posdig-nil; njemu fim zhes dal, tako rekozh, gof-podaiftvo mojga gradu , ino tebi — mojga ferza. Nds. Naj ne samerijo, vafha Gnada, to nikar ne kashe — de bi jeft govorit fmela/ Bar. Govori , Lubika , dershi fe te pravize, katero fi zhes me sadobila. Jtfes. Nezhem nobene prav z.' zhes nje imeti. Ndj me s'miram pulie, L'po jih profim. Bar. Govori pred. JSds (s'jeso) Vshe ne ve'm, kaj fim otla rezhi — Bar. Od Gospodarffva zhes meje ferze je blo govorjenje, S H i S T I ,B A S T O P. (7) JScshha , Baron Naldtel, Tonzhek /krit. 211 Nes. Oni meni eno blago ponujajo , katero njih ni; fram jih bodi / Bar. Kako menifh ? Nds. Njih ferze , njih lube"sen fo gnadlivi Gofpe pred nebelam ino seml6 zhes dali; eni G fpč, katera je njih vredna , katere lepota pod fonzam nima enake , prot kateri jeft — naj fe gledam k ikor ozhem — len z a nifim. Bar. Ha, ha, ha! ni drugiga, kakor to? — Jeft ti ne same'rim, Neska. Vi luJije od tvojga llanu imate fhe te liare napezhne kvante med feboj, de en mofh ne fme obene druge Iubit, kakor fvojo sheno , ino tako naprej Al mi Gofpoda fmo te muhe vshe davno popuftili. Vefelje ino vshitek, Ne'shka , to je nafiia po-ftava. Dokler me vefeli mojo sheno lubit , jo lubim ; kadar me ne vefeli vezh , pak eno drugo. Kaj bi fe filil? Kamor ferze pela, tam vela Lubesniva moja Neshka, pridi danaf na vezherdoli v'bo fuek, na konz vetta; kaj poftavim, de ti bom tvoje muhe is glave ftepel. Shu. (sunej govori). Al nifo tukej Gofpod Baron. JBar. Kdo je ? Nds. Jeft boga frota/ Bar. Pojdi vun, de nobeden noter ne pride i Nds. Kaj njih pak ozhem tukej puftiti ? Shu. (sunej) Ni davno tega, kar fim jih vidil noter jiti , jeft morem s'njimi govorit. Bar. Se nimam nikamer f kri ti — pazh , tukej sa ftolam —¦ glej, de ga fkorej fpravifh. (Neshka muvprot Jiopi; on jo en malo prozh porine , tako de raven med njim , ino med Tonzhkam oftane. V*tim zhaji, kadar Baron sa Jiolam doli pozhdne, Je Tonzhek okoli Jio-la Jplasi, fe noter vjdde, ino noge* na fe po tdgne. 212 Shus _L/N ifi vidila Gofpoda Barona? Neshka (V jeso.J Sakaj bi jih jeft imela vidit? Shush. Ke bi ti en malo bol brihina bla, bi ne prafhala, sakaj ? Matizhik jih lfhe. JSesh. Tak i fhe fvojga fovrashnika. Shush. Kaj fe to pravi shenena fovrashit, kadar fe ozhe nevelti dobro fluriti? Ndsh. Vem de ne, po njih, navuku. Shush. Moj navuk je leta: lubi Matizhika, am« pak lubi tudi njegovo frezho, ino kir L o Baron njegovo lie<.ho fiuril, tajt lubi tudi Barona. Nesh. (s"1 je'so) Sram jih lodi. Kdo jim je rekel, fen.kej priti. Shu i h. Tiho / tiho/ nikar fe ne je'sai/ fej" fe bo vunder vfe sgodilo, kakor bofli lama hoiela. Matizhik je pameten , on ne bo bm febi na fonzi ftal. — Al meni fe vfe sdl ta mali fhtu-dent —* JSVsh. Tonzhek? Shush Tonzhek, raven ta — ka'e'ri smiram sa tabo lasi. Vshe danaf sjutrej pred eno uro lim ga vidil tukej fufcej fem ino kje hodit, tako dolgo, de fe je kMebi fplasil. —¦ Rezi, de ni lef, zhe morefh. JS7e'sh. Koko pak / Shisht tegnc. Nffshka tifti gvant , latffriga je pred pemčjla , zhes Tonzhka versJie , ino fe pred ftolam vjlavi.) SEDMI N A S T O P. (g) Baron ino Tonzhek /krita , JSeska , Shushek. Shush. Al ni tudi eno pelem od tebe sloshii? S a trojo jjo gvifhno ne Ikriva. JSesh (jdsna) Kaj pa de / od mene / Slush. Ali pak od gnadlive Gofj e. Sim vshe fli-fiial, de fe ok)li nje tudi nekej [lini — —• Al fnentej, tam naj fe varje; kar to am ti« zhe, Baron fe ne bo pufi.il pod nofam ber-bat JSe'sh. Kdo jim je pa neki to nutvesil? Kaj fi bodo fae smiflili ? Shush. Kaj fim Ii jeft smif il? — Vli Iudje tako govore- Baron (vfiane) Vfi Iudje tako govore'/ J\re"sh. (prejtrajhena na Jiran.) Sdej mi bog po- masej. • . ' Shusk. Ha , ha , ha / Baron. Shushek, naj rezhejo hlapzam, de mi gl is grilhine ftepo. Shush Meni je »hal de fim sraven prifhal. ]Se'.ri. O moj Bog/ Baron (k? Shusheku) Dekle fe je prefirafhilo ; Ne-hka, vfedi fe tukej doli. (Jo ozhe na Jiol ^pfadit) JSesh. (ga prozh porine.) Jati nozhem fedeti K' meni priti, na tako visho ! komu fe to fpo-dobi? Bar»n. Se fva dva, lubika. Sdej fe ti ni Ueaanizh bati. Shush. Vafha Gnada, naj ne sami-ijo, de jim po pravizi pove n, Meni je shal, de fim zhes fanta govoril: jeft fim fi le sn ifil, vidijo, de bi bil kej s'nje' spravi! -r- fizer pak — Bar. Vfe saftojn — fant more jiti. Shu. Sa volo ene otrozharije ? Bar. Otrozharije ? fhe le fuozhi fim ga per sho-pauovi hzlieri najdeL Shu- 2l4 Sku. Per Jerzi? JVes. So pak vshe gnadlivi Gofpod per nje tudi kej opravit imeli. Bar. (vefdl). Ta predgovor meni dopade. .SVza. Se bo vshe' vdala po zhali ; Jeft imam vu- panje. Bar. Pa ne sa lega vo'o—Jeft fim imel fo sho-paoam nekej govorit; grem tedej doli, fno-zhi vshe po mraki, odprem vrata , najdem dekJizha v;iga preftrafheDiga — Bofhtvo fe jii vedlo kam djati. Meni fe je to zhudno sdeio Jeft prafliam, gledam, ifhem, vidim sa vr*tmi en Interfat , al nekej takiga, doli vifit; (topim blishe , ga lepo fletno gori vsdigiiem. (pokashe, koko je narddil, ino ta gvant na ftolu , pod kater im je Tonzhek fkrit, gori vsdignej kar sagledam — (sazjidda Ton-zhka) Ha / Shu. Ha , ha, ha / Bar, Ta je pa fne gorfhi, ta/ S>m. Verjamem. Car. (tfNeshki) Tako , tako, dekle; sazhetek je dober. Tvoj shenen fe ima vefeliti. Sa volo fanta fi tedej mene gonila , fi otla farna biti? — Ino ti mladenzh, ti marzhef. ti fe p>fHpifh, nevcfio Matizhkovo salesuvati / — Zhakei, mergolinz/ — al je s' vami prifhel Shushek ? Kes Nizh se ni treba jemati , vasha Gnada ; oa je vs! e tukej bil, kadar fo s'mano govorili. Car. De bi legal a / Nj?gotr nar vezhi fovrash-nik bi mu to nefcezho ne vofhii. jNes, On me je prifhel profit, de bi bla sanj per gi adlivi Gofpe eno dobro befelo govorila. V' tim pa gnadlivi Gofpod pridejo ; kaj je otel ftriti, kak;r de fe je hitro fkril. Bar. 215 Bar. Skril ? Kje ? Tukej ? — To je lash ! to je lash! od konza fim jeft fam noter fedel? Ton. Vafha Gnada , tillikrat kadar fo oni noter fedeli, fim jeft sad sa ftolam zhepel. Bar, Lashnivi tat! sad sa ftolam fim fe jeft fkril. Ton. Tillikrat , vafha Gnala , fim fe jeft okoli splasil, ino noter vft lil. JSar. T. k je tedej okoli fhvigal , koker en mar- f tinzhik — naf je piflufhal? Joa. Vafha Gnada, jeft fim fi vfhefa satifnil, de nifim zelo nizh Ihlifual. Sus. Tiho! Ludje pridejo Bar. (Tonzhka is ftola slezhe , ino ga na noge* pojiavi) Ta prekleti pagloviz bi ne maral % de bi pred zelm fvetam noter obtizhal. OSMI N A S T O P. (9) Tonzhek , Neshka , Baron , Shushek , Matizhik , Gofpd , Jerza , ino fhe dru^i l? meitjliki fantje, ino punze , vji lepo obldzkeni. Mat. En ve*nez , is belik ino rudezhih rosk ple- d-n v rokah dershi, ino pravi k*gnadliri Go-JpdJ: Vafha Gnada, naj profijo sa naf Gof. Poglej, lubi moj mofh ! Ti ludje menijo, de jelt tebi fhe iolkajn premorem. Al vunder, kir njih profhna — Bar. (En malo smefkan) Se vefh , de tebi nizh ne odpovčm. Kaj ozhejo? Gof Matizhik bo vfe povedal. Mat, (PNdski) Profi ti tudi. JSes. Jelt mu prav pridem. Mat. Le profi, le profi. Bar. (liMatizkku) Kaj ozhefh? Mat. 2*6 ' Mat. Vafha Gnada, danaf, pridejo godzi k' sho* pani ; kaj ne Jer^za ? Bnr. Ino ti bi rada plefala ; kaj ne? Jer (fra t?! o s h!Iva) To bi vshe Bar, (L' Matizhku) Ino poiler? Mar. Mi prolimo , zela vaf profi , vfi fantje ino dcklizhi profijo , de bi fme4i s'godzi v' gra-fhino pni i. Bor. Kaj ti pravifh, Neshka? iyf/s. Jeft tudi profi m. / Gof Per shopani je en malo tefno , tukej imajo, faj doni predora. Bar. Pcrpelite jih tedej; vafho vefe!je bo to moje; Jeft ino moja Gofpa ozheva sraven biti. Mat. She nek*.j, vafha Gnada. Bar. Govori. Mat. Ta venez fim jeft is tih nar lepfhih roshiz, is belih , ino rudezhiu , sa mojo Neshkm fpledil. On pomč-i krono deviihko Kir lim tedej shenen, ino kir je Nesitka neveita, profiva , de bi oni , vafha Gnada , danaf, kadar god/.i pridejo, krono liga diviftva moji Aeshki na glavo djaii. Bar Kaj ti v' glavo ropi lubi moj Matizhik? faj od te navade nigdar ni blo llifhat v' krajn-fki desheii Mat* Pazh , vafha 'Gnada ; lani po simi , kadar fmo v'Lubiani bli , fim jeft vezhkrat v' ko-medji bil; enkrat fini vidil, de Io s'eno ne-vefto t..ke navade imeli. To mi je tako dopadlo, de fim fi naprejvsei, de more per meni, kada?; fe bom jeft shenil, raven tako biti. Bar. Kakfhina komedia je neki bila. Mat. Po nemifiiki fo ji rekii: S)ie $9{f>ieit fceS Bar. B^, ha, ha ! Mat, 217 Mut. Na kolenih jih profi n. ( poklekne^ Neshki sa njim ; Matizhik p:>kashc od sad s* roko kmelifhjkim fantarri. ino dekletarn, de imajo tudi poklekniti. Pokleknejo , ino roke pov-sdignejo ). Gof, Jelt mojo profano s'njimi (klenim; fiari jim to nedoishno vefelje. Ze je kdej moja lubesen prot, tebi kej samogia. —r Bar. Vshe sadofti , sadela h to pravo firan mo-jiga ferza. Sa volo tebe bom vfe liuril , kar koli ozhefh Gof Lubesnivi mosh! (k1 tim drugim) Gori vila nitei vafha prothna je vfhlifiiana. (Vji savukajo, ino gori v Jane/a). Baron (Fes smdfaan, Ji zhelo prafka , ino rezhe Jam per febi) Vje-i fo tnal ( Matizhik, Neshka, ino ti dru%i pridejo po verjti , Baronu, ino GofpdJtckno kufhut. Mat. (k' Tonzhku) Kaj pa ti , Tonzhe ; fe ne bofh nizh vefelil ? Ne's. Sromak je shalolien; gnadlivi Gofpod fo hudi nanj Gojpa. Jeft sanj profi m. Bar. Ti ne vcfh> sa koga profifh. Gofpd. Al je fhe mlad/ i Bar. Ne toko mlad , kakor menifh. Tonz. (Se trefe.) Vafha Gnada, naj mi odpufte; Jeft fim bil en malo nepofajen, al sa naprej bodo vidili — Gojpd V' kom je ravno grefh.il, to ne vem. Al tvoje je?e ni saflushil, to bi otla vga.viri. Sej vefh, lubi moj — zhe mu ti roko od'e'gnefh, je sgublen. B*r. Rog obari / Mat. V njegovih letih marskteri ni pameten bil. Nes. 218 JVes. To je mladoft — kaj fe ozhe. Jdr. ( framoshliva ino bojezha.) Vafha Gnada — jeft —- fe vedo — fnoztii — fej fim jefl — Bar. Vshe vem, vshe ve;n. — No, kir tedej vfe sanj profi , tak ozhem posabit , kar fe je sgodilo. Jeft bom sanj fkerbel , bom njegov ozha sa naprej , kakor dofehmal. Al to Ii bom sgovoril , de more fhe danaf slej k'malo bres vfiga odlashanja v'Lublano jiti. Ti Matizhik, rezi kobilo naprezhi; (k1 Ionzh-ku) ino ti tv< je kopita vkup fpravi , le urno! Ton. (Baronu roko kufhne). Bav. Od tvoje botre flovo vsemi , ino perporo* zhi fe lepo flemo. (Tonzhek pred Gofpd s^enim kol/nam poUdk-ino nemore befddze viin Jpravit J Gof. Kir tebi ni perpufheno , le eno uro vezh per naf prebivat, tak pojdi tedej, lubi moj Tonzhek Dobro fe vuzhi ; pokoren bodi tvojim vifhim ; hudiga tovarfhtva fe vari Spofhtuj tvojga dobrotnika; ne posabi na to hifho , kir fe je tvoji mladofti tolkajn sane-flo, mo pufti kej vedit od febe. ( Tonzhek vjiane, ino (lopi na fvoj kraj ). Bar. ( ti Gofpd) Kakor vidim, tak tebi gre slo k'ferzi'— Gof. Ne bom tajila; bojim fe sanj ; njegove 16ta fo nevarne. Jeft fim njegova botra. Bar. ( ti Shusheku ) Sushek, oni fo vunder prav imeli. Naj gredo s'mano. (k* tim drugim). Deklizhi, fantje, po pol dan fe bomo tedej vidili. (Baron Jvofo Gofpd pod pasdiho pdle, ino vji gredd) DE- 219 DEVETI NASTOP, (io) Matizhik , Neshka, ino Tonzhek. FT Mat. (jih pozuka, ino nasajperpdle) JLJLa, ha, ha! ta fe je naletel. JSes. De vefh, dobro li jo smilil. Mat. Sdej puftimo to rezh. — Nčshka , jeft ti imam nekej pove-lat. Ke bi , poftavim , ti flifiiala , de je Smefhnava zhes me kakfhi-no toshbo podal , ioo de ta toshba , poftavim — 2SJe's. Tak fe nimam vftrafhit , kaj ne ? — Nizh fe ne boj. Meni fe je vshe nekej sasdevalo; al jeft fim fe na te sanefla. Mat. Ke bi fhe dalj naprej pnfhlo , de fim, poftavim, v'eni nadlogi, v'eni fili, preden fim tebe: posnal , moj Angelzhik , od ene ftare, gerde, berlave, fhkilalte, fhkerbafte kluz.ia-rize na gobovim gradi pod novim keftam ene dnarze prejel, ino de fim ji na nof obe. fel, de bi meni mogozhe blo , njo sa mojo sheno vseti, kaj bi ti rekla, Neshka? ¦ZVV-f. Tvoje ozhi bi ti vun fkopala ( na Jiran ) Ampak kaj fe ozhe ! Oua je ftara , gerda , berlala , fhkilafta, fhkerbafta pravish ? — No, to jo fhe tvoja frezha. Sizer--(mu shuga). Mat. Kar to drugo sadene , le mene pufti. Ton. Matizhik , ti fi posabil , de morem fkorej ji ti. Mat. Je ref; ino ti bi rad tukej oftal? Ton. Ino kako rad! Mat. Oftal bofh , nizh nemarej- Vsemi flovo od vfih : plajfh na ramo obed; tvoje bukve , gvante , perilo , ino Kar imafh, vkup fpravi, 220 vi, de bodo vli vidili. Jeft bom rekel s'ko. bilo napresheno doli pred vratmi ftati. Ti fi daj opravit, nofi, vejhi, popravLj Po tim fe gori vfedi, ino dirjej doli do borfhta; tam kobilo na ta pervi hraft perveshi , ino ti pa k1 nogam fkusi vert oasaj pridi. Baron bo menil , de fi vshe bliso Lublane. Al fkriti fe bofii mogel , dokler ga ne potola-shirno. Ton. To bi blo vshe dobro— al jeft fe bojim —» A'es. Nizh fe ne boj. Matizhik je glava ! ii ftu« ri, kakor rezhe. ( vfi gredč ) DRUGO DJANJE.O) En lep Zimer ; v1 dnu v alkovi velika poftcld, JVa oboji Jirani vata ; v d-iu sravan alkove ,, ino na drugi Jirani dvoje okna. PERVI NASTOP. Ndsha , ino Gofpd prideta fkuf vrata na de'fni Jirani. V Gof. (hitro fe'le na fiol.) ˇ rata sapri , Neshka , ino povej mi vfe na tanko, ftds. \L4t jim nilim nizh satajila, vafha Grada. Gop. Al je mogozhe, Nčdika? Sapelatte je otek? 2VVV Sapelat raven ne; fo me le hoteli kupit. Gof Jno ta mali fant je bil sraven ? m. 1321 JVVj. Sa tim velkim ftoLirn je zhepel. On mq je prifhel profit, de bi per njih sarj profila. Cof. Sakaj pa k'meni ni prifhai ? — Al fim mu kariej kej odpovedala? Kes. Jeft fim mu k'rralo rekla; al boshe/ je ves preftrafhen. Tako od hifhe sgnan biti , ino od njih fe lozhit, vafha Gnada! — Kaj menijo, de je to majhena lezh ? — O JSdshka ! tako je prot meni sdihnil, nje' lepota je moje feize' ranila; al en Ji/ah me olfide, kadar j mifli m, de jo lubim. Cof. Sun li ?ef tako ftrafhna viditi? Sej fim mu vfelej dobra bila, ino pomagala. JSds. Kaj menijo , kaj fi je fhe potler smiflil ?. . Ne vdn, zhe bi jim povedala, al l6 — Gof Le povej, le povej, Neshka. JSds. Naj premiflijo; eno njih podvezo je otel po vfi fili imeli. GoJ. ( na /meh ) Podve'so ? — Bofhzhck! Kis. Jeft fim ga kegala , de fe je pofiopil , kaj takiga miflit. Tlltikiat pa — vidijo , gna-dliva Gof} a , jeft jim nen orem povedat , koj je pozlel — cn fe je na tla vergel, fvi-jal pred mano , kakor kazla , ozhi fo fe mu bJifkale, kakor ifkre , vnfkal je pa, kakor jeTihar-Gos. (v m i J lih) Kaj pa Ihe Neshka? ISes. Sam sledi jt v' tiniu fantu — Po tim je na enkrat Lcri fkozhil, ino me je ol jel, rtkczh: kadar mojo bote/Zo ne Jmdm , bom pa ttbe. Gos. (v*mi f lih) Pullin.o , puliimo te noizbije - . Tedej , luba moja, kaj ti je Ihe moj Gcfpod. na s^-dne rekel ? Kes. De Malizhka ne bom dobila, zhe fe jim po njih voli ne Vdani. CoJ (g o/i 7/i a ne , Jem ter kje hodi , ino s1 veter* nizo Jitno maha), On n.e nizh vtzh ne lubi! 222 JSds. Kaj fe bodo jčsali , vasha Gnada! Gos. Taki fo le vfi mošnje. Jeft fim ga pervizfa lubila ! moja lubesen ga je vtrudila ! to je moja pregreha. Al ti se nizh ne boj; dobila ga bofh. Jeft fim ti sanj porok — bo fko-rej prifhel ? i\Vj. Kakor hitro gnadlivi Baron na jago odidejo. Gof. (s*vetrinizo maha ) Odpri to okno. Tukej je taka vrozhina — Kds. Sa to , kir tako hitro fem ter t je hodijo , ino s'rokami mahajo, (okno odpdra). Gof. (' samifhlena), Mene popuftiti ! — Nehvale- shni zhlovek ! JSds. ( sdvpije per okno ) Raven tukej gnadlivi Gofpod po verti jesdaHjo. Jaka tudi ; ino eden, dva, trije, fhtirje pfL Gof. Raven prav, to je vshe dobro — Neshka, nekdo terka. JSds. ( odpdrat tezhe, ino poje ) To je moj Matizhik! to je moj Matizhik! D R U G H I NASTOP. (a) fies. ak pridi , pridi enkrat , lubi moj! gna- dliva Gofpa te v6he neroorejo dozhakat. Mat' Mene ? ~~ Kaj je taka fiU ? -— Vafha Gnada , kadar jeft prav preniiHim , vidim na sadne , de vfe prav gre. Guadlivi Baron mojo Neshko radi vidijo; ino to je prav. JSds. Prav ? Mat. Meni bodo gofpodarftvo po zeli grafhini savupali; ino to je prav? Matizhik, JSdshka , Gtfpd fcdeozha. Goj, 223 JvVLr. Molzhi! molzhi, kvanta. Mat. Sa to pa kir ti golpodarfivo po tvoji gra-fhinzi ijim nozhefh savupat , tak gnadlivi Gofpod na eno golfijo miflijo ; ino to je prav — Kir pa fhe dalej ta fvot tako pfa-bo perpela , de ena golufija tO drugo fo re-maga , fim jeft tudi na eno miflil; ino to je tudi prav ! Gof. Lubi moj Matizhik , kako morefh fdej nor- zhuvat. ? Mat. Jeft, vafha Gnada? iNVj-. Na meh de bi shaloften bil —• Mat. Kaj ni sadolii , de fi glavo vbijam , kako bi mi fvojo rezh ispelali ? — Vafha Gnada naj me poflufhajo. Jeft menim, Uko: gnadlivi Gofpod fo mojiga kruha lazhni ; tadej je neba , eno fkeib v' njih obuditi , de bi fvojga lafiniga ne sgubili. Gof. Vshe prav, Matizhik; al kako? Mat To je vshe fiurjeno; jeft fim jim vfhe' pod- kuril. Njih fim satoshil vafha Gnada! Gof. Mene? — Al norirh? Mat. Jeft ne; al Baron bodo noreli. Gof. On je tako grosno nagle jese1. Mat. Raven taki morejo biti. Kadar kri vre, fe glava mefha. Jeft fim Budalu eno pifmi-'ze v' roko vtifnil , de ga ima gnadlivimu Gofpodu dati , ino fim na snanje dal , de ima fhe danaf en sali Gofpod k' njim v'vaf priti. Gof. Ino ti fe poflcpiflt, eno tako lash zhes mojo zhaft — Mat. Vafha Gnada , le per njih je lash ; per kaki drugi bi bil morebiti sadel. Gof Tako fe ti bom fhe mogla sahvalit. Mat. Naj mi povedo , al ni to le'pa rezh, de fim jim delo sa zel dan napravil. Sdej ne Lo- do 224 do vedili , al bi eno varovali , al bi sa tO drugo lasih. Na meit de bi Ncshko saps-luvali , bodo fvojo seazo lovili. Se bodo rep6nzhili , bodo lem ino kje krivoritili, s' dolgim rokam, V ti smoti bo dan pretekel, ino Nefhka oftaoe Matizhkova. 2V/.t. Bomo vidili , kako bode pravda iftekla. Mat. Na p-avdo jeft ne miflim , per moji dufhi! — Neshka, ti gnadlivimu Gofpodu daj v6-dit, de bolh danaf na vezher v'borfhtki na < nje zhakala, •Res: Ti meni to pr^vifh ? Mat, Uh ! pulti Ii dopovedat! kdor is nizh nizh naredit ozhe, nizh ne ftun, ino ni sa nizh. 1 Mefafiopifh? JSds. Ta bi bla lepa! Gof. Ti tadej fam pervolifh , de bo Neshka v' borfhti — Mat. Kaj fhe! Bog obari!—Jeft le enga v'Nesh-kim gvam vtaknem, ino ga v'borft doli po-fhlem. Gofpod bodq kmalo sraven ; mi pa sa njimi, Bodo vidili, kakfhai burki bodo. JSdf. V moj gvant ? koga neki? Mat; Tonzheka. Gof Se je vshe' prozh. Mat. Sa me je fhe tukej ; de bi le mene pufti-li ravnati! Nis. Na Matizhka fe snajo sanefli , vafha Gnada, Ti pravifh tadej — Mat, De bom Tonzhka , dokler Barona doma ne bo, femkej poflal. Ti ga obleži, ino le<* po napravi; jelt ga bom potler saperl, inO sa naprej podvuzhil, ( gre' ) T R ET- 22 5 Gof.LJa boshjo volo ^ Neshka, poglej kakfhina fim — Mladčnizh bo sdej tukej. Nds. Ta boshzhik fe meni prav v'ferze fmili. Gof. ( pred fhpdglam ) Bofh vidila,k3k ga bom kregala. JSds. Naj ga pulte to pefem pe».i , vafha Gnada. (jo poloshi na rozhd). Gof. Pa ref; moji lafje fo tako fkiifhtrani. Nds* (popravla) Nizh ne de' , ga bodo fhe loshr kregali. Gof (samifhlena) Kaj fi rekla, Neshka, Z H E T E R T I N A S T O P (3) Ton. (fe vcf trefe ino b lis ha) StVafhna befeda! — Nikar me ne (pomni , Neshka , de me fko-rej hribi ino doline od gnadlive moje Gof-pe lozhili bodo. NSs. Od moje Gofpe, Ton. Oh! JSds. (fe sa njim pazhi) Oh ! — kaj sdihujefh ? — Pei bofh , fhiukovzhik , pel. Ino le ur- Ndshka , Gofpd fcddzha. Tonzhek , Neshka , Gofpd. no ! Gof (pdfrm v roko vsame) Kdo je naredil to pe- fem ? P Nds. TRETJI NASTOP. 226 i. JSds. Nai ga pogledajo, kak je rudezh racah Ton. Al je greh , pozhutke imetP? — Gof. Snafh peti, Tonzhek i Ton. Vafha Gnada, jeft fe vef trčfem - - . JSds. C fe pazhi ) Nja , nja, nja, nja : gnadlivs Gofpa ozhejo imeti , ioo ti bofh tadej pel. Le hitro! ( Gojpd fedi , pefem v rokah derjhi, ino jo bere. JSdshka s a njo noter gldda. Tonzhek pred gnadlivo Gofpd Jioji , vef fi amorshliv, ino sazhne peti ). Ton. De polna plamena Lubesen ogncaa Rasdalja me bo, De boshez oparjen Sim pizhen, vdarjen s Kaj morem sa to! JSds. To fo file , fo teshave ! Gof. Včfh, de fantizh ni bres glave. JSds. Nizh ne m are j, fe fi moj. Gof Le sapoj fhe, le sapoj. Ton, Kar kuje, kar tozhe, PreDeit* ni mogozhe, Pre filoo je to ! Tiraufka Lubesen ! O huda bolesen ! Kaj delafh s' mano? \ jtds. Grosna je Lubesen taka. Gof. Lepa je befeda vfaka. JSds. Konz ga bo, oblubim dL, Gof. Men' fe fmili, revefh je. Ton, 227 Ton. Le ena je v' fiano Satelit to rano, To zhutim, to veta! Al gori pogledat, . Jen to ji po\ e'dat, Jeli revefh nefmem. Nds q0L ( Tonzhe, Tonzhe, li poreden, 7e»a OdpuThanje, zhe fim vreden. Gof. Shpafej fant, al mifli s' kom, *j*on ^ ^ram me le » Ierze mi bije. JVes. Sram jih je, Lerzi jim bije. Vfi. Tozhe, pezhe , fuka , vije. Von. Jelt ne včm , kaj iiuril bom, Nds ( *^ ne v^m' ^'Ia bom. Nds. No , Tonzhek ! — al vshe vefh , kako te bomo nafhemili ? Ti morefh en moj gvant Ton. Vshe ve'm, Neshka. (oblezhi. Gof. Jeft fe bojim, de mu prav ne bo. Nes. Pazh ; fe je tako velik , kakor jeft. ( jiriz njega /topi ) Nar pervizh fukno doli. ( mu fukno doli potegne ), Gof. Zhe pa kdo sraven pride. Nes. Kaj kej hudiga delamo? — Vunder morem vrata sapreti. ( vrata sapahne ). Kaj mu bova na glavo djali ? — Le tiho , vshe v^m — moj portek , ino prasnizhno pezho. ( gre doli fkuji pojiranjke vrata ). PETI NASTOP (4) Tonzhek , ino Gofpd Jedezha. T Gof. JL ako dolgo, de godzi pridejo , moj Gofpod ne fme ve'dit , de fi v' gradi, Potler Pa mu 223 mu bomo rekli , de na pifmo zhakafh , ino de fe pied nifi "'Lublano vupal. Ton. (shaloji.no) Pilmo vshe' imam vafha Gnada; Shushek, mi ga je dal. ( pifmo kje da ) Gof. Vshe ? grosua fila je bla vunder ! ( pifmo pogldda ) Sej ni prav sapezhateno; poglei, lake j gre vfe naraseo. ( mu pifmo fupet naša] da.) S H E S T I NASTOP. Tonzhek, Gofpd, Neshka. Nds. Pernefe portek , ino eno pezho ) JLaj gre narasen , vaflia Gnada. Gof. To pifmo. Nds. Ktiro pifmo ? Gof Na prefekta v* Lublano. Nds: Vshe. Gof. Jeii fim fe raven tudi zhudila. Nds Tonzhe , sdej le hitro. Doli poklekni, Nar pred ti morem kito fplefti. (Jpldta ). Ti fnterlinz, kako lepe lafe imafh — Gof Le hitro jth vkup spravi. Tako bo vshe' dobro; fej pezha zhes pride -— Nes. Sd j pa portek — en malo bol na zhelo — tako — Gof. i ezho pufti lepo sad doli mahat — Srajzo en malo narasen! de fe bo vrat vidil — Nds. Aj ti tat / kak mu lepo Roji ! — To ne bo nizh ; on me prevezh nasaj deva. ( ga sa brado prim»). Fantizh , lepo te profim, ne boli toko lep. Gof. Jmafh kakflnno buzko , al zinkepinko ? — Nds. Bom potler pojifkala. Gof. 229 Gof. Rckavo f« more gori pervihat — (ga per-viha , ino sazleia eno ranilo) Kaj je to ? nekej k rvaviga ! —¦ ¦Sds. Kje fi to dobil ? Ton. Danaf sjiitrej , kadar fim fe imel prozh pela«, (im vojnize popravki V'tim je ta kobila s' ujsdo na Hran mahnila , de fim fe tako slo oprafhnil. JSds. Boshzhik ! — lepo roko ima, to je ref! — belo kakor en dekle! — je bol bela, kakor moja ; naj pog^dajo, vafha Gnada. ( rok/, eno prot drugi, dershi ). Gof Kaj mi to pravifh ; pernefi raji eno rutizo , de fe obeshe. JSes. Eno polvesd, vafha Gnada. Jeft jim oblu-bim , de ima saDj eno pofe'bno mozh, ( fe fmdja , Tonzkka od sad pahne , vsame njegovo fukno , ino grd doiifkufi frddne vrata). Gof. Gredej snafh tudi tvoj gvant pernefti. SEDMI NASTOP (5) Tonzhek klezkdzh , Gofpd feddzha. K Gof A Vaj je rekla od podve-se? Ton. (fo ftrakam). Vafha Gnada! —— od—po-dvčse ? — Gof. Od podv&e, ja! —- fantizh, fantizh ! — mi dva imava fhe veliko rajtengo v'kup— jelt tvoje otrozharije vfe vem. Ton. Zhe vedo , vafha Gnada — Oh tak naj fpufte njeno jeso zhes me ; naj narede konz s* mano ! — Jeft to uro , kadar bi fe imel od njih lozhit , ne bom preshivel. (fe joka ). Gof 23° Gof. ( sa fe ). Sdej fe pak joka , revefh. Kaj ozhem s'njim pozheti ? Ton. Raji vmreti. kakor njih sapuftiti! Gof. Molzhi , molzhi ! ni ene pametne befede is tvojih uit fhlifhat. ( eden terka , ona glafno klizhe) Kdo je ? OSMI NASTOP Tonzhek, Gofpd, Baron. Bar, (funej) -Oakaj fi fe saperla? Gof. ( fe vfirafai , ino v/tane ). Moj mofh ! — sa boshjo volo , kaj mi je ftariti ! — ( Tonzhek vjtane) fant bres fukne ! na pol flezhen ! pe-zho na glavi! jeft s'njim saperta! — O moj Bog! moj Bog! -~ Bar. (sune/). Bofh odperla? GoJ Jeft fim — zelo farna. Bar. (.\unej) Sama ? s'kom tedej govor ifh *? Gof. (okoli gldda) S'kom drugim kakor — s'tabo ? Ton. (na ftran) Kaj bo s'mano / kaj bo s'mano/ ( fiezhe v7fhibelz, ino vrata sa fabo saprd ) D E V E J T I NASTOP (6) Gofpd, potler Baron. Gof ( Kluzh od fhtizelza vun potegne , ino pd-tler tdzhe Baronu te druge vrata odprdti ) Sam slodi me je motil , de lira Matizhka bogala. Bar. ( s. ojjtrim pogldda.m ) Sizer ni bi a tvoja navada , de bi fe saperla. Gof Gof. (oftrafhena) Jeft — —¦ jeft fim ongavela — fim imela opravit——ji, ji, — s'Neshko/ — raven sdej j? vun fhla. Jiar Kakor vidim, fi fe vftrafhila ? — Gof. Ni zhudo — fe vefh, de fim hoje"/.ha— Me dve* fva od tebe govorile: ja ja, od tebe — — kakor fim rekla—raven sdej je vun fhla — Bar. Od mene fta govorile? — fim pre sgodej prifhel , morebiii ? — Eno pifmize me je nas^j vernilo. Jeft fizer to , kar noterftoji , ne verjamem —• al vunder — mi po glavi hodi. Cof. Kakfhino pifmize ? Bar. Vkaterim ftoji , de ima danaf eden k'tebi r! vaf priti — — Jeft vofhim, de bi slaga-ro blo — Gnf JSefrezhni ,zhlovek, kdor fi je to smiflil/ Bar. D- bi ti he vedla? — (Tonzhek en ftol okoli verske" v1 f k ti bel za.J Bir, Kaj je saropotalo? j Gof Saropotalo? Bar Neke'; je moglo pafii. Gof Jeft n fim nizh Lifhala. Bar. Tak fo tvoje mifli g^osno rastrefene. Gof. Rast efene? — sakaj? Bar. Sheaa , eden je noter. Gof Kdo bo neki noter? Bar Raven to jeft prafham ; Gof. Ja, ja. — Neshka bo, Naslika. Meni fe sdi, de raven spravla. Bar- Zhe je tedej Neshka, sakaj li fe pak vftrafhila? Gof. Vftrafhila? jeft ? sa volo moje hifhne? .Bar. Al fi se sa volo tvoje hifhne , al ne, to ne v^m; ampak de fi fe vftrafhila, to vidim. Gof Jeft tudi vidim , de je tebi na timu dekletu veliko vezh leshczhe, kakor na meni. Bat. 232 Bar. (je*sen.) Tolkajn mi je na nje leshezhe, de jo ozhem sdej k'malo vidit. Gof. O fe ye'm, de jo doffikrat vidit ozhefh : —» al de meni tako malo savupafh, to je ger. do — DESETI NASTOP. (7) Baron, Gofpd, JSeshko, perntffe en gvant na ro* zhe/, vrata t je pcrflone. shefh ( govori prot fhtibelzu ) Neshka , run pridi , jeft ti sapo vem ( JSVfhka per alkovi ojtane ) Gof. Nikar? ona je na pol naga , to bi blo lepo ona nemore sdej vun priri. Jeft fim ji dala moje gvante pofkufit , katere fim ji namenila ; v' tim pa ti pridefh ; ona fe je ja mogla fkrili pred tabo. Bar. Zhe ne more vun priti , tak bo faj odgovorit snala. ( prot fhtibelzu ). Ne's'ika odgovori , al fi noter ? Rdshka kate*ra je per alkovi Jiala, Jepozhafi noter JPlafl GoJ. ( prot Jiibelzu ) Jeft ti propovem odgovorit Neshka. Bar. ( gre' blishe k* ffitibelzu ). Kadar tadej na-zhe govorit, tak jo jeft ozhem vidit, naj bo naga, al oblezhena. Gof. ( mu naprej ftopi ) Druge ti nemorem branit, al faj tukej ti bom branila--• Bar. O le tiho !--jeft bom tvojo fkrivno Nčshko na dan fpravil , de bi ne vem kje bla. Tebe sa hiuzh ne fmem profit, to fe tako zhe tvojo nedolshnoft fka- saltopi. saftopL Pa fej fe te vrata lohka gori dc-nejo He ! ni obeniga ? Gof Kaj ludje bofh v'kup klizal, de bo fmeh ino pohuifhanje med drushino , de fe bo glaf od tvojiga Iepiga sadeisha; ja fkufizelo vaf ras-legal ? Bar, Prav imafh; fej mi ni nobeni a heba; jeft snam sam po kladuvo ino po kleihe Uopit. (Jiuri raven kakor de bi orel ji ti, ino Jupet, nasaj pride) Atrtpak de bo vfe oftalo, kakor je, bofh dobroto imela, s'mano jiti. Na tako visho ne bo fmeha, ino ne bo pohuj-fhanja. Ozhefh? — Grf. Sakaj bi ne fhla? — (fe vidi, de ne gre rada ) Bar. Pozhafi / jeft fim na te vrata fkorej posa-bil; jih morem saprHtM, de bofh mogla tvojo nedolshnoft popolnama fkasat. (saprdfrdd-ne vrata, ino kluzh vun potegne.) Gof. (farna per febi.) Kaj fim ftrila / oh kaj fim Urila / Bar. Pojva tadei. (ji da roko.) Kar pa to Nesh-ko tukej noter sadene me bo vshe mogla pozhakat. Gof. Kakfhine traparije vunder pozhenjafh ? — (Baron jo peld, ino vrata saklene.) ENAJSTI N A S T O P. (8) JSdshka, Tonzhek. (Neshka pride is Alkove , tezhe k1 fhtibelzu, ino fkusi lukno od kluzhavinze noter govori.) Tonzhek/ odpri hitro; le hitro, ino vun pridi/ Ton. (viin pride) O Neshka/ v' kakfhnim ftrahu fim jeft/ JSds. 234 Nds. Sdej le pojdi, poberi fe; nizh ne zhakej / Ton. Kje pak ozhem vun jiti? Nes. Jeft ne vem ; al jiti morefh. Ton Kadar pa nikir vun nemorem ? JSesh. Pomifli, kaj bo s'tabo , zhe te Baron naj« de. — Tezi ino povej Matizheku — Ton. Skusi to okno; fej tako vifoko raven ni. (gre kje*, ino po Mat. Ho, ho, ho, ho 1 Jeft tepiz! — To je gvi-sno Tonzhkovo pifmo na prefekta v' Lublano. Kaj ne ? —• Jeft fim mu ga posabil dati. — O ti Ihentana betiza! ( Je na zhelo vdari ) Sromak , kaj bo pozhel ! -— fe more sa njim — Bar. Kaj je pak miflil, de ga je tebi isrozhil? Mat. On — on je menil , de bi kej sraveu per-ftavili — Sar. Koga? C Pifmo ogleduje ) — Gof. ( tiho k* JSVshki ) De bi pezhat popravili. Hds. ( tiho h1 Matizhku ) De bi pezhat popravili. Bar. ( k Matizhku ) Govori , kaj je menil ? Mat. De bi — de bi pezhat popravili. Gof. Morebiti nifi prav sapezhatil ? Bar. (jdso nasaj dershi ) Ref je ; vofek ni per-jel — prav imafh — ( o« /« j Tak mi je tadej narejeno , de ne bom mgdar nizh sve-del.' — Mat. Vafha Gnada / — Godzi zhakajo —* jih fmem poklizat? Gaj. Kakor vidim, mene ne bo nizh vezh treba — No. naj nesamerijo. ( grd ) DE- 246 Bar. DEVETNAJSTI NASTOP (13) Shushek , Baron, Gofpd, JSesh ka , Maiizhik. Shu. ( pernefe en kup pifim pod pafdiho , ino med vratmi nasaj govori) Vun, le vun, pravim jeft. Poberite fe / — Ofli , kaj menite , de je tukej ofhtarija ? ( k1 Baronu ). Vafha Gnada, zela vaf je s'godzi v'grashini. Zhe lih bol vun gonim, bol noter rijejo, — Jeft ne vem, kaj je ta rezh danaf. Bar. She to mi sdej manka/ Mat. Nizh naj ne fkerbe , Gofpod shlahtni. Zhe ozhejo vedit , kaj to pomeni , jim bom jeft ras • lozhil. Shu. Matizhik, s'tabo imam tudi govorit. Mai, De tadej vedo : ti ludje^fo meni ino moji nevc'fti na zhaft v' kupej. Danaf bomo fkle-nili; sa jutri jih pa v' fvate povabim. Shu. Vshe jutri, menifh? —Pozhafi / — Mi bomo fhe eno befedizo pred govorili. (slezhc eno pifmo faza, ino ga da Baronu ) Naj berejo , vafha Gnada / to je danaf noterpolo-sheno. Nds. ( L Matizhku ). Gvifhno je fmrekarzhina toshba. Mat, ( /P Ndshki ) Nizh fe ne boj. Bar. (bere) ,, Maria Smrekarza 23cfd) lufftTtnn JU <5d)roammbur«3 contra N.N. vulgo Matizhik &c. & in puncto mutui & promifsi matrimonii " Tako/ fmo tukej doma? — Dobro, dobro/ — Neshka fe ima vefeliti. ( k1 Matizhku ) Kaj ti pravifh, Matizhik.-* Ma/. Jeft — jeft , vafha Gnada , — Te sadne befede fo b!e latmfke — jih nifim prav sa- ftopil. 347 Bar. Jih nifi prav saftopil ? — Tak zhakej , ti jih bom po krajnfki povedal. Poflufhej ta-dej : v' tih befedah je sapopadeno , de is danafhne fvatovfime , ino is tvoje shenitve De bo nizh; d* fe imajo godzi , per ti pri. zhi, vunkej is grafhine pobrati; de fi ti en neframni goluf , en sapelivz ; de bom jeft leto nedollhnoft is tvojih parklov ieThil , ino tebe saperti rekel — me sdej saftopifh ? Gof Kaj to pomeni, Neshka? Aej.Nizh , nizh , hudiga —Ni/h naj fe ne pre-ftrafhijo ; jeft vshe vfe vem. Mat.Bog naf vari , — to fo grosovitne befede — Al jeft petfeshem , de ta golfija — Shu. Kaj » — Golfija ? — Golfija ? — Bomo vshe vidili Smefhnava ti bo vshe fhe pod nof poveM&l, kaj ti grede — Bar Je Smefhnava tukej ? Shu. fukej je vafha Gnada. Bar. Naj ga k' meni perpelejo — Nikar \ bom jeft fam k' njemu fiopil ; jefi morem s' jim govorit. (Jam per Jcbi ) Ta rezh , kakor je sdej napelana, lepo kashe. (k* Matizhku kadar prozh greste'). Tvoje zigovze mi vun spravi ; ino le hitro. Jefi: jih ne terpim , kratko, ino malo vi! ( gre' fo Shushekam). Mat. Jeft tudi ne ! tako dolgo , de fe bo moja nedolshtjofi fktsala ( ozhe jiti ). Ne*. ( ga od sad pozuka , de fe okoli oberne ) Ti, kaj bo ? Mat. Vfe dobro / — jefi jo bom vshe svil Ta zhaf bodo godzi per shopani pozhakali* (grd; godzi pozhndjo sune) en shaleftni Marfh t.atdri fe smiram mdjn Jlijhi )• D VAJ- s48 DVAJSETI N A S T O Pa Gofpd , Ndshka. K Gof (sede na sofo) JL\.a) bo sMvojim shininam?— Nds. O jefi fe sanefem na njegovo glavo. GoJ Ta prederti Matizhik s' njegovim piTmam ! — kakfiiin ftrah mi je naredil! oh Neshka'. men' Se je hudo godilo! ¦ZVVr.Vafha Gnada, ke bi fe bli oni vidili , kak-fhini fo bli;*bltJdi, kakor sid. Al to je pre-fhlo , kakor ena megla ; pozhafi fo pa fpet rudezhi, tako rudizhi ratali — Gof. Tadej fkusi okuo je fant fkozhil ? Nds. Kakor kobilza — Gof. Na sadne pa fhe ta pijani Gafhper / — me je vfo smamil — nilim vedla, kij govorim—¦ Nes.O! kaj pa de! (im flifhala — Tako fe jim je vesalo , vidijo — Jefi bi ne bla nikoli verjela, de snajo tako dobro lagat. Gof.Kaj ref meaifh , de je moj mosh vfe verjel? — Zhe pa fanta v' grafnmi najde — NdsJeft bom vshe' fkerhela , d* ga ne bodo najdli. Gof. On more v' Lublano jiti, ni drugazhi. Sakaj po tim, kar fe je »godilo, lahko vefh , de mene nizh vezh ne vefcli, njega doli v' borfht pofnilat. iV/j-.RIf je , fej bi jeft tudi ne otla doli jiti. AI na tako visho fe fupet ne bom moshila ¦— Gof. Tiho! — kaj bi pa blo, ke bi jeft farna na meft tebe doli fhla. Nds. Oni, vafha Gnada ? Gof. Tako ne bo nobeden, v' nevarnofti — moj* mosh ne bo mogel vezh tajiti — on bo fam naletel — bo preprizhan — potler ga bom fhe le ftrahvala. Ena mi je vshe no frezhi * fhla, 249 fhla , morebiti mi ta druga tudi grede —-Vefh kaj je , Neshka ; ti mu le daj redit, tako hitro kakor morefh , de ga bofh v' borfhriku zhakala. Al de nobeden drugi — JSds. Saj Matizhik — Gof. Tudi ne — on ne fme vedit; on bi fe fizer v'meT vtikal. Pojva en malo vun; tukej je taka faparza, de ni mogozhe oftati. Se bova fhe dalej pogovorile. Nes. Oni fo pazh to pravo vganili , vafha Gnada: ta na vfe plati prav kashe , kakor jo prevdarim. Barli bodo ti narvezhi, ino na sadne jelt Matizhka dobim. TRETJO DJANJE. Budalo per miji fedi , ino pifhe. Jaka js naprav-len sa prozh isdarit, ino eno pifmo z>' rokah dershi. Bar. lJi me safiopil ? Jak. Ja, vafha Gnada / ( gre' ). Bar. ( zhes en zhaf, ga klizhe ). Jaka / Jak. ( pride nasaj ) Vafha Gnada / J3ar. Te ni nobeden vidil? Jak. Nobeden G r a f h i n f k a K a n z 1 i j a. (i) PERVI NASTOP. Baron , Jaka , Budalo. Bar. 350 J5ar. Shebza vsemi. Jak. Je vshe ofedlan. jffar. Veni fapi prot Lubani. Kakor hitro doli pridefh, pralhej, zhe je fant prifhel. Ino sla. fll, kdaj je prifhal? Jak. Shc vim. Bar- D^j um to pifmo , de ga Prefektu nefe , ino k' malo nasaj pridi. Jak. Zhe ga pak v' Lublaoi ni. Bar. Tak fe hitro oberni , ino mi pridi povedat. ( Jaka gre ) DRUGI NASTOP. Baron , Budalo. . R Bar. JL#uda!o/ Bud ( keftla ) Vafha G.Gnada! Bar. Pokhzhte Matizhka. Naj k' malo tem pride Bud. Kanzlir tudi, ino Sme • Smeshnava ? Bar. She ne. Sam Matizhik. ( Bud. grd ) TRETJI NASTOP. Baron fam ,fem ter t je hodi, v1 mifli k. N -L^i drugazhi / trape s* meno jegrajo — Tuke; eden mi rla eno pifmo, v'katerim Hoji, de mi shena roge Itavi. Jeft pridem damu , ino hifiino dekle per nji najdem. Tamkej eden skuG okno fkozhi , ino ta drugi pravi de de je on fkozhil. Shena fe vftrafhi, kader pri. dem, ino kimalo po tem me prar dobro osmčr-ja — To ne gri vkup — Kak fo fe pofmeha-vale ! kak fo fe ena drughi migale / — Ja , fe pravim , shene, shene ! kdor vaf ne posna, bi rof drago plazhal! — Ino vunder jeft tiga mar-zhefna nemorem popufiiti — Kij rne moti ? — Kaj neki ? — Norfka glava / — Jeft vem , ke bi ne bla tako terdovratna, bi je bil vshe davno nt, bi fe bil vshe davno naveiizhal. Dc bi jeft faj vedel, al je Neshka mozhala, al ne !. ( Matizhik pride, ino doli v^dnu teatra objioji) Matizhik dolgo ne pride / —- Jeft morem befedo tako vodit, de svem, zhe on ve, al vi, de njegovo nevefto rad imam. Z H E T E R T I NASTOP (2)* Mat.(na /Iran) JL 6 je le/ Bar. — Zhe je Matizhku le befidizo povedala — Mat.f na Jiran ) — Meni fe je k' malo sdeTo — Bar. — Tak je pravda njegova sgublena. Mat. f na /iran )Ltpa praviza! Bar Potler bomo vidili, kje fe bo shenil — Mat.f p*r Neskki, nikdr dmgd ). Bar. f fe okoli oberne , ino ga sagldda ) He / kaj je? kdo je? .More.Jeft fim, vafha Gnada. Bar. K »j fi rekel. Mat. Jeft nizh. Bar. ( per Ne'shki , nikar druge*). Matizkik , Baron. Mat. *5* ino Mat. Ja , to ! — svuiej m« je eden prafhal, kje fim bil — fim pa rekel : per Jfeshki , nikar drug/. Bar. Per N^sliki ! — vlazhugar ! sakaj pa tako dolgo ne pridefh , de morem sa tabo po-ihilat. Mat. ( Jiuri kakor de bi fe bil raven prebUkel ). Sim fe bil vef vmasal , kader fim fkusi okno fkozhil ; sa to fim fe mogel prebiezhi. i?ar-Eno zelo uro fi fe preblazhil ? — poglejte , ti pofli fe dalej ofrlazhijo , kakor mi Gof-poda, Mut. Sa to, kir poflov nimajo. Bar. Jeft fhe sdej ne safiopim , kaj te je ps--Ulita, de fi fe v'to nevarnoft podal, ino fkufi okno — Mat. Nevarnaft ! bi komej blo , ke bi bil v' en bresen padel Mar. Le obrazhej, le obrazhej befedo. Govorjenje ni blo od nevarnofli ,* ampak jeft le pra-fham , kaj te je perfihlo , de fi fkusi okno fkozhil. Mat,Vata* gnada , naj farni premiflijo. Oni fo domu prifhli, nafajens , d« naf bog obari ; po vfi lili fo otli enga mofhkiga per Gnadlivi Gofpe najti , vrata fo oili vlomit, fieao rasbiti! — Permeriio fe je pa raven, de fim jeft bliso bil; v' ti ji si bi bli mene — Bar.Sakaj pa nifi po Mencali doli fhel ? Mat.R\ jih bil raren frežhal. Bar. ( j' jeso ) Srezhal ? — (na Jiran ) fe ne-fmem jčsati , fizer ne bom nizh svedel. Mat. ( na jiran J Bom le vidil , kaj bo. Bar.Pa fe od te^a nifim raven otel govoril; naj bo. Jeft fina mifhl — ja , fim miflil , tebi, 253 Bar. ino Ntfshki portelo prezej sraveu mene na-pravit , de bi vaj per rokah imel ; pa Cm to rezh sdej drugazhi premiflil — Mat. Kaj fo fe premifili, vafua Gnala ? Bar. Pervizh fe ne fpodobi. Mai. Sakaj neki ne / — kar njim dopade, fe tudi fpodobi. Bar. Menil h? Mat. Menim de / — kaj bodo druge ludi pra-fhali. Zhe je njim prav, ino meni, tak more vfim ludem prav biti. Meni fe bo per tim velika zhaft sgodPa , ino Naslika vshe hrepeni od vefeija, vshe nemore dozhakat — Bar. ( aa Jiran ) Vunder nizh ne ve ; dekle mu ni nizh povedalo. Mat. ( na ji,an ) On me)rrt, de nizh ne ve'm; jeft ga bom fhe fpodbodil , jeft! Bar. Lubi moj, kaj Gofpa mifli, de mi te barle dela ? Mat. Per moji dufhi , vafha Gnada , oni morejo bol vedit, kakor jelt. Bar. Sej jeft lepo ravnam s'njo; fej ima per meni vfe, kar nje ferze posneli. Mat. Le njih zerzamma. Temu fe malo hvale ve, kdor nam da, sa kar nemaramo , na meft tega, kar bi radi imeli. Bar. — Vzhafih fi meni vfe povedal. Mat. Sdej jim pa nizh ne tajim. Bar. Koliko ti je moja shena plazhala , de ji flusifh ? Mat. Sa mojo dolshnoft fe ne puftira plazhat. Bar. Ni drugiga, kakor lash, ino go.fija , kar is tvojih uft gre. Mar. Kdor golfijo ishe, jo najde. Bar. Gerde rezhi fe od tebe fiifhijo. Mat. Pa fim jelt iepfui. Bi blo dobro , kL bi vfaki Gofpod v'itani bil, to rezhi. 254 bar. Ti tvojo irezho ifhefh; pa nikoli De po ra. vni poti. mat. Kdo bo po ravnim hodil? Tam zel fvet v* kup s'haja; ludje le drenajo, fujejo, skoka-jo; oitlm bebalt, de bi med nje hodil. bar. ( na jiran j. Ni mu mogozhe bliso priti. . Kader zhlovek meni, de ga v1 peftih ima , fe mu na enkrat smusne. Maf. ( na Jiran ) Svit je, kazha; al jefi Hm fhe bol .' bar. Matizhik, kaj pa bo, zhe pravdo sgubifh ? Bofh mogel Smrekarzo jemati. Maf. Bog obari / to doienfko befago jeft ne vsa* mem. Vafha Gnada me ne bodo obfodili , kir nam lami vfe mlade punzhke pred no. fam prozh jemejo. bar. Jefi te ne bom fodil; ampak praviza te bo fodila. Mae Praviza gofpodo lubi, sa sromake nemara. Bar. Ti menifh, de jeft s'tabo norzhujem ? Mae. Kdo ve , zhe ne Na s; dne bomo vshe fhe vidili , al fo sa reT menili. bar. ( na Jiran ) Vfe ve; dekle mu je vfe povedalo. She s'njo morem govorit. Mat. (na Jiran) Me je otel vjeti; pa fim mu kof. PETI NASTOP Neshka , Baron , Matizhik. nis. ( pčrtezhe, de ji Japa vhaja ). Vafha Goa» da/ vafha Gnada/ Bar. (kader jo sagldda, na jiran ) Raven prav ! ( k1 Matizhctsu ) Pojdi Matizhik , poklizbi Shusheka , Smefhnavo , ino Bud do , de fe ta pravda sdej k' malo naprej vsame ?^ jeft ozhem fhe danaf vedit, per zhim fmo. Mat. 255 Mar. Sdej— sdej k'malo? — — Al more Neshka tudi sraven biti? Nds. ( tiho k1 Matizhku ) Le pojdi, le pojdi; to drugo ti bom vshe povedala. S H ES T I NASTOP, fj) JV/f.-L^aj nesamerijo. Bar. Kaj je, Ndshka ! Nds.. So tako hudi — Bar. Ka ozhefh ? Nds. ( sramoshliva ) Guadlivo Gofpd je sazhe!© fhipat — Bar. Kaj je potler?—Podji k'Urfhi, majjikamil- ze skuha — Sej bo tebe tudi fkorej fhipalo. Nds. Oh mene ne — to bolesen imajo le Gofpe; mo dcklize nizh ne vemo od nje. Bar. Neveuta bres shenena / — Nds. Zhe pa Smrekatzo plazham ! — fej fo mi doto oblubili — Bar. Jeft, pravifh, fim ti doto oblubil * Nes. ( ozhi k* t lam ) Meni fe sdi , de Dm jih prav saflopila. Bar. Ja / zhe ti tudi mene saftopifh. Nds. (ozhi P tlam) Sej je moja dolshnoft, njim pokorna biti. Bar- Sakaj mi pa to pred niti povedala? Eh ti! Nds. Sej refniza nikoli pre posno ne pride. Bar. Hozhefh tadej v'borft priti? Nis. Sej fim fkorej vfaki vezher doli Bart Danaf sjutrej ? — Shtudent sa ftolam — Ndshka , Baron, Bar. 1 25* SEDMI NASTOP. Baroa , Matizhik, Budalo , Smefhnava. u, N Mat. -L^eshka, Neshka / pnzhakej en malo. Jelt morem sa njo. ( gre ). Bar. ( na Jiran ) pravda ja doblena ) je rek?a , fe me sdi. Prederto dekle ! sdej fpet ne vera JSar. Imafh prav ; na to nifim miflil. Sakaj pa potler nifi pervolila, kader je Shushek —- jV/j. Kaj je blo treba Shusheku v^dit ? Bar. Imafli fpet prav. Ampak Matizhiku fi vfe povedala , kaj De ? Xfds. Kaj pa de / — Jefi mu vfe povem ; le to ne — kar včdit ne fme. Bar. ( na/meha je J Lubesniva Neshka , al tadej oblubifh?— Zhe fe pa slashefh / — De me prav saltcpifh, Neshka; zhe doli ne pridefh, ne bo shenina ! Nčs. Zhe ne bo dote, ino shenina , tudi ne bo Neshke sa vafho Gnado. Bar. ( na ftran ) Dobro fe je odresala! Zhlovek fe more v' njo salubit , de bi ne otel. ( k* JSdskki ) Kaj bo Gofpa rekla , de tako dolgo ne pridefh. Pojdi , pojdi k'nje, ino rezi hitro Urfhi, de kamilzo fkuha. Ne*s. ( Je pofmehuje ) Oh / fe nI tako hudo. Sim fi mogla kaj smiflit , de fim fineia k7njim priti. Bar. ( jo ozhe objeti ) Serzhik moj! Nds. ( mu vjide ) Ludje pridejo. Bar. ( nd Jiran ) Imam jo! imam jo / Nds.. Sdej le hitro gnadlivi Gofpe pov edat. (ftezhs , gredej pravi k* Matizhiu J Pravda je doblena. 257 Bud. m orem Mole, ino miso napravit; bo fe-fe-fsi©n. (miso na Jrddo s/dzhe, ino jioU ok^/i pofiavi, na miri je kalufna, papir, fo pereja, ino en kup pifm). % S?ne. Imate smiram dofti dela, Budalo/ Bud. Tolk-kajn, vidijo, je opravit, de ne vem, k-kje f-fe me glava dershj. Sme. Verjamem, fej jelt fam fkorej na vfaki drugi teden pridem. Bud. Oh kaj oni! Njih fe fve-efelim, kadar pridejo, Juliiziale , fhe vunder k - kej noter nefe. Sme* Safiojn fe mazhke fhvigajo.' Bud. Le Krafija , K Kr^iija , ta je nafh krish. Naj fprenuflijo , dvanajtl pro-otokolov morem jeft fam pelat. K - kdaj je blo to f-*i-fhat/ Jeft fim vshe dva ino tridefet let in p-praxi, nifaio imeli drujjga p protokola, kakor tukej (pokashe na zhelo) ino je fhlo vfe dobro. .Sa;*?. Protokol more v'glavi biti, to drugo je vfe nizh. Bud. S' kmeti je pa z!6 ta velka te - eshava. De mu le kolzhkaj na krishira hodi , vshe ga s'ode v"K-Krafijo nefe, vshe vupije, praviza, praviza f -"Vzhafih imo mu lefkovo p -pravizo p<> herbti dali, pak je blo/ H Sme. V^m , zhe fim krop, al voda. Ko bi me oba sa nof vodila.- ! — Oh le pozhafi ! — fej pravda fhe ni doblena/ fhe ni dobiti (S>cJ. OSMI NASTOP. Budalo , Smefhnava. .258 Sme. To ;e pazh rč*f. Kmet je prevseten ratal. Bud. To! kaj n je s* njim opravit , de jim 'nemo- rem povedat. Ino vfe to safioja , naj pre- miflijo, sa-aftojn/ — Sme. V h ofli / Bud. Sdej nam ozhejo zlo fh • fholo napravit. Ne vem , al bi le zh - zlorek fmcjal , al bi le jrfsal. Sme. Traparije / kaj fi ludje smifhjo! — Bud. Oh fmo jim vsbč dali safiopit Ne bo fho« la , tako gotovo kakor fim jeft Bu-Budalo, de bi fe Krafija na glavo pollavila. Pak f - fe jO kmet fam nozhe , to je fhe dobro/ Sme. Na hvali , de je km--1 nevumen ; fzer bi bla nafha rezh per kraji. DEVETI NASTOP (4) Skut* e vshe vfe perpravleno? Bud. J - Je vshe, Shu. Baron bo k'malo tukej. On ozhe danaf fam sraven biti. ( L' Smifhnavi ). Gofpod Smefhnava , naj mi fhe kej povedo od moje te ftare. Je siava, terdna? Sme. Oh terdna; redi fe gtosno , kaj menijd. Shu. Je bla s'miram na to debelejfhi plat. Sme. To me prav vefeli, de jO posnajo. Shu. Tako dobro , kakor njih , zhe ne bol. Ob terjazeh je blo raven tridefet let, de fva na gobovim gradi vkup flushila , jeft sa fhri-barja, ino ona sa hilhno. Med nama rekozh jeft bi jo rad prgskerbleno vidih Budalo , Smefhnava , Shushek, Sme. 2J9 Sme. Sej je sdej lohka , kakor imo vshe govorili, Matizhik jo mere vseti. Shu. Baron mi je tudi en malo takiga rekel. Tiho, raven pride. DESETI NASTOP. Baron , Shushek , Smefhnava , Budalo , rihtni hlapiz. ( Baron na de*fno fedi , sraven njegd j Shuskek na levo Budalo. Smefhnava Jioji na Jirani: tam per vratih rihtni hlapiz. ) Šhi. -^Berite, Budalo! Bud. Po verfti? Bar. Le od kraja, le od kraja. Bud. ( bere eno pijaio ) „ 9ln b«* 156. L> - L)ttŠQt< „ ricfjt ber Lxnl"d)aft Latu'tburg — Juri K-Ko-„ piivc, im Sorfc Globoko ffpfjaff ge«cmeft'= ., ne** Unfcrffjatl —• centra Mathija S-Satilnik „ tvegen ^eroafuno, ber Tlcliova *a|ionen " Shu. Jeft jim bt>m sapopadik te' toshbe v' krat« kini raslozhil $ vafha gnada. Ranki Anshe Kopriva , ozha Jurjov , je sapuftil eno nai-tenfko semlo; sraven fhe fedem otrok. Juri, ta nar ftarfhi med njimi , ni mogel sa kup sglihat. Semla je tadej gruntni Gofpodfki nasaj fhla , ino je bla potler prodana Mati-ju Satilniku sa deve't ino ihefdefet ranfh. Sdej Juri Kopriva naprej pernefe '• de je njegov ozha, Anshe, na melt te ftare lefene kajshe novo hi fho gori poltavil , ino semlo sa fto ino tridefet ranfh pobolfhal. On pravi tadej, de je Matija Satilnik dolshan , ta dnar njemu nasaj povem.t. R 2 Bar. 26o Bar. Tega bi imel jeft povernit. Ker semla ml je nasaj prifhla, jeft fim jo Satilniku prodal — is hifhno vred. «57za. Kaj fhe / kdor na rnojim grunti sida, meni sida. Kajsha je itala vshe' fto ino dvajfet let; pa bi jo bil fhe on puftil. De fe ti rezhi v* kratkim konz fturi , fe Juri Kopriva nar pervizh v' shold da ; ti drugi otrozi Ii bodo vshe po fveti kruha ifkali. Tukej fvu-nej fe jokajo. Zhe ozhejo , vafha Gnada , jim rezhem notri priti? Bar. Ni treba. Pa jutri — pojuterfhnina — al pa danaf teden — Ta toshba fe en drugi dan naprej vsame. Otrokam fe jefti da, ino naj potler damu gredo. Sus. ( glafno hlapzu ) Juri Kopriva , ino Matija Satilnik imata danaf teden priti , ( na Jiran ) Jurja ne pulti is grada, me saftopifh. ( Marka g'e\ ino zhes en zhas Jpet pride J. Bar. Li naprej, li naprej. Bar. ( bere eno drugo pifmo ) 91 n q&$ I66lid)e „ ®e * eriefcf zc. it Andre Sakriloviz contra „ ben Cčinncmmer 5« Babjadolina tvcjjeu tvi* „ tberred;.lid;er %bnabme. Bar. To ne gtede pred me. Li naprej/ Bud, ( bere Jpet nekej drugiga ) 9ln (Srinc $v(Vs „ frenberrltfbe ®-©noben it Maria S-Smre-„ karza 23rfd;liifjerintt ju @o)r»ommbur0 con. 111 ului e.v |iiuuiii3i uiauiuiuiiii Shiu. ( k9 Marku ) Matizhik naj pride 1 ( Marka ( Smefhnava naprej Jiopi ), grd vun , ino spet pride ) EDfiNAJ iK>l E D E N A J S T I NASTOP. Bud. (pifhe)K^ ontra N. N.*** Tvoje ime? Mat. Matizhik. Bud. Primik? Mat. Ga nimam, fim ga sgubil. Shu. Kako fe tvoj ozha imenuje ? Mat. Naj mi povedo, kdo je moj ozha/ Shu. O [f-, tiho , ga bomo vshe najdill. Tadej contra N. N. vulgo Matizhik —¦ ( Budalo pifhe J, Se« (štnfprudjber ohvennanUn Maria Smrg-„ karza rvieber Me ^euratl) beS erSfterten Ma-„ tizhik N. N. betrefetlb. " SmefhDava, naj naprej ftopijo. Ta Gofpod bodo sa Smre-karzo befedili ; Matizhik fe bo pa fam odgovarjal. Mat. Seft fam, ja. Jeft snam jesik brufit, kakor vfak Doktar. Jeft bom moje doarze tako lohka sapravil; mi ne bo nikoli treba , tih pjavk najemat. Shu. Tiho / — Gofpod Smefhnava , naj onj nar pervizh njegovo rasodevanje berejo. Sme. ( bore ) Jefi podpifani " — Zhaftitliva Gofpodfka/ Jeft fzer vem , de fe praviza po novih poftavah ne fme driigazhi , kakor po ne-nfhko, ifkati. Mat. Zhe jo po krajofko ne najdem , ji bom mogel shvishgat, ker nemfhko ne saam prav. Shu. Tiho bodi / Lm Koga? S/m. Tvojga o zhe ta. ( ga objame ). Mat. (shahjien) O jej! o jej.' — ino moja Mati? Shu. Raven ona/ Mat. Kdo? Shu. Smrekarza. Bar. Njegova Mati ? Bud. Ta — ak jo ne bo vseh JSdshka ( pertezhe j' eno mojhno dnarjov '} e bo jo vse! ; tukej fo dnarje. Gnadliva Gofpa fo rai jih sa doto dali; jeft plazham Smrekarzo Bar. ( na Jiran ) De bi fhe gnadlivo Gofpo ~~ (grd) TRINAJSTI NASTOP. Mat.-^-^Ishka/ le ohrani tvoje dnarje. Shu. She ta revers s:aven (ji da Matizhkove rasodevanje) S'zhafam bo vezh, zhe Bog da, Nds. Tak jo vsamefh , Nehvaleshnik ? Mat. Vsamem jo — sa mojo mamko. To je moj ozha! ( pokashe na Shusheku ) Nds. Al je mogozhe ? Shit. Ja Neshka'. vfe fe je prebernilo. To je mb/ Jurzhik, poglej ga, fad moje perve Inbesni. Mat. Matizhik bom tudi sa naprej. To ime je bol okroglo, lim ga bol navajea. Boprefhni , rasun Barona. Shu. \ 266 Shu. Kakor ozhefh. Jurzhik , al Matizhik. Al fin mojga ferza , vefelje mojih itarih dnL bofh. Dolti dolgo fim mozhal, me je fram blo , fim tajil moj obzhutik. O natura sdej fi premagala / — Mat. She moje dni fe nifim jokal; sdej mi folse po zurkih viin fi-ijo. Tepiz , al te bo fram? — To vefelje, katero jeft zhutim , fe ne zhuti dvakrat v' shivlenji. Shu. Ne'shka ludi nekej biftro gleda — Kaj vela, de jo saftopim. Tukej ga imafh. (ji Mati-zheka t je porine,,) Is mojih rok fi ga nift miflila. Nds. O Matizhik! Mat. Ndshka / (okoli Shusheka fiopita.) Lubesnivi ozha/ Shu. Jo bom k' febi vsel — jo bor» sa mojo sheno fposnal, ino lubil — moje ferze' jo je vshe davno fposnalo / — Otrozi , fhe ene dni poterpite; jeft bom poroko s Vami, vred imel. Mat. Dve poroke na enkrat, juhe/ Sme. Kakor vidim, tak moje flushbe ne bo rezh treba. Pravda je doblena! Shu. Dobleoa ja/ ino, kar je nargorfhi; na oboji ftrani. Oolubim, de take pravde fhe nifo imeli. Oni morejo per naf oftati; jih v'fvate povabim; oni bodo moj ftarafhina. (gredo) Bud Ozhem protok-kol fklenit? Shu. (kader grd.) Vi, Budalo, tudi sraven pridete. Kaj fe vam sdi, kakfhina je danafhna pravda ? Bud. Per moji dufhi, jeft ne vem, k kaj bi rekel; to je moja mejniuga. (grd.) ZHE- / 2(7 Z H E T E R T O D J AN JE. Moftovsh, j' roshami prev/dzken, poln luzhiz. Spre-dej na Jirani Jioji ena misa , ino en Jiol) PERVI NASTOP, (i) Matizhik, Ndshka, M o t. Ha , ha, ha! fmejej fe, luba moja/ Nes. Sim moje dni flifhala, zhe je zhlovek bol poreden, vezh frezhe ima. Mat. She vzherej fim bil fim na fveti, kakor ptuji zhlovek, nilim vedel, zhga fim; ino danaf na enkrat moje llarfhe najdem, —» Ref je, de tako imenitni nifo, kakor fim pre-i menil; pa bolji bodo vunder, kakor zigani. Nds. Nili nizh drugiga najdel ? Mat. Mojo Neshko. Nds. Jo rad imafh ! Mat. Ke bi tolkajn jesikov imel , kolker imam laf na glavi, bi ne mogePsrezhi, kako gros-no jo lubim. Nds. Lashniviz/ refnizo govori! Mat. To nar bol refsnizhno vfih refniz / Nes. Neframnefh, kaj jih je marej vezh? Mat. To fe ve , de jih je vezh. Stara nevumnofi s' zhafam modroft rata , ino is ftarih malih lashi s' zhafam mlade velike refnize vun-kej rafejo. Sa to je tolkain rfoz. Kakor po. ftavim, refnize, kalere veinoj ino ne frnem« p ovc- 268 povedat; sakaj veliko refhiz fe more samol-zhat: refnize, katere hvalimo, ino ne verjamemo; sakaj veliko refoiz fe ne fine verjeti; perfege salublenih , sveftoft mladih shen, folse ftarih bab , fromazhija fkopih , bogatija tih bahazhov, Gofpofko obeta*nje L o / takih refniz ni konza ne kraja. Al ta nar bol vashna refniza je moja lubesen prot Nes liki. Nds, Kaj mi poveTh! — No, ti vshe morem verjeti. — Matizhik, povej mi sdej, kaj bo pa danaf na vezher? al ozhem Baronu befedo dershat? Mat. Doii v* borfht priti, menifh? 'Nds. No ja. Mat. Nikar doli ne hodi/ Nes. Kakor ozhefh. Mat. Oolubi mi , de ne bofii doli hodila. Nes. Is ferza rada / — Meni je veliko lashji , de fe mu slashem. ' Mat. Tvojo pravo refnizo mi povej. Nes. O'jeft nilim tako vuzhena, kakor tij imam le eno. Mat. Me slo lubifh ? Nes. Ino kako slo! Mat. To ni veliko, Nds. No/ Mat, Vefh, de v' lubesni fhe prevezh ni sadofiL Nes. Jeft ne snam tako lepo govorit, kakor ti. Al to ti povem, de svunej mojga moshizhka ne bom nobeniga lubila. Mat. To ne bo po gofpofko; al pametnejfhi bo^ to ti oblubim. Vshe vela/ DRU- 269 DRUGI NASTOP. ' Gofpa, Matizhik, Ndshka. Gof. L3im djala, de bota fpet v'kup. Meni verjemi, Matizhik, kolkajn sa naprej vafujefh, tolkajn fam febi kradefh. Vfe na te zhaka. Mat. Je reT, fkorej hm posabil. To je moj sgo-vor! (Ndshko prime.) Ai mi morejo sa hudo vseti? (jo ozke prozh pelat) Gof. (Neshko nasaj derski.) Bo k'malo sa tabo prifhla. TRETJI N A S T O P. (2) Neshka, Gofpd. Gof. -LfAa dve fe bova ena v' drugo preblckle;. je vshr vfe perpravleno ? Nds. Ne bo treba vafha Gnada! Gof Tako? fi fe premillila? Nes. Matizhik — Gof. Ti me ozhefh golfati. Ndf Moj Bog! Gof. Jelt včm, de Matizhik ne bo doto prozh metal. Nds. Kako pa menieb, vafha Gnada? Goj. Tako menim le: Ti fe s' mojim Gofpodam safiopfh; tebi je shal, de fi meni kej povedala. O jelt te posnam. Poberi fe/ (ozhe ji t.) Nds. (na kolena pade) Sa bosho volo, vafha Gnada! — Oni ne vedo, kakihino Krivizo meni delajo. Sej fo bli vfelej tako dobri s' mano/ Gof. 270 Gof. (jo sdvigne) No kaj je? —Jeft farna rie vem' kaj fim vshe rekla — zhe jeft na rricft tebe v' borfht grem, Iubka, tak ja ti ne grefh doli; ti fi tvojmu moshovu svefta , ino mojga mi nasaj dafh. Ndf. Oh kak fo me vftraihili, vafha Gnada/ Gof. Sim bla mai pre nagla^f/o aa zhelo kufhne.) Kam ti je rfkel priti ? , Nes. (ji roko kufhne.) V' borfht, pod to velko lipo. Gof. Tukej, vsemi pero j ino naredi mu pifmize. (pokashe na miso.) Nds. Kaj jeft bom pifala ? Gof Morefh. Nes. O jemene , kaj bodo rekli / Gof. Vefel bo — nizh fe neboj. (Ndshka jede ino Gojpa ji daje pifat.) Gof Kak fletno ho doli, pod lipo scleno,kak flei' no bo doli. Nds. (pifhe.) Pod lipo seleno — Kaj fhe? Gof. Vshe- dofti/ Kaj menifh de ne bo saftopil t Nds. Imajo prav. (papir vkup sgane.) S'kom bova pa sapezhatile? Gof S' eno jeglo, le hitro. Jo k'malo nasaj pofh-le , na mefti , de bi pifal. Svunej pa sapifhi; Naj mi pezhaty nasaj pofhlejo (Ndshka pifmize s7 jeglo vhup ptrpnd, ino ga v* varshet vtakne.) Z H E f E R T I NASTOP (3) Tonzhek , kakor dekld obldzhen , Jcrza , druge Jdn ˇ afha Gnada; tukej fo dekelze; jim ro-sluzlie pernefeio. punzhke, Gofpd, Ndshka. Gof. 271 Cof. De te , lčpe fo ! — Mi je shal , punzhke , de vaf vfe ne posnara —• ( pokashe na Ton-zhka ) Zhga je ta boshza , ki je tako fra-moshliva? J$r, Ta rji is nafhe vafi , vafha Gnada ; je le tako prifhla — fmo fi en malo fvojih. GoJ. Prav fletla je. Toikajn roshiz ne morem nefit , tak morem vshe od te nesnane nar pred vseti. ( vsame ros/to od Tonzhka, ino ga na zhelo kuskne. K Ndshki ) Al fe ti ne sdi, Neshka — de je ne'komu podoben? Nds. Raven fim otla rezhi. 2'on. ( na ftrani, roke na ferZd poloshi ) Oh/ PETI NASTOP. Punzhke, Tonzhek med njimi, JerZa , &Jpd , Ndshka , Baron, Jaka, Bar. {Kadar noter ftopi, prot Jaku,) Tedaj ga ni blo v' Lublani? Jaka. Ni ga shivi zhlovek vidil. Bar. Prekleti fant / Vrat mi bom savil , zhe ga fhe enkrat najdem. Jaka ( Katdri Je k"1 malo , kakor pride , ky dekl;- zham Jpavi , Tonzhka gleda , ino mu pezho . gori vsdigne ). Ho/ ho, tizhek! fmo lukej ? Gof {fe v/irajhii ino nasaj Jiopi ) Nds. Nefrezhni fant! Bar. Tako , tako shena / GoJ, Sei vidifh, de jeft farna ofiermim ; kaj me« nifh, de fim jeft — Bar. O vem, v^m — ino danaf sjutrejr* GoJ. Jeft ti ne bom Vezh tajila. Jeft fim mu rekla k' meni priti , zhe ozhefh veiJit. Me dre fva sazhele ; kar fo sdej otrozi dokon-zhali. Ti fi sraven prifhel , kader fva ga obla- 2/2 oblazhile ; fant fe je tvoje jcse bal , ino ie vfhel, jeft farna fim fe preftrafhiia. Kar fe je pOtlcr sgodilo, je vte ffrak nertfdjt. Bar. (k* Tonzhku.) Sakaj pa nifi v' Lublano fhel^ 7ba. Vafha Gnada — — — Bar- Zhakaj, befiuja/ Jer. (ker je /posnanj Naj mene poflufhajo , vafha Gnada. Sej vedo, kader k'meni pridejo, ino me objamejo, tak vfelej pravijo: Jdrza, zhd me rada imafh , ti dam, kar le ozhefh. Bar. (vef rudezh) Al jeft? Jer. Oni, oni, vafha Gnada. Naj mi dajo Tonzh-ka, de bo danaf s' mano pleial, jeft jih bom prav rada imea. Bar. (na Jiran,) Fant jo je podvuzkil, ni druga-zhi, JSds. Otrozi pravizo govore. Gof Tako, tako, lubesnivi mofh / — Ti moji fčnzi ne rupafh; jeft pa take rezhi od tebe fiifhim / — zelo ta nedolshnoft fe ti vshe ne fmili; fram te bodil Bar, (na Jiran,) Ne fmžm fe ganiti. S H E S T I NASTOP (4) Poprefhni, ino Matizhik 1 V Mat. (tfBar.) V afha Gnada , kaj bomo pa mi imeli , zhe bodo oni deklize obdershali. Godzi, ino ti drugi vshe zhakajo. Bar. O le vse'mi jih , le vsemi jih. Matizhik, kaj bofh ti tudi plefal ; fej fi fe danaf sju- trej na nogo vdaril. Jilat, ( fe sa nogo prime ) Sej me fhe en malo boli, pa bo vshe p/refhlo. (k1 ddklizam) Poi- dimo dekli zhi. Bar. 273 \ ¦ » , Bar. (sa nasaj sajuzhe) Ta je bla tvoja frezha, de je semla tako mehka bla. Mat. To fe ve ; fizer — Bar Ino de fi fe lepo vkup vsel, kader fifkozhil—-Mat. Sim mogel. Jaka. (ga k" Jhol operne,J V'tirn zhafi fe je Ton- zhek prot LubLuiL tiral. Mat Sjalo/ ko bi fe bil na te vfedil, bi bil pak ofia isdaril. Bar. (ga k* Je bi ohrrnej Ino ti fi njegovo pifmo v' varshetu imel. Mat. To fe ve! Kaj me neki sprafhujejo, kader, tako vedo ? ( k* dcklizham ). Pojdimo, d*- klizhi. Jaka. (Tonzhka k1 njemu pervldzhe) Tukej je ena, ka'era tebi pod Dof povej, de fi lashnik. Mat. Tonzhek / — ( na Jiran ) slodjov fant! Bar. Si fe s brin tal ? Mat. Kaj menijo nizh kej — al Tonzhek —-* Bar. Pravi, de je on fkozhil. Mat. Sna biti , zhe fam pravi. Jeft fe sa volo tega ne bom snjim prepiral, Bar. Tak (ia oba fkozhila? ~h\at. Sakaj pa ne ? — Oni ne vedo , kako je , kadar enim zepe^ez prime ; on more fko-zhit , de bi ne otel Ino Kadar fo oni hudi , vafha Gnada, tak more vfakteri pofko-zhir. Bar. Oba na enkrat / —» g Mat. Kaj je vshe , fej fva vunder shiva ifio sra- va. Greite, al ne, d- ktizhi ? Bar. De te vfi fhentaj? al kome i jo igramo? Se Jii fhi marfh, ha tet/ i s mi ram blisipu pride* Mvt. Vshe pridejo , jih f fmte. Deklizhi , sdej le hitro ; vlaka fo tvojo to v arih i zo , kakor. fim vam vshe povedal. Pojdi , Neshka. ( gredd hitro, J trza k' Tonzhku Jkozhi ). S SED- SEDMI NASTOP. Tonzhek, Je'rza, Baron, Gofpd. J#r. FV1 atizhik je rekel *. vfaka fo fvojo tovar-fhizo Ton. ( potuhnen ) Meni fe nizh ne lubi. Jer. Velel bodi ! Bar. Poberi fe/ x jYr« Sej bo s'manO p.ef I, k^j ne. vafha Gnada? i?ar. Naj plefhe , sa mojo piat , d« fi noge polomi / Gof. PrebUzhi fe hitro, ino potler pridi-( J dr za in Tonzhek Jiezheta ). OSMI NASTOP. Baron , Gofpd. Gof. ( s* vete mizo Ji! no maha ). Bar. Ino ti mu rezhefh , spet priti? Gof. Kaj ga pak rshe dektetu ne pervofhifh ? ( ozhe jiti ) Bar. Ne bofh tukej oftala? Gof. Sej vefh , de mi ni dobro. Bar. Pozhakej en tralo , saj sa volo tvoie Nish-ke; fzer bom menil, de fi jesna. Gof. Sej vshe pridejo* To je pazn nedolshno vefelje/ — VfeMva fe tukej doli. Bar. ( rta Jiran ( Neflanarije/ C Bar. ino gnadliva Gojpa Je Jddeta ). D E« *75 DEVETI NASTOP (5) Baron, ino Gofpd feddzha. Godzi marfh godejo. Budalo ivelikim pujhlizam. Kmdtifhki fantje * dva ino dva po verfii. Potler Smejhn'ava , Matizhik , sa njimi Shushek Deklizhi , dve1 ino dve*. Te sadne dvd ndjeta ve-niz, is belih, ino rudezhih roshiz spleden. Sa njimi Ndshka, Godzi fe /predej na eno Jiran vjiopijo. Ti drugi v7dvdh verftah: deklizhi na eno, fantje na to drugo Jiran. \ D E S E TI NASTOP. Tonzhek prebldzhen, Jdrza, ino ti proprdjhni. Tonzhek, ino Jdrza pertezheta, ino i>' verjio jiopita. Kader je marf/i dokonihan , Je sazhne Petje. l//ii. krat dve punzhke is verfie Jiopita , vcmz tje nejdta, ino ga Baronu uajia. Neshka gre sa njimi, ino nar pred sapoje i n a d , Zhafi, in* hvala Prot Baronu. ', .. * , . Vfele" dala Njim fe, Vafha Gnada, bo. „ \ , . Ve deklizhi, Proti drugim. ... ¦ . ¦ ° Vi iantizni, Le sapojts sa manč»/ Vfi, Zhaft, in' hvala &c. &c. j j /»• 1 De fo milo!! nam fkasali, Dvddekhzhi. w nedolahlloft pofhtuvali, Nds. Zhaft, in' hvala &c. &c. s s rji' L?6 Mat. Vfi. Zbali, irP hvala &c. &c. . De fo Urili nam vefcie , Dva fanta. DopolnUi naflle sh4ic> iVVj. Zliaft, in' hvala &c. &c. ^z. Zfiatt in' hvala &c. &c. ™ > . j. j. Ve deklizhi, Dve dekliz/u. _r; r . T? ¦¦• , Vi fannzhi, Le sapojte, le sa njo. jpjf. Zhafl, in' hvala &c. &c. n r , Ve deklizhi, Dva fanta. y. &filWrf' Le sipojte, le sa nj*0. 77?. Zhafl; in' hvala &3. &c. Ndshka na kolčnih; v tim zhafi ji Baron veniz na glavo dene. Kader vshe pdt je ti konzi grd, Ndshka Barona po-zuka\ mu pohashe pij'mize , ino s1 rokd na glavo jeshc Baron jim i, kakor de hi včniz popravil, pij mize vsdine, ino ga hitro v* nd* derje vtakne, Pdt je ja vita; Ndshka gori vjiane, fe perpogne, ino grd na [voj kraj j' u uma dvdina. Baron naglo go/i v ji dne, naprej Jk:;zhi , pifmize vin potegne j' rokd mahne, kakor de bi fe/ bil v perji sbsd.l, ga fi fne , ino f fd ; po^ld-da pifmize, ino vidi, de je s1 eno jeglizo per-peto: tijilkrat prav:': Bar. Sl.eatane sher-e^de ne morejo bres jegliz zlo nizh opravit, Jeglizo na tla verske, ino pifmize kufhne. Mat. (kateri vfe to vidi, pravi k1 shusheku'). Ena mu je p.fanje vtifnila ; je blo 3' jeglo sape-' zha'eno. Hentej/ dobro fe je sbodit. Bar. bere pifmize nar pred od snotrej , potler tudi od sv ne}, kir jtoji, de ima jeglizo nasaj po-floti; ijhe ni dih; jo pobere, ino v rokave vtdkne. 977 Mat. Salubleni ludje fo Tunder li traa^fti ; sdej . /< je zlo jeglizo pobral. Meni , Bog ve , kaj ima nad jeglizo o L dpk'izha. Ndshka ino Gofpd fe ena drugi po¦ mi najeta, ino na Barona kasheta. Bar. grd fvoj kraj, kir je pred feddl. Mat. ( k* Shu>heku ) JAt morem vunder s^h^ti, fizer fe nobeden ne gane ( prime Ifdshk* sa roko, ino pravi proti Baronu J: Sme-no, vafha Gna ! i ? Bar. pokashe, de fe ima le s a juha t. Wat. Jlnpi ti godzam, verske en dnar v*gofli, ino sapoje : Je zvedLPna roshza med te;nam Iep6, Al sbodil fe j'eden, k'je legal sa njo. Sagodjo eno gorenfko : Matizhik ino Ndshka pldfhata. Ion. popu de Jdrzo , verske en dnar v gofli , ino sap»je; Imam eno lubo, me lubi to vem; Na tihim sdihujem, povedat ne fmem. ( Ple/he s^Jdizo ). Bar ( vjiane ino pravi. ). Dofti bo , lubi moji ludje. Mojo Gofpo vshe glava bolf. Pojte pa k'shopaio, p! faj e ta n, jej te, iio pite na mojo brado, kolker fe vam polubi. Jer. PogTzho tudi ? Bar. Tudi Jerza / ( jo ti febi na jiran poklizhe , ino ji da jet»lizo ) To le jeglizo daj Neshki, kadar bo farna; me saftopifh? Ino, de nobe* den ne bo vidil — Jer. Kaj pa bo s'njo? Bar. Le daj ji .o , mo rezi , pod to velko lipo ii bom vshe to dru^o povčial. Gof. 278 GoJ ( V N/shki J Pridi s' mano , fe bova pre-blekle. Baron , zao Gofpd grejia po eni Jirani doli; JSdshks sa Gofpo. Godzi fnet marfh vrdshejo , z'ao gredo po drugi , plati; vfi ti drugi sa njimi, svunej hflatizhka, ino Shusheka. ENAJSTI N A S T O P (6) Matizhik, Shushek. Matizhik ozhe sa unimi iti , pa ga Shushek nasaj da rs hi Shu, Matizhik , eno befedizo Imam nekef na ferzi, kar ti morem povedat. Tvoji Nesh. kije punzhka, du pod foozim para nima. Al to ti pove u, nikar ji pre?ezh oe vupuj. Baron — Baron — Mat. Ne ho jo grtidil, Sa to fim porok, ozhka. &hu, Al jo gros 10 šahaj* — Jeft ve:n , kaj je meni rarozhaval. To morem pa vunder rezhi , de fim jo vfelej (lanovitno najiel. Mat. Taka bo fhe sa naprej. Kader je treba eno shčnfko prekvantat, fo oni mofh sa to. Pa vedo de jeft tu li nifi n nar s idrijih eden. A k^r Neshka sadene , jim poveai , de mi je svefta; sbrifana pak, e come ! Shu, Me v'feii. Ti fe vshe snafh sheait; imafil doiti lahko fer^- Si fe po rodu vergel. Mat. Eno vebko ferze imam , ino to je polno savupanja na mojo lubizo. Zhe mi je na-meaeuo , de morem vunder golfan biti , fe bom podal v'to sladko nadlogo — bom mil-lil: oshenen fin —ta ni bla svefta, tedaj nobene vezh ni., ino je ne bo. *79 ( nasaj pogldda; kar vidi J/rzo, katdra eniga. ijhe. J DVANAJSTI NASTOP. Matizhik, Shushek, Jdrza. Mat. He, he, Je za? fi nai poflufhalj.? Jdrza. Oh j to pa nc; pravijo, de ni lepo. Mat. P« je v' zhafih dobro. Jdr. Jes li nekoga ifhem. Mat. Eh ti / — kaj toko vshe snafh ? fej dobro vefh, de ni tukej. Jer. Kdo? * Mae. Tonzhek. Jdr. Mar njega ifhem; fej vem, kje je. Jeft bi le Ne^hko rada. Mat Kaj ji p.ik ozhefh, Jerza ? J6r. Nizh takiga, nizh. Eno jeglizo ji imam dati. Mat. (hitra ino glafno ) Eno jeglizo/ eno jeglizo! — kdo ti jo je dal ? Tako majhena , ino vshe fe podafh na take flushb —'(e vjdaio ino potler bol tiho rezki) Ti vfe prav delash , Jerza; ii fi pridna, fi moja. Jer K ij fe pa jesaRi nad mano ? — bom raji fhla. ' i Mat ( jo nasaj dershi ) Nikar , fej ni moja ref-niza. K*j ne, ,eiza , to jeglizo io ti gnadlivi Gofpod dali , de jo imafh Neshki nefti ? S'to jegbzo je blo eno pi.m ze sapezhateoo, k. j ne? Vidifb, de vfe vem. Jdr. Sakaj me pa prafhafh, kadar vfe vefh ? Mat. ( v mi/lih ) Kako fo vsue rekli , kadar fo ti jeglizo dali ? Jer. 28o 'Jdr. Raven tako , kokar ti pravifh : Jerza dai to le jeglizo Ndshki ; ino rezi /z, de ji bom to druijo pod to velko lipo povd.ial. M#e. Pod fo ve ko — Jdr. Lipo. Potler To fhe sriven perftavili : glej, de te te nobeien ne b'* vidil Mae. Jih morefh bog.it, Jerza. To je dobro, de te nobeden ni vidil Le lepo jih bog'j, po-ve*j Neshki, k zo ) Ta je Jerza / je vshe noter. ( ogleduje td druge , ka* td'i pozhafi pridejo , ina okoli tapajo ; ter pravi f debslin glafatn ) Dober vezher , moshje; fte vkup ? Gaf, Smo. Mat. PETO D J A N J E. (0 283 Mat. Koliko je ura? Ga/. Easjtt bo » ( gldda proti, nebefam ) Mefez fhe ni gori. Bud S h fhe ga ni. Mat. Tukei, v'ti utizi , fe bomo fkrili , zhe bo treAa; jeft, Budalo, ino ti, Gafhper. Kje fi ? Gaf. Pak j. I kaj pa Bo? Mat. Bofh k'ma'o vidih Eno pofhteno'ilek'e, ino en Gofpod imata fhod pod to 1 po. Jim bomo eno zbaft naredil). Bud. Ha, ha / vsh* saftopim, en p-pofhteno de- ki* — Gaj. Moj gofpodar ima hudizha v'glavi. Bud. I - ima ga. Mat. Vi godzi , pojte tukej gori na hribiz ; fkri-te fe sa germoljam. Kadar bote luzh vidili , jo pak vreshite , k.kor fim vam vshrf povelal. Ino vi s'baklami pridite, fantini. Sdtj le pojte, le pojte. ( greld ) ( ti Gaf h-perju ) Gafhper , ti p k v' uiizo — Bofh shopanovo Jerzo notri naidel — de jo ne bo itrah. ( ti Buda lu ) Vi Budalo, pojte en malo na ftran ; kadar bote kej ludje zhutil, mi pridete povedat. ( gredč Gaftiper v uti' zo, Budalo na firun v* borjht ). TRETJI NASTOP. Matizhik fam. O shenl, shene / kikfhin- kizhe fte ! — kak fe fukate , ino svijate okoli naf; far« med, farna dobrota vam je na jesjki — ino tiftikrat — naf nar bol pizhite / —» Bogi moshje ! vfi ro^e nofue , yii ! — raslozhik je 284 je fam ta, de eni veo*<5, drugi pa ve — — Skoej bi jh bla meni tudi ftavba : ino s' . kom ? — s' Baronam ! — Per moji dufiii , ta mi j« pre nevumen — Raji flushbo pu-fiiin, raji grem fhe r ozoj med zi^aie! — s' Baronam! — je li kej bolfhi kakor jeft ? —-vsemi mu dnarjs, shlahio, ime, potegni mu do1 i pras: o odejo , ino poftavi ga tje , k «kor je zhlovek fam na febi , tak ne bo vre len , de bi on meni flushil. Tiho / — eden pride — ( g>d na firan ), Z H E T E R T I NASTOP. (2) Matizhik, Gofpd nbldzheaa, kakor hdshka, Ndsh* ka obittzhena, kakor Gojpd. Nds. R c?, ref; Matizhik bo tudi priihal ; Shu- shek mi je rekel. Gof. Pojsji kam; to mi pak vshe ni prav. JSds, Oni fe tie;"'jo vafha Guaba; kaj jih sebe? Gaf. Mraf mi je. Nds. Sej mene ne potrebujejo ; bom en malo na ftraa ftopila. G s. Nikar, je rofa. Nds. O fej fim vajena. Mae. Je rofa! ( Ndshka na Jiran fiopi, od Matizhka zhds ) PETI NASTOP. Matizhik, Tonzhek, Baron, Gofpd , Ndshka , ( Matizhik ino Ndshka na Jirani J Ton. ( poje Jam per Jebi ) De polna plamena Lubesen ognena rasdjala me bo — Gol. 2Ž5 (jjf. ( aa firan ) To je Tonzhk! Ton. ( floji ) Tiho , tukej le nekej maje. JeTt fe morem le hitro »'utizo sppavit, kamor mi je Jerza rekla priti.— Ovbe, eoa shenfka je — Gof. { poflufha ) De bi pa vunder! Trn. (gjo obleduje ) Meni fe sdi de je Neshka, Gof. (na Jiran) &;j bi moj mosh sdej prifhel / J5ar. ( fe pokash* dali v dnu teatra ) Ton. ( fe bliski, prime Gofpd sa rdko, kateri f o hrani ), Je vshe , je vshe , moja lubesniva Neshka! na tvoji mehki rozhi/i, na tvojimi! sdihvanju te sposnam —» ino saftojn meje .ferze ne bije tako hitro —¦ Gof. ( tiho ) Prozh pojdi. Ton. Zhe te je vfmilenje prot meni v' ta borfht petpelalo — Gof. Pcjdi, pravim; Matizhik bo kmalo tukej. Bar. ( fe bliska, ino pravi na Jiian ) Neihka je fe mi sdi. Ton. ( ti Gofpd ) Oh/ Matizhika fe jeft ne bojim ; faj ven, de njega ne zhakafh. GoJ. Koga pak? Bar. ( na Jiran ) Eden je per nje. Ton. Al te ni danaf Baron profil , de im.ifh fem- kej priti? — lim yshi Lifhal , kader fim sa ftolam zhepel. Bar. ( jes n na Jiran ) Tukej je le fpet , ta ne« frezhni pagloviz, lM«e. ( na Jiran ) Pravijo , fe ne fine pofiufhat JSds ( na jiran ) Kak pak vshe' k ali ! G"f. ( ti Tonzh, ku ) Lepo te prolim , pufti me. Ton Kaj mi bofii pa dala sa mojo pokorfhino., G»f Kaj? — ti ozhefh ? Ton. Kufhni me nar perrizh trikrat sa te , ino potler dvijfe krat sa tvojo Gofpo. 'V' Gof. Ti fe poftop.ru? — ' A Ton*. 2&6 Ton. Sakaj ne? — Gnadlivi <7ofpod na me*fli Ma-tizhka, jeft pa na meft Gofpoda. Golfan ni noi eden tako dalezh , kakor Matizhik. Mat (na Jiran ) Aj ti tat! Res. ( na Jiran ) Sadofti.de je Pa tu d en t. Toa. ( ozhe Gofpd objeti ). Bar. (Je med njimi vjiopi, ozhe Gofpd kufhnit, pa raven vjame. Tonzhka, de njega kufhne ), Gof. ( grd na jiran ), Mat. ( na Jirani ) Lepo neve'fto bi bil jeft dobil! Ton. ( Barona sa fukno fhlata ) O jemine , to je Baron / ( beshi , ino grd v1 utizo , kir je J dr za ). Mat- (Je blisha)L-Ja\e) bom — Ba/. ( meni de k? Tonzhku govori ) To je sa tvo-jo pokorfhino ( da Matizkku eno sa uho ). Mat. Ha/ —- ( grd na Jiran , ino fe mane po li* zu ) De te vunder! — Ni dobro , kadar fe pre vezh flifhi. JUds. Ha, ha . ha , ha ! (Je glaTno fmeja na jirani ). Bar. ( ti Gofpd , katdro sa Ndshko dershi ) Tiga fanta j It ne saftopim / jeft mu dam eno sa uho, ino on fe f>.*eja. Mat. ( na jirani ) Mara on! Bar. Tak sa volo njega ne bom mogel ftopinze ftriti — ( ti Gofpd ) Al sa vfe to nizu ne maram; sraven tebe bom nozoj vfe posabil. Goj. (Je Jiii govoriti , kakor Ndshiia ). Menijo ? ( poflufha ) S H E S T I NASTOP. Matizhik, Baron, Gofpd, Ndshka. Bar. 287 Mar. ( jo s a roko prime ). Ti fe trefefh ? Gof. Me je ftrah/ Bar. ( jo oZjie na zhclo kujhn't ). Gof. Nikar pre fiaglo! kaj menijo, de (im jefi — Mat. ( na Jiran ) L«po , lepo / JSVs. ( na jiran ) Sazhetik /e dober. Bar. ( jo sa roko prime ) To je rozhiza! rmhka9 kakor en pohik! moji shena ima ieieno prati tvoji. Gof. ( na jiran ) S?« ga vidili/ Bar. Ino ti !e perliizi — ( roko kufhne ). Gof. Tak je tedaj lubčien — Bar. Lubesett — je ena maroja tiga ferza; refui-za je Vshitik, k .-teta me k'tehi perpela. Gof Tak njih Goipd nizh vezh ne iubijo ? Bar. Tifto raven ne ; The jo unain rad. Al kader je eden tri Ičta osbenen , kaj mcnifh, lubesen tako modra rata, Gof. Kaj pa ozhejo od nje ? Bar. Kar v'tebi najdem/ Goj. Kaj vunder? —- Bar. Kaj jeft vem / Nekej, kar na fe vlezhe,kar vabi, kar fe brani, kar odbija—• i kaj vem J Nafhe shene me'ii:jo , de je vfe fturjeno , kader na( lubijo. Komej sazhnejo lubit, tak naf lubijo * danaf kakor vzherej, jutri kakor danaf, ino tako veznno napre; , de fmo mi fromaki na e krat liti ino lazh ii. Gof ( na firan j Kakfhin navuk/ Bar. Sa*ref, Neshka, jeft fim vshe fam doflikrat miflii. Mi ifhemo eno veie je r katero bi per njih najti imeli , per drugih , sa to kir ga ne snajo vlakdan ponoviti. Gof. ( #* je"so ) Tak shene bi vfe to ftri'i imele? Bar. Moshje pa mzn , u emfh ? — Pojdi navao prbnarčdit,f Žhe moiefu. Naf a a doishaolfc je, de shet.e dobimo, ino njih — Ga/, Njih dolshaoft — Bar. 288 v * !«C.. • 4. Bar. Je, naf dershat. Rčiven t« je, kar one po-sabijo. Gof Jelt ne bom posabila. Bar. Jeft tudi ne. Mat, ( na Jiran ) Jeft tudi ne. JSes. ( na jiran ) Jeft tudi ne. Bar. ( Gojpd sa roko prime J Tukej en oglaf odgovarja ; bol tiho govori. Tebi ni ir< i i na to mifli ; ti fi tako lepa , perjema, per-ludna ; le en malo bol fvoje glave bodi, tak bofh ta nar lunesnivifni med vfmi she-nami. Nesiika , en Gofpod kakor hm jeft , je mosh beleMa. Tuk^j imafh dnarje , fhe enkrat tolk^jn, kakor fim ti oblubil. To vefelje, katero odej per tebi vshivam , mi vfe obilno plazha. Vsemi fhe ta peritau , ino noli ga, sa s nam ni je, de me lubifh. Gof (Je perkloni ) Neshka vfe vsame. Mat. ( na Jirani ) Al more bol ne fra m na biti! Nes. ( na Jirani ) Dota je vshe v'rokah/ Bar. ( na firani ) Vshe* je; sdej jo imam, Gof ('poflufha ) Nek j shumi. Bar. Nekdo pride; pojva ta zhaf noter .v1 ulizo , de memo odide. Gof. Bres luzhi ? Bar. (jo Jo f a bo vlezhe) Zhmu nama je Iuzh ? fej ne bova nizh brala. Mat. (nt Jirani J S'njim gre, psr moji dufhi! — oh jeft fim k'malo rniflil ( fe bliska ). Bar. ( fe okoli oberne , ino prafka glajho J Kdo gre mimo ? Mat. ( glafno ) Jefi / Bar. ( tiho ti Gofpe' J Matizhik je]'l — ( prozh heshi J GoJ. Bom k' malo sa njimi prifhla. ( ona grd v uiizo na defni plati , ino Baron ttfzhe »' borjttt J. t S ED- 2i>9 SEDMI NASTOP (3). Matizhik , Ndshka. Mat. ( gldda v* tdmi sa Gofpd , katdro sa Ndsh-ko dershi, ino sa Baionatn J. T JL ukrj noter v' utizo fta fhla ; sdej jih imam / Nevumni inoshj« ! oekati 1 , Iudje najemajo , de bi kej svedili , zhe jih shene ne golfajo ; vunder minejo zela leta . de nizh ne svedo. Od mene bi fe vuzhili , od mene ! Jefi fim mojo shenizo k' malo to pervo nozh Ihe pred poroko salesH. ( hitro fm ter tje hodi ) Saj ve n , per zhim fim — to je dobro, de ne maram veLko sa njo. JSds. ( fe pozhaji bliska, ino pravi na ftran ) To-ko ted.ij mIIlih ? Zhakej , mi bofh pokoro . delal. Mat. Sdej bom sashvishgal ( perfie tivufta vtakne, kaSor bi otel sashvishgat ). Nds. ( fe Jili , tako govorit , kakor Gofpd ) Kdo Mat. ( j' jdso ) Kdo je ? Eden , kateri fi vofhi , de bi ga bla fmert sadavila , preden je rojen bil — Nds. Ha! Matizhik je ! Mat. (jo ogiddujs, ino pravi hitro) Vafha Gnada 1 Nds. Tiho govori. Mat. Sam Bot jih je perpelal ! kaj menijo, kje je njih Gofpod ? Nds. Maram jelt sanj ! — povej mi — Mat. ( hitro ) Moja lepa , svetta sheniza / — tukej v'to utizo fia le saperla. Jelt bom ludje poklizal , jim bom rckei sagolti , ino pofyet.it. T 200 Nes. (mu v/ta sati/ne , ino posabi govorit s* g** Jpdnim giofom ) Bodi pameten/. Alat. ( na ftran J Slen«ej, Neshka je/ JSds. ( sy gofpemm glujam ) Gicsna kriviza fe ti godi Matizh k. • Mat. ( na Jirani ) Kazha / vjeTi me ozhe/ Nes Ma dva jim moreva povernil. Mat Al zhatijo k.ikfhne slitl«? JSes AI jih zhutim ? — fej fim shenfka / Mat. Vailia Cnsda , lama fva — nozh je —- kdo nama brani ? — JSds. ( rta Jtrani ) Kik ti jo bom dala } sa uho! JI a t. (na fttuni) To bi blo letno, te bi jelt-.- JSds. Pa me morefh tudi en malo lulit. Mat. Njdi lubii, Angebhik! — Al ihe ne vedo kcko 'g ros no jih lub-m? Nds. (en tnalo jdsna) Jelt be vem, al bi ti verjela. Alat ( fe na tla ver ihe ) Oh vafha Gn*da, po-rim cd lubesni , feize mi bo rasdjala , zhe me ne vflifhijo. Nds. Al fi pa tudi premiflil? Mat. V le vfe fim ptenuflil—• ,Nes. Dt lubesen — Mat. Naj mi dajo njih rozhizo. Nes ( J' fvojo praio btjr.do, mu da eno sa uho ) To jO imt fn. R7ot. De te slodi/ ta je bla dcbra! Nes- Dobra! ino ta! ( mujhe eno da ) Jlat. Uh / kij miflifb, sa boshjo volo! Nds. ( ga man J torej prr v/aki btjddr ). Vafha Gnada . gfitim od lu lesni , jtrzd tni bo ras* a j.tla , zh c me n* v/tijhijt/ — Mat. ( fe jneja , ino vft»h* ) O Vefelje / o mi-loft! o frezhni Matifcbik! Le 11 p i ga, le lepi ga; ino kadar ga bolh tako liepia, de bo V ef Vef thim , tak faj tvoj*a tepen:ga boshzhi-ka lubi — O frezhui zhlovtk , ktirga shen-' fke teke l^pe^o / .2VYj. Sak;ij fi pa guadlivo Gofpd Otel sapelat , perlisot-tiK ? — Skorej bi fe ti bla jeit vdala — to fe Suflopi, na meiti moie Gofpč —' Alat. Kaj ne-iifh, de tc nifin posnal«* JSds. ( ./heua. M Shu Vafha Gnada, jeli, jefi. Bar. 6'husluk. Jno ta drugi ? DEVETI NASTOP. 294 Sar. Shu. Smeshnava. B'ir Shtiafiek , kje fo? Shu Tukej Bar. ( g n Ju roko prime, /Vo mu padd Matizh~ kova roko ). Naj primejo tiga zhioveka, ino naj ga terdno dershe, Smeshaava — ( ga ifhe ) Sme. Tuk J —. Bar. ( sa pdle ti utizi na ffvi Jirani ) Oni naj ftoje pre.i to ut za , ino n * j nobeniga viio ne pulie. Bud Hi, ha — gnadlivi G-GofpoH fb! Bar. Tiho, shvina.' — ( ti Matizhku , jdso nasaj dvshi J No, Ma'izhik, mi bofh odgovoril? Maef Bf m mogel, vasha Gnada. Oni snajo vlim sapove' ia» , le farni fhi nizh. Bar ( s'nasai dershano jcso ) Sam. febi nizh/ Lhu. ( na jiran ) Ima p-iz h prav. Mar. Je izhnik ! — L* iek»j , le fek^j befcfJo — Kakfhina sheufka je bla , katero fi v' to utizo peLJ. ? Mat. K t h f ? Bar. Sdej, raven sdej. Mat. Tilio p^zh Je bla — ena shenfka — Bar. Ste f!ifha;i, Gufpodje? Sm : ( fe z h udi ) Sli f hali f.no. JSar. Ino ktira shenfka? Mae Ena, katera me prav rada imi. Bar ( ti tim drugin J Ste saltopli? Bud. (Je zhudi ) Hm! hm! Bar, Al L ta shenfka ni vshe s* kom drugim sa« Vesana9 — M< t. En velik Gofpod je fmel en zhaf s' jo opravi' , pa fe je uavslizhttl; sdej ji jelt bol do* P^dein. Baf,, ( hitra ). Bo' do — — (fe vjamc ino nasaj dershi ) V ti re/.hi on pravizo govori , sa-k j, Gofpp('je, kar to sadene , je vshe ona farna obllala. Bud- O-obtiala ? jgar. Pregreha je ozhitna ; sdej more tudi gresh-niza na dan priti ( gre' v*utizo ). DVANAJSTI NASTOP Shn ( k* Matizhku ) Kaj fi fturil , lubi moj fin } Mat. Eniga uorza/ TRINAJSTI NASTOP. Bar. ( govori v* utizi , ino eniga. vun, vi/:he, ka* tdiiga ne posnd )¦ V D je saliojn, saliojn fe branifh ; tvoja ura j* prifhla! vun, le vun/ ( Tonzhka vun sle'zhe J. Moja frezha je, de s' njo otrok nimam / — Jeli bi jih sadavil. Ton. Kaj mi ozhejo, sa boshjo volo. Mat. Tonzhtk! 9ar. Fant( Shu Ha, ha! Bar. ( ve") j trdit ) Vsbe fpet ta prekleti fant! ( k' lonzhku ) Kaj fi LOter celal? Ton. ( jo /iraharn J. Sim fe fkril, k;r fim fe njih Bar. Budalo , pojte vi noter , ino perpelite jo Ti ftoprdfhnif svunej Barona, Foprdfhni, Baron, Tonzhek. bal. vun. Bud, 20 6 Bar. B; 'odo vidili, de ni farn fant noter bil. Ton. Sej bi fe tudi bal, fam biti. PETNAJSTI NASTOP. Poprdjhni, Budalo , ino Gafhper. Bud, {eniga vun vlezhe, katdriga fo fhe ne vidi). N aj le pridejo, vasha Gnada ; fe; fe ve, k-kdo je Gaf Zhe je kej k iviga , naj Malizhka primejo. Jeli fim nedi-lshen. Mat G fhper \ Bud. G-Ga.hper! Bar. Al vaf hudizh moti? ( ozhe v* utizo jiti ). Shu. Naj mene pufle , vafha Gnada. Ta rezh ni fama na febi ( grd not-r ) Bud. Ta rezh je slo t»m- mefhana. S H E S T N AJSTI NASTOP. Poprdfhni , Jdrza , Shushek Jdrzo vun vlazhe. Shu N izh naj fe ne boje* , vafha Gnada ; jeft fim porok, de fe jim ne bo nizh hudiga sgo-dilo. Jdr, Bud. K - koga ? Bar. Mojo stalno. Bud. Kaj njih tiofpo ifhejo? (Budalo gre* tfutizo). S H T I R N A J S T I NASTOP Poprefhni , fvunej Budala. 197 Bar. Jdr. ( pride s^luzhjo vun, vfa bojdzha ). ( Zhes en zhaf /c saflijhiio godzi , zaa ene luzhi smiram bUsifhi pridejo ). JWae. Jerza / har. Pak'enfke pofhifti; kaj fe godi?-— Godzi — fvetloba — OSEMNAJSTI NASTOP. Poprefhni , Ndshka ; vetemizo pred obrajam de rs hi. Bar. FL , tukej je le ! ( jo popade sa roko ). Gofpodje , po tim , kar fte ftifhali ; ino vidili , bote sdej obfodili, kaj ena taka shena •aflushi. JSds. ( doti pukldkne , ino pvjii glavo doli vijit ). Bar Vle salicjn / J\1at ( doli poklekne na to drugo Jiran Barona ). Bar. Vle sarlojn ! Shu. ( doli pohlepne pred Baronam ), Vfe satiojn / f Vfi doli pokleknejo ). Bar, Iuo ke bi vaf fto blo/ DEVETNAJSTI NASTOP (5). Poprejjhni. Gofpd pride is druge utize , po tim juntini sgordzlumi baklami , ino godzi. Alat. (migne godzam , de imajo jdnat). G o j. ( Je vershe pred Baronam na k' lena J. Saj jeli bom Iprolila / Bar. ( vidi Gofpd, ino Ndshka ). Ha / kaj je to! Bud. Tukej fo guadl.va G-Goipi. 293 Bar. ( ozhe Gojoš gori vsdisrnit ) Ti fi bla t (milo, kakor eden, kadi profi). Bom mo* gel sa odpjfharje profi: ? Gof. Na mojim mefii bi bil ti reke' , vre sajioinf vfe safiojn ! ino jefi ti rsne1 dana! tretjo od- puftim ( ijiane ). JVVj Jefi tudi. ( vfiane ). %it. Jeft tudi. ( ifiaae ) ( Ffi v liane jo. ). ' Bar Jed fim vam otel ozhi sbrifat , ino vi fte- s'mano ravnali, kakor s'enim otrokaui. GoJ. A! ti j« shal? Bar. ( A'* JSeihU ) Tvoje pifmize -— Nds. So gna tliva G >fpa v' pe 6 djali. Bar. Tak, fim nji odgovor dolshan.. ( Gofpd roko kufhne ). GoJ. Vfikimu to fvoje / ( da eno mojhno, dnar* jov ino en perftan JSJshki ). JSds. Matizhik, poglej! Mat. Ta je dobra / na ineft ene dote imam sdej tri. Ton. ( doli pokldkne ). Meni — odpushanje / Bar. (fojmdham k? Tonzh «) Ti fi vshe dobil, knr 1 ti g'čde ( pokushn f toko, de mu je tno j« uho dal ). Ton. Jeli ? "Mat.. Vafha Gnada , na moje liza: tako sna Gof-poda pravfzo deliu Bar. (Jo Jmeham) Na tvoje liza?— Ha, ha, ha! — kaj ti pravifh , sheia? Gof. Lubi mofh , vfakdanje lubesni fi fe naveli-zhal ; faj danaf bofh mogel fpsniri, de moja lubesen proti tebi ni bla vfikdanja Sa naprej bom vedila tvo, navuk dopalniti. Bar. ( ji. roko kufhne ). Danaftuii d m je sa me en dober navuk — Luba moja , poyej mi , kaj 290 Vaj ti je na mifel prifhio, de fi fe s'godzi, ino v'r?ki fvetloOi petkisala? Cof Jeft — jefi fim jih tu ej n jd'a. Mat. ( Baronu ) /afh.» G.iala , oni fo fe otlj na meti u*« le oshe iit. Sa to dobroto fim jim godie , ino 'i perjatle Bar. ( k* Matizhku ) T k ti morcfh hvaleshen biti. V» godzi , p r meni oltanite ; dokier fe viatjzhik ne osheoi m j ne bodite is grada, Shu. Ene tri, al fhtiri dni naj pozhak jo, valha Gnida, zhe finem profit »rim pifal na gobovi grad po mojo om,r|karzo , jeft, ino moj fi i le bova na eckrat osnenila. Bar, Tudi prav, tudi prav. Mat. Sdej jo imam , zhe en zh'ovek more ke« daj rezhi , de jo ima. Juhe ! — Neshka , vefeia bodi ! kaj fe framujefh, kakor kmetij ^ ka Neve-ia? ( Godzi sa godejo ). Matizhik poje. Sd'j sapojmo, sdej vukajmo.' Ed n drugmu ogin dajmo! Je;a, shaloit, li na ftran/ Danaf je moj vefeli dan. Tonzhek poje. Shaloftna je dufha moje, Mifli moje fo v' Lublani. Jdrza poje ti Tonzheku. Tiho bodi, jeft bora tvoji , Le oftani , ie oftani / Vfi. Sdej sapojmo , sdej vukajmo ! j d. ( Eden drugmo . . . , . ( Eua drugi ogmdajmo! Jesa, shaloft &c.&. 300 Ndshka poje k1 Baronu. Bres same e, vafha Gnala/ Kcir fun Urila, n fim rada, Pa fim mogla — take fmo! Me dek: i zhi , nu shenize Sa mosha , nu sa petize tako le fe trudimo. Gofpd poje. Bres samere , vfe fmo lake, Lepe, sale korenake Rade imamo, lubimo. Zhe le vunder ni drugazhi , Kadar fe lube;en pazhi , Vam, moshaki, fv«lte fmo. Baron poje. Povafuje vfaka rada, Bodi ftara, bodi mlada, Slatti, zhe je mofh neflan. Poterpimo / kij fe ozhe ? —-Kadar pa shL ni mogozhe, Fa mahoimo tal'na hran 1 Ndshka poje. Le mahnimo/ — al sedeli , De bi slodja v*feb* imeli, Nizh ne bodo , de vedo ! O moshje/fte pravi lizhi, Al vaf vunder me dek'izhi ; Kadar ozhmo, vjamemo. Mati tki k poje. Je en pobtzh, k' roge' ftavi, Njemu le Lubesen pravi , TUii peretoize ima. 3°» VeTh sakaj ? — sa to , de loshe 'S ene do te druge roshe Sem ter tje rihrati sm(. Vfi. Sdej sapojmo, sdej vukajmo! Moshje- ( Eden drugmu d , Shene. e; Ena drugi fc Jesa, shalofl, li na tiran/ Danf je nafti veleli dau / RAC- .30* RACCOLTA delle parole , e frasi Cragaoline * Italiane contenute in questa Commedia, per lo studio pratico del nostro dialetto* 1. Vejdl allegro, giuliVO. dan il ril, gioroo, gior-nata. ali ovvero, o, ossia. slidnlm sposare, Je sli/* nim Sposarsi. djanja utPalto. pona/hdviz atlore. ponareei/n p r e t pass. ponarejen rifare, ela- borare, liniare , per< fezionare. fcrtnar un giardidiere , un' ortoiaao. grad il ca It e H o. ^rufhina il palazzo d' uua sigaoiu , it. la cancelleria della giu« risdizione d' una si-gnoiia. gtafhin/ki appartenen-te aila siguoria , al feu i o. hijimi ddkUza Una ca- meriera. befednik up Avvocato. na det/idd in carnactg- na, nei contado kanzlir il cancelnere. f Hribar lo seri vano s.tplezfin' k un servo di li v resi ddloviz un lavorante. rilitni hlapiz ua servo di 'di giufiizia , ud fan-te , it. Io snirro. gčdiz un suonatore di volino. kmdtifhki villico, villa-nesCo, contadinesco. jegrdm giuocare, v e r L. r e c i p. i m p. fe /.*-grd si r.pjire^enta. na gord/ifkim nei Cragno Supeiioie. ir.o e, "&. biiso ene vaji vicino ad una vika Mat iz e, d i m i n u t. Matizhik-^ (•» Matia. Nds ha , Ndshka Agnese. Ičnzhc, Tonzhek Anto-nio. Jdr a, Jdrza Gcltruda. Jaka, Jakiz Giaccmo. Ldfhper, Gdffiperiz Gas-pero. A t to p rim o. 2. Bifha la Časa, it una camera, un'apparta« nit-nto. na pol per meta. 36$ {*) II Cragnolino si serve spmpre del dMminutivo, allorche inteude parlare d' una persona giovint, « »ubile. r pofprdvim , pofpravil , pofpravltn incttere ia ordine. ha fredi in mezzo. Jiojitn , fal} fiuti Mare. 11 p a. rt, pass. noa e usitato , che nei composti. fiol una sedia, flol sa najlonit sedia u' a p- poggio. ndhej qualche cosa. merim misurare, po tlih per tcrra. pred innanzi. jhpdgel lo specehio. rosha la rosa. Jldmnik un capello di paglia. poprdvlam accomodare accouciare , it. ripa- rare. naftčp Ia scena. zhditl la scarpa, it. il piede. , dohdfi la Tonehezza. fhrokoli la larghfZza. Kpoglddam osservare , mirare ! it. esamina-re — poglej ecco. kaj ne che no ? tudi 3°4 sakaj ne9, perche nd. kdzkem volere, ndzkem non volere. sadofii abbafianza , i t. assai d*avvantaggio, —- sadofii de jeji no. zhem io non voglio , e tanto bafta. fmdm osare , dovere , nefmem non osare , non dovere. vdm i r r e g. sapere —• Je jmd vedit ? si puo sapere ? vunder ma , intanto , frattanto — tudi to ne nemeno quefto. povem, povdl, povddati dire, raceoitare. tak tale , si nile — taka je le ella e cosi. kadar allorche , allor- quando. mrdsha ta rete. v jame m . vjel , v je*/i , chiappare, prendere, pigliare. tiko! zitto!—• tiho bd- di ! zitto la! taci ia ! A/. E una voce enclita ed eci tavale , al latino an? sa tudi pare, eziandio, an* che. prav lepo veramente bePo , reraunenie pulito. zvddem , v e r b. i r r. fiorire. lize Ia guancia. malo un poco. Jldpim calcare , far un passo , rnettere il pie-pe — nasaj jldpim rinculare , — Jiopim bliske avvanzarsi piu da vicino. pa , pak m a. zkdse, quando, it. po- fio che poftdla il letto. (zio. prdfior il sito , lo spa-oblubim promettere — oblubim de ne sco-metto di no. tukej qu\, qu:vi. prebivalfhe l'abitazione, i t. la dimora. pojem , pdl, peti v e r b. i r r. cantare , — ta ne bd pdta o ! cosl non la šara , que-sta poi non andera cosi. po nobini zdni a nissun prezzo it. in nissun modo , assolutaraen« te no. sa napre*} pelPavvenire, da ota in poi. kert una talpa. lovim chiappare, prendere , pigliare (cac-cian io ) ddli po včiti g»u pelp orto. morem , mogel , mortti dovere, i t. potere. driigazhi altrimenti, in altra maniera r&vnam agire, operare, trattare, fare pervi hi/hni Jlushdbnik il primo domefiico , il cameriere. ino t'ik6 rekdzh e cosl dicendo. po tim inolire , indi , ohredicid mdnim suppore , credere. fposndm riconoscere. zdi intir-ro , 'utto. kraj Porio, i t. sito luogo, ubra ; ne bedi ji opona/hdno ella si maetiene bene j non c* e, che dire. po kaj ? p-rehe , per qual mok9 tedaj, sicche, clunque. na sadne alla fiue , ia ultbno. vdtriniza il veotaglio. Jilno impettuosamente. maham dare dei colpi i t. agitare P aria , ventolare. »/ strudim flaucare spossa- re. pregreh mancamento , colpa , trasgressicne. fim porok garatuire, essere garante. odidem irr. andarsene, partirsene. 7'a^a ( meglio lov ) la caccia hdditn caminare , mar-ciare. odpdram ftare aprendo. samlfhlen pensieroso , impensierito. nehvaleshen ingrato. savupijem ftrillare* jesddrim cavalcare. pef il cane. negdd qualcheduno, al- cuno. terkam picchiare. tezhem correre. 2. Tak ( e un pleonasmo , serve a dar diu enfasi , al verbo ed equivafe al tedesco fo ). dozkdkam attendere , aspettare, ftar ad as- pettare. savupam affidare, con- fidare. molzhim tacere. golufija furberia , in« ganno. premagam pre valere , vincere, superare. norzhuvam fare il malto. na meji invece. rbejcm, vbijam i r r. rom- pere , i t. nccidere , aminazzare. ispdlam trasportare,con- durre, a buon porto, eseguire. Idzhen affamare, fame- lico. je treba bisogna , conviene. perb cura, it. pena. obuditi risvegliare, ec-eitare. Id/len proprio. podkurim attizzare, satdihirn accusare, que« rellare. norim irr. esser , far il motto. nagla jesa impetto di colter*. kri Sto kr[ il saDgue. pifmize una letferina , uo bielietto. vtifnem ftriogere adden« tro coo forza — jim mu v roko vtisnil gli feci passare nelta mano Jim nu sndnje dal ho dato a capire , ho da'o avviso. šali avvenente , vago , vez/oso. *>' vaf pridem venir far visita. lash una bugia. zhes mojo zhaft contro il mio orore , a carico delPonor. mio. per kaki drugi presso qualche altra, da uo' altra, saddnem imbroceare , dar ael punto , it, indovinare. sahvdlim ringraziare. varovam (varijen) irr. cufiodire. sapei&jem i r r. sviare , sedurre , t rare al m a le. repenthin , fare Io svo^liato — il deli-c to—il prezioso — il >avio — il conte. gnoso. krivo nt i m scentorcer« si , i t.< far lo srnoi • fioso. smdta errore , il travia- men.o. bd dn pertdkel pasnra la giornata. ifidzhem scorrere it. fi- nire, prender esito. per mč/i dufhi in aui- ma mia. daj vedi t fa sapere. borfhtik il boschetto. pufti fi dopoiedat lascia ch' 10 ai dica. ni s a nizh h buono da niente , non vale niente. porvčlim acconsentire 9 aceordare. kaj fhe ! oibo ! vtaknem irr, ficeare 9 m?tter- dentto pdihlern irr. mand*re, ii.viaie ; sp-dj-e. burik lo scherzo , un giujco kosa ne!4% chi mai. prozh via — j* vshe* prozh e gia parti- lito , n' e and >to. sa me quanlo a me , per me de hi l i -"ene p u jii H ravnali purche lascias- sero far a me. i saprdrn \ saprem irlr. chiudere , serrare. podvuzhim iflruire, am* maefirare. napravim fare , com-metteriu fedčzh , feddzh fitdd sedeti d o miaddnizh un giovanot-to. meni Je fmili mi fa compassione. na rožne1 in grembo , i t. in seno , in brac- cio. ihUjhtram , arruffare , scapigliare. 3- Li ndtt-r , li noter en-tri . eut i , Lublan-. zlian , (Luhlani) un Lubiantse, di Lubia-na. firafh.no spaven'evole , orribile. fe pazhim affetfjre , moueggiare pdjem cantare irr. — pdt po/h eanterai. fhinkoi zhik un iranhuel- ietto. pozhuiik sentimento la seusibilita. plamen la fiamma. ogn/n igreo, di fuoco. tasddnem irr. rovina- re* it. diftiuggere. vpa/jcn* scottato , i t. sconfortato * ccsier- nato, meflo. pizhen punto, beccaio. vdarjen percosso , sf r» zato, it, abbatiito. Jila , ino tcsh va ct uc • cio, ed aff.in. o. fantizh un ragazzotto. ku)em fab brkate alla fucina , battere il fcr- ro , it bussare. tozhem baLere, percuo- t-re, it palpitare. prendfem sot portare , softrire, te, g<-re. pre fifno )e to qtielio rit sce inscpportabile. de oh / i t. si. levvjh n.e.s(luno , po- veretto fim vjiano poet. fim v fianu sono c&pace. snzdlim risanare. le ena una so:a , sola una. rana le p a ga ztiutim st-ot ie , risen- tire , 11 udire. I jera e poet. poreden furo.vsco , tri- ftartllo, it, codardo, vile, UdppOCO. X i)tlpufhnn\* pcrdo"0, re- •ni-sione , it. scusa-Jhpa/am scherzare. p ah m brucciare j it. arrolLre. Ju k'im t rfcisliare. vi\cm aHOrcere. nafhdm-m mascherare. jtit iz , (v puriz) f«ccia, a Liccia. p i idem sraven sopra- giungere. \ inu fukno doli potegne gli cava 1'a bito. sap Ji nem inchiaviftel- lare pdrtek it n.ftro, (negro di veluio che porta-no le craguoline sul-la frcnre) prashnizhen feftivo, pdzhav l>žzole to bian-CO ( che po tano t« cragnol ne sui c-ipo). pofiranfke v ata una por-ta laterale. 4- Tako do!$6 sino a che.> sincbe dum k\t dar via , i t. c nsegnar«. grtisna )iia $,ran pre- suptz/tatini figillare. gre ndresen.va. alla re« vescia. fupet di bel buovo, dam nasa\ reltituire , rendere. nar pred prima di tutto. kita una treccia , cioe ca di capelli. Jhterlinz un fraschetti- D0. laf il capello. Jra)za la camiscia. vrat il collo. aj ti tat ! ah bricon- cePo/ me pre Vezh naša) d/* va mi pospone trop. po ga ša brado prime lo p en le per la bar- ba. burhka una zuf ch: tta : zinkcp nka (ttrrnine tri-via'e tihe equivale al signi icato ( t e t ta p r. ii i cc ia. rokava la ni.i niča. p \unam C' rcare, inda-ga f, inlracciare. : pc viham tipiegare, SU* ; cingere, tirar sli. ! rdniza una piccola fe-rita. kervav sangdnoso, san-gui ante , insangui-na io. dobim dobim acquil.are. Vfj/nize ;e red t ni. mahnem dar uo colpb, it. fare q>iaiunque movimento repentioo irr- bdfhzhik il povenno. rut z.i una Hra/zett v obveshcm (obdsa mi fa« sciare. legare ir r ena pof/baa mdzh una p i r nt ol at far/ t. pahnem irr. sospinge- re. Jrddne vrata la portadi mezzo. grede/ d i pass iggio ca« mm faceudo. 5* klezhim inginocchiarsi, — klfzheozh ia gi-nocchioni. Jo firaham ti morosam en« te , con paura. ta\tinga il tonto. Jpuiirn lasciar uscire , L.-iSci rir andur fuori , i t s(«:rg*re ( i vedi-ti) sfo^.re la coile-ra. kbnz il fine. prttshivim zi. 9- Kriv curvo —> ti bdjli kri» tu ne sarai la copa. rafajitm esiere iuquie. to , agitato. sane/em perdonare, it. seusare, con.p itire. dčLhnoJi un dovere , ob i ligo, krivi za i I torto. si ref da senno, ia ve- rita. perf/shem giurare. to je te ! ect o a ! f nd^o ob tla vdari bat-te col picde per ttr- ra. povfod da per tutto. na tankd mtnutamente, appuntiuo , a fi.o a fi o. dan i f Imo odierno , d' slovo- g26 1». slopo/emdnje il prender congedo , V accom« rniatatura. \ vsf ferdit tutta adirato, sdegnato. ^ gerdi m itovredne/h un rtunigOido. Jposdbžm ditaenticarsi , p-rdersi dalla fu-ia. kdj napezhniga qi|acj)e* tosa di ftravagaute, d'ineUo, di ducon- lacevolc. gflli uudo iavihdnimi rokavi col-le .namene ripiegate, suuciute, tirate ia su. nefrarnniza, impudente, vergognosa , malar-dila. is pdti Jprdvit al Ion t a* nare, scacciare da se, runiiovet e. Jrdznam incontrare. nigdar mai piu. skusi vfe t kar sa lubd imafh per tutto qu*l-lo , che ti e ii piu) Caro fprizham prevare ( me- diaute teftimonj) con- vi icere. sofd >' canippe. riit t ti I e r zuolo it. un t" zzaieto di lino. vhn \e »* nji ni , ella e JUUa di lui Shdntam, fhentavam be* llem.m ire —fhdntani jant o ragae.zo daa-aaio / pftermun irr. reliar at. Lonito , ftupeffatto t so-preso. md-ebiti forse. sabrdJem ligolfure irr, pofmehajem sorridere t sogghgnarp. norzhdvam berteggiare, far i i malto. kordshen coraggioso. de te si odi , ino t vdj s bwke va al diavolo eolle ue Durle. al mare/ farse ? puo es- ser forse 7 so f luski m meri tare. javershem irr. rimuo- vere , abbandonare, ripudiare, kdzhim irritare, provo- care. Jpoddbim rassomigliare i t. essere coqvenien-te — komu je to /po-ddbi ? come s'aceor« da qjetto ? che con-ve.ienza e mai que-fla. ne bdli huda non. andar iq colicia, poni- 3*7 ponfsham umiliare, ab. bassare. odpujiim condonnare , perdonare. me je fram mi vergog- do. pazh prav . de jih je fram in fatti si Ter- gogni pure. mulo priden disutile i t, buono da niente. preposno troppo tardi. potoldshim pacificare , acchettare. drf raven quanf anche. ena obiska thtfna una po ver.i donna. frold il , ia poveretta, miserabile. vfmili fe abbi pieta. savrdm bo Ilire — mi je kri suvrdla mi stop- pio il sangue ne le vene. Jej nijim pervdlila se non vi bo acconsen-tito f se non ne fui intesa. kmet, contadino , vil. laoo. k/kl'ivizy il tartaglia, /ajf a/a, dir bu»ie, vganem y irreg. indo- vinate fldhik, ino kifel, dolce ed acido i t. brusco. opdden , decaduto, af-fondato. fe fiiim, sforzarsi. fra miij e m , irreg. ver-gognarsL rass'>dlena ned6lsbnopJ9 1'innocenza offesa. sagorim , prender fuo-co , com nciare ad ardere i t, avvamp ire. veji, la coscienza. ne snate rezhi narasen lozhit ? non s a pete distinguere una cosa dali1 altra? tumpafi , golfa, rozzo, gro»sol.»no vdfhi ob* zhutki fč pre tam* p i jii , i roftri sen-si — sentimenti soao troppo Ottusi. sdinvan\e i scspiri —- il so^pirare. jok il pianto. vddim condurre, mena-re, ve i hi dtil la mag>ior parte, i t per lo piti. norz-ija la pazzia , sciocchezza, iuezia. mar? forse. obshalvdnje il pen'imen-to, il ravviamento , i t. cordoglio , atiri-zione. daj 323 da\ fe forofi* cedi alle mie preghiofe y la-sciati "saudire. fc fr itnujem vergognar-si, arrossire. ovbi\ ahi! de te vunder! per bac-co ! rdsiem tagjiare, i t. suo-nare con forza il violino— dobro \o rdjhe. jo la inluontrio bene. kufitu\e n audar bac-ciaudo. 11. Rešim scoaosciuto , inco^nito. sgovd')im scisarsi, per« snide e alla ricre- denz * obfid.nr.rn '¦ r r. coufessa-re. fkufam vganiri cerco ad ind »vmare. per mrtfi veri davv*r>, in L-de m a. svijuzh uno , che ftra- volge 1 a parole , lo ftr ivol^itore. refniikin sia.ero, vero. jdsik i k i ia a i. poldmlen rato , scon- qu ssato fe morem prebldzki de- va cimbUrm«; mata n! ( di veftito ). d<>mizk dora^llico , it. nou farefto. 12. pijen ubbriaco. eno vbito kdhlo una ftov.glia rotta. fkkdda i! d iino —fhko- da d* ni tukej pecca- to, ch? non h qui. na> rei4 oknd siddlat , faccia otturare— im« murire la fbiellra. vfe rezki ogni jsorta di roboe. mdzh m gertare. fo zlo ver g H hanno per- siur» gettato zhij)in'i il coccio, rot' tam i po 6tim irr, soppefla« re coi piedi. ne bom tebe k iviga dd- lal non dno a te ia c lip i. glej, de ga fpravifk fa, che se ne vada. fe sivi!in , sdrajarsi , ditlenlers , sdrajato , koker de bi is nrbef perldtelq lasicche fos-se dai cie'o cadato. saverni falio n tarna r. sa potrebo pel b'S0gPO s djin aasettato , siti- bondo. [podit t in sdrucciolare. vpitje d chi as i o , un gnd >. prejkerbim provve lere 4u slo jemlem .prender a mali p-^rte ta zhif in qu«,-tto frat- tetnpi srdfem crescere , accre scere. grosno smisuratamente, it. terribilmente. vfe bol majkin molto poi piccolo. tendk sottile. fim vidit s- mbrare, kako pat come po; ? fe v.aip vsa me m Itnnger- si, raccogiiersi, pigli* r»i assierne, oberaem vohate, rivol- tare. nasaj per tira m coudur- re di rito cosa fa- ra? isrozhim consegoare. sravim p/rjidvirn aggiun- ge?e appresso. de bi pdzhat popravil che sigilasse meglio. pdzhat il sigillo —- sape* zhdtim sigiliare. v6jek ni perjel la cera noi tiene* svdm irr. risapere. «3- Mn kup pifim pod pis* diho ua mazzo di carte sotto braccio. zhe jih bol vun gonim bol ndter rijejo piii che li scaccio fuora, piii fanoo cilea per enirarvi. raslozhim separare i t. in:erpetrare. de tadej vedo sicehe sappia. povabi™ convitare, far in vito. J k finem conebiu^ere. su jutri jih pa vJ /vato povdbim per indoma-ni Ia in vito poi alle nozze. noterpoUshim porre dentro, it. presentare, produrre. jddne befede le uiti me parole. sapopadem comprendere conteoere , racehiu-dere — v* tih befidnh je sapopddeno quefte parole contengono. fvdtovfhina, fvdtovanfhi« na le nozze —- fvdto-vanjhino obhajati te* ner nozze, shintva lo spesalizio. sapeliviz un sedutore. pdrkel Puoghia, artig-lio. bdg naf va i f Dio buoao! Lidij ci guardi ! grosoviten terribile. kar ti grede cio , che ti tocea. nikar non no. rezh je napeldna PafFa- re e inc<»inin.:to. jepd kashe promette UO buon esito. zigoviz un suonatore (rozzo) di violino. ino ino la hitro e quefto subito, al niom- to. jih ne teroirn , kratko ino m itd nt/ non U soff-o nh pu.uo , ne poco. skdsnem p ovare,evin- cere. predert m »lendrino it. matau ;uros i. mi je hudč godi mi va male. bled padido. metla la nebbia konilta um a cavalletta. smnmim sbalordne. veskem bgare —- meni Je vdshe le parole mi scorrono. kaj t-dj? da senno , sul serio? lahko vdjh veli bene. poj hi lam mandare, in- viare. nevdrnoft un pericolo , rischio. Jirdfiovam mettere in soggezione. ta mi je Jtila po Jrezhi queOa si , che mi e liuscita. tako hitrč , koker mo* rejh quauto prima possibile. Je v mdj vtikam impac- ciarsi —» en Je bi v* 33* terdof me*f vtikal egli vi caccieiebbe i! suo našo. Japarza Palito, vapore, funte*. oni jo pazh to pravo vgani.i sei si ; Che P hc indovinata. na vje plati da tutte le paru. ti narvezhi barli i piii granui spassi. Atto t e r z o. I. Sim n mrdilen sono pre- pato., jhebiz lo ftaMoue. , un caval o intiero. oJdfdm sellare (ap'i al i to, soffio, v* eni /dpi i i un sofiio, in ua . aloppo. kdk um tarta Ii. re. trape S mano jdg^dfo mi inincbionano, mi dano ia s »a. osmir/am dar dei rabuf-fi, sgndare. mipum ammiccare, far d'o c h o, kaj me moti t cosa mi teuta ? 332 Vlizhugar un vagabon-do. " vmashem irr sporqare. ti pdfli quefta noflra servitu. d&hj P'u lontano , ul-tcriormente, piii tempo. koker mi gojpoda come noi pradroii, — noi Signori. perfilim sforzare , oboi i„are. obr^zhim voUare , gi-rar * govorienjc il dhcirso. arn idk m.i, prd. ncfdjen di cattivo umore, Ji dna la pirete, il mu- ro fra nezzato. rar>i/cm7 ir. fracassa-re fe pr-rmdri accade , si da la co.nbinazieae. po fhlingah per le sca-le. meni Je zhapj sgodi ti- donda in onor mio. frdzhim incontrare. hrepenim annellare. lepd rdvna s1 njo I a trat - ta bene. kar ferzd posheli quel- lo, che il cuore de- sidera. fe malo hvale vi non m rita nemeno un grazie. kdor nam da ; sa kar nemaramo chi ne da cio, che poco c' im- porta. aa meji tega , kar rddi ima no in luo^o di qjeilo , che desi.ie-riamo. tfzhafih qialche vo'ta. rdvna pdt la Urada drit-ta. fhdjim venke assieme, concotrere. drinam aifiollarsi. shčkam ftivarsi. bd^aft ba'ordo , babeo. pdfi i i p u g 'i o —ga srn i m vy pijilh l' ho in pu- smusnem irr. scappa-re, s Ir.icciolar via, i'i0ir di man«. kdzha Urdovriten oP. i nato, ca« parbio. Jit sazio. davno g^a molto tempo obfiajim fermarsi. rud i*nam voler bene , amare. kdzha il serpente i t. kazha ! volpone / svit je e furbo , scabro. befdga uua bisaccia. fodim ejudicare. pertezhe , de ji fdpa vhaja accore tutta ansante. per zhim fmo come (liano , come che fiia« mo. ¦ . :> : ¦ Shipam rosicare la pan-cia. hamtlza Ia camomilla. skuham cuocere , cuci-nare ozhi kotlarn con occhi bassi. pokoren ubbidiente , os-sequioso, divoto. na'mehajd sorridendo. sldshen i rr. mentire it. maucar di parola. od /shem ricidere, tror-c*re, mezzare — do-brd fe je odrdsala si cavo molto beoc(dalP impaccio). sal&bim inamorare. vjidem scappare. krdp kcqua bollente — zhe Jim krop al vodn , se nono maschio , o femmina. 3*3 kalusina Jncinoltra. aa vjdkt tčien ogni set- tim ana flivigam car piattonate. saftdjn Je mazhke fd Ifham , mighorare. ppvt'mm, restituire kdjsi.a, una casuccia, «. ;>p ntii. primtn, il c gnome b'jtuim , pre n ver paro- la i t fčt t' vv caio odgora' jam, r i ¦> p n.ier--, diffe':d tk: a vo e rusod vdoje , djcl)J< ra zione, unconftsso it. la prof ssrorie di lede. brujiiii^ atLUare,ag6uz žare svuhgam, fischiare. supermfi, un' avversa-no najhtdjem irreg. esbor-sar^ , contare sula tavola (i con.ia.jti). hvaidshnoji, la grafitu-d»De. imenitnofi, eccellenza, imrjortanza. podvershem , sotto m et- t ere. jeshiznnik, Iinguazoso. /efa podpif, q nes t a firma, so toscrizione. savdsa, Poboligo, vin* colo ; ondizione it. ligaccia. spdsnam, riconoscere. li jamo, ma solamente, soltanto. zhajilivd gofpdfka , in- chia Signorif« tdlik i asldzhik, una gran differenža. finnja , una porca , i t. uno scarabocchio dv i neb iostro. gori y sop a. vi/ok vmhen , dottis- stmo na Ufh, a bella posta. prcpij m, sbagiiarc nel-lo sei irere. v-inrm , spingere dentro 11, forz-ar a rice-vtre naioshim, c rlcdre, ad-dossar«-; mčjn dnarje Jim per icvi nasloi/uU 10 ho to>piegato da te li u.io dana o. p o ver* 335 poicm*m, rendere, re- stituire, na perjego shenzmo, stringhiamolo al giu- ramento. ihtfnem, parare il bes« tiame grosso. pij kam, zufolare. nima zvdnka , e senza dan a« o ; e abbfuc- ciato. Jim Je obldji perhrdnil; mi sono rise. vato la fa. olta. kidnfiza , Una clausola; ja Jhe ena dr&ga kldn-Jiza srdven, avvi ancora uo altro non so che appresso. imtnitm fiarjhi, rispet-tabili genitori. kuiba, una puttaua — k&i be , Jin , un ba* »tardo. taverjh fti, gettaf, bu»-tar Via , i t. scariare. vkrdd m, rubare. je leshdzhe , egli interesna —• na mem je triifč iesheztie, so;to jr sni.1, che preme, sono un soggetto m9-p -rtaote. shim+nje, Un segnet, con-ti i»Segno, una marca. kri/hzhek, unu picciola croc*. bog s vami, arldio. bog s nami! o Dio! zigan, uno zingano. J ur zhe k Giotgetto jhtmano , buibanzosa-m?nte mernik (polobnlk , kos. ndmk) uu mezzo rub-bio. natura je premagala, I a natura ha superato , ¦—• nwdvt, la natura. Jerze* mi pove* il cuor mi | da objdmi ga abbraccialo. pertifmi ga na perji strm-t gito al seno. tak in simil guisa. S* ¦ poprdjTini , poprejfhni , gli antenori, gli an« zidetfi. v 6} lina dr dr jot , Una borsa di danaro. de bi ii6d> / che dia- v« jo l 11. v<->ua &\ dia- volo. tasun, eccetto, eccettuato Ohrd tim , conserva rt. , cusiodire it. rnante-ne»e di vlito, e \ t* stito. zh/bog da se Dio vuole. tubva- 33« i oblubim de scommettd c h -. jih v fva te p&*'dbim io» la itivdo alle nozze. Jia-a/hina , un sindaco, it. il compadre d'a-n? Ho srdven a p >r- ideie sraven, ve-nitevi niev\ning%%y (meglio sas-dvvan\e) P opinione , un parere. Atto q u a r t o« i. mdfi-tvsh , una s >Ia\ j' rdihami prevldzhen 9 r c oper o di fi >ri luzh la ca-ide-la, —4 lu» zniža ( d t m i n u t ) poln luzhiz , ripie« o di catid«. L tte , di lu-m i — mdjiovih po/1 luzhiz, u ¦* sata il-luminata. md\s da-, in vita mia. ptu\ toresto, stramcro aiir no, zhga ? oi chi ? las^niviz un baggiarlo. refjnizo govni pafla la verita. maroj? forse? nevumuoji , la stupi-dita. Upa nehvaldshnik , un' in grato. mamka , Sig ra madre p reber nem, irreg. ri- voltare, — vl'e fe je prebernilo, tutt j si e c imoia'o. fati lubdsni , ftutto d' amore navdi n , avvezzo , as- su fa t j. ozhutik, seitimento di natora. s de) ji prtmd al vinces ti ; supsr is ormai. zifik u:i rus< el!o , it. u i braccio * Url fin me — po žarkih mi Jolshe vun Ji: jo piao- go rivi di lagrim^-tepiZ uno sc occo al te bo fam ? uon te vergogru ? kaj vela . de j» šmjio- pim somm-Mo, che la capisco. porinem spiogere. is moji'/ rok ji ga nji mifila cfalle ime (Ha ni non sprcvi d' a verlo. pordka P impalmam n- to mitnmo.iia e , i' anione cougiu^ule. vred assieme. na oboji Jirani d'amcn- du« le parti. modrdfl la prudenza , i t. la sapieoza. rajem crescer« — vitn-kej rajijo ereseono , sorttfno fuori. kakor pojidvim come ' mettiamo , come per esempio. samolzhim ritenere sotto sileozio. jperfege salublenih igiu-ramenti drgP lnnamo. rati. svd/iojt vdddih sb/n la fedelta delle don..e giovani. fdlse Jiarih bab le lagri- me delle doune vec- chie, fromathija fkdpih la mi-seria dei tenaci ( a-vari). bogatijo, bahdzhov le ric-chtzzc dei milanta-tori , degli spacea-montagne. gofpofko obeianje la pro-messa dei signori graodi. ni konta , ne kraja non ha giaramai fine ; non ha ne prin-cipio, ne fine. vashen impo tante it. di ; iuffo peso. I64hijhi pin tac i I«. Ššf meni je veliko loshijhi de Je mu sla shem «-mo pinttofto di dar-gli una mentita , piuftolio vOglio re-ftargli buggi*rda. ushe' vdla lascia ch1 {sila vada. vafujem far P amOre , civettare. sgovor seusa , bretefTo. sa hudo tsarnem prender a mala parte. 2. P/ebldzhem irr. trave-flire —- fe bova en d v*drugo preb!ekle noi due ctmt iert mo i vefliti f*una. prendeia i veftiti dclP altra). fe premijlitn mutare di persiero , cambi; r idea. moj bog ! Dio mio ! i t. deli pensi! mdtam gettare« tako rne'nim le ecco come che penso. aze?a/ je shdl mi rineres-ce. sdvignem al zave irr. svdji fedele. mat prd nagla un po troppo impetuosa. Y lipa il tig!io. pijmiie uu biglietJo , u- pa lettenna. da'pm pif't dettare, Jga'odoben rassomiglia-re. pbloshim porre , coilo; care. ni ga shivi zhlovek vi dil non P ha veduto ariima viva. savijem i r r. torcere , llorcere. vrat il collo. fe tfdeklizham [pravi si ficca tra le ragazze. tizhek uccelletto nejrezhni fant ragazzo n>aendrino ? Jej vidijh vedi pure. ofi finim reliar attonito.' dokonziiam ultimare , mandare a fine. vjhel sc.ippa'o. krr ]* Jposnan allorche e scoperto. podvuzhim iliruire, am. maelirare. goronm piavizo pailo la verita. ne Jmdm je ganiti non oso muovc.im. 4- Obdershim irr. tratte-nere. pre f de passa—bo vshd prtfhlo gia passera, saftizliem girandolare. Je tiram farsi condur« re fin tarrozz.a pre-cipi- eipitosamente ) , parlire in tutta fretta. s/d/o / allocco, babbac- - cio ! jesddrim cavatcare-sp raj h ujem and are in- terrogando , esami- nando. jlodjov fant ! demoni© di ragazzo! Je ibrihtam ricordarsi, risovvenifsi — Ji Je sbrihtal ti viene in medte, jaa biti pud essere. prepiram altercare. zepetez il granchio —-žepe tez me prime mi piglia il graachio. Jim hud sono in colle- ra. ijaktdri ciascheduno. poj kozhirn saltare in al- to, sbalzare. de te vji Jhente/ andate alPitiferno tutti assie- me. tmirajp, sempre. tovarfniza una compag-na. potdhmen mozzino. de Ji nogd polomi ! che si fracassi ie gambe. spet priti ritornare. 539 a pervdfhim augurare —-ne pervojhim invidia-re. ne/tanari/d insipidezza. 5- Godem suonare il violino. pujhliz un mazzo »di fiori. dva, ino dva po verfti due a due Secondo Por-dine potler i, indi /prede/, d' avanti. je v/topim , fermarsi. v1 dveh tdrftah, in due fille pertdzhefa , ino v' ver-/fo ftopita accorrono ( a due ) ed entra-no (' a due ) nella filla. petje sdzhne principia il cauto. tiftikrat allora. t/e li , la. nar pred prima di tutti i t. prima di tutto. zhafi Ponore. hvala la lode, vjdle/ sempre ^ sempre-mai. feshem s* roko flendo Ia mano. 34» md"ni bdg vd egli črede, Dio sa cosa. pomigujem farsi cena« d'ocehio. kdskem moftrare irr. sazhnem comminciare. nobddea Je ne gdae nissuno si muove. primdm irr prendere. pdfli il violino. /e?/v» lo spiuo. Jdshem irr. porgere —¦ je Jegal sa roskizo voieva prendere, era per prendere il no-retto. pldjhem irr. danzare , ballare. sagddem irr. intuona- re , suonare una dan- z«. popddem irr. afferrare, ehiappare. na tikim senza chiasso i t. mentalmentc. sdih&jem trarre dei sos- piri. jdjte ino pite mangiate e bevete. pogdika una focaccia, pokiizkem irr. chiam** re ( da se ). marjh vrdjhejo intuona- no la roarcia. 6. v* ne dr rje in seno. pdtje je viin il caato fi-nisce. Je perpoghem irr. chi-narii. na Jvoj kraj su! suo po- lio; di parte sua. naglč con vcemcnia , impetuosamente , it. alP lmproriso. Jkdzkim naprej sbalza- re innanzi. vun po tdgnem irr. ti- rar fuori. s* ro^o mdknem dare-— colpire colla mano. kakor ai qiasiche. sbddem i i r. pungere. Jiijnem irr. itringere. Jefdm poppare , allata- re i t, succhiare. pifanje Io scritto , i t. *qualche cosa di scrt- to. vtijnem Itringere f/hella mano). hintaj! per bacco ! od snotrvj di dentro. od svunej di fuori. kir che i t. ove, laddo- ve. na tlih per terra. pobdrem alzare , leva- re da terra. trapijl lo scempio , sei* mauito. 34» 6. I mar ? forse. ? I nizh takiga nizh niente di conseguenza. j Jt poddfh na tdke flufh- j be C impieghi a si- 1 mili serviggi. ! fo vjdmem correggersi , raccogPersi I Ji pridna ? sei brava , i buona. i perjidvim a-2giungere. \ bdgam ubbidire. ; dzhka Sig.r padre. | s* tdshko Japo annellan- i te , ansaote. mi leshi na serzi mi fta sul cuore. aharim ardere a fuoco, e fiamma — s h arih una fav.lla grossa dal« la bracce ; un raggio di fuoco , fonzhni ibarih un raggio co-cente di fi le , ntbd fe shdri i l cielo L affoccato ; kakor en. gordzh sharik come un vampo acceso. obzkutitn sentirsi, avet* sentimento. kupzhuiem trafficare , negoztare. , naresen disgiunto , se-p a rato , it a c ca to —•*• ne mdremo nfiresen non poss!an\olta,ccarsl io je Hozkc s ti finimi iti vuo-Je segaire, seguitare gli altri. nima para pod so n za m non si da sua pari suiia terra. grtidim rodere , rosic-chiare — ne bd jo gr&dil ella non e pa-ne per i suoi deuti. Jim porok garantire. sahdjam tramontare it, inseguire, dar dietro. narozhttjem racconsan-dare; noroihuvam aa-dar raccomandando. Jlanoviten termo, forte, coftaote. prekvantam infinocchia* re, eni fo mdfh sa to per quefto affare ella e. fatto appofla, po rodu dietro Ia na- scita , dietro il padre. savupdnje la fiduccia. lubiza Pamorosa. namdnirn deltinare. fe bdm podal mi arrcn- de to. nadloga miseria , cala-mita. oshdnen jim SOBO spo-sato. 34? to je Ig ! eccolo , ecco-vela eno prašno morebiti un vano pno darsi ; un chimerico forse. smdtim confondcre , scompigliare. tje v m dan alla spen- sierata.. obf6dim censurare, giu. dicare, sentenziare, opravik una facenda. preudaren giudizioso , riflessivo. Je Jpufiim sfogarsi. pregledam e-raminare , considerare, Je prenagli ai operar in furia , alla recisa ,* tiansandare la con- venienza. rastergam Liracciare , disfare, savčslam abbofonare ; it. umre, congiunge- re. Atto q u i n t o. i. Utiza un casotto, vdja il ramo— utiza is vej un casotto di fras-che , un frascato. Jpredej d' avanti. klop uno scanno. mah la porracina. pomaranzha un' araq, cio. kaj neki ? cosa mai ? sashvishgam dar un fi-schio. ndglo ad un colpo, alP improviso. vun ftoplti sortir, venir fuori. Jantini Ia giovanaglia. bakla una torcia , fiac-cola. viishgem irr. accende re- j;* debelim g Id fam con voce bassa (grossa). mdfez Ia luna — mefez fhe ni gčri la luna non e ancora levata. kolik:/ je ura ? Che ora fa? hod P andamento it. una passeggiata —» eno pofhtdnot dekldino en gofpod imata fhod pod to Upo una ra-gazza o nella , ed un signore hanno il loro rendez, - vous sottO quefto tiglio. hrlbizr un monticello. germdglje ( germoje) uq cespuglio, boscaglja, Jirah la paura. zh u tim 341 zh/itim sentire , udire* kazha uo se*p*nte — kdkjhine kazhe fte ? che volpi,che siete? o che siete fiute , doppif- ! Jukum torcere , svi)am ri volgere. med il miele , i t. tra , fra, iufra. pizhhn beccare. je t) k*j ? e forse ? odeta (odeji) una coper- ta, il c primeuto i t, la scvpravtOe. 2. Pčj'ii kam va al diami-ne. sdbe egli ge'3. je mdrslit (je mrds ) fa freddo. potrebujem a ver biso- gno. rdja la rugiada. zhes oltre , dirimpetto. majem tcnten tiare — je nekej m d je si muove qui!ch<* cosa. fe mdrem (pravit v utizo devo ritirarmi nei c isotto. de bi ga vunder! che. gii venga il canchero tndhka rozhizi una ma-Biua tnoroida. vjmilenjo pieta , com. passione , misericor-dia. /črnke] quivi, qui tukej jo te fpet eccote* lo di bel nuovo. ta nefrezhni pdgloviz o pigmeo maled-tto! kvdjim impaftare , it. i smani« rsi. pokčrjhina P ubbidien- za, condiscender.za. a; ti tat ! oh / bi ic >n- cello / 11, ah furfante'. sadofii d« j' fhtudent e uno Itudcnte , e tan« to bada. o j',mine! o povero me ! t.no sa uho uno schiaf* lo. lihi Porecchio. y» mani po lizu si f e- gi ia guancfa. de \e vunder l poter del m i\.'o ! mira on f cosa gi'im- po rta ! pdh k una picc-0'a tal- pa i t. un ghiro. [h?a'am tastcggiare ftazzonare lefe'n legnoso, di legno. fte ga vidili ? si puo d ir ? ! perjiiz uo difolino , un dito piccoio — ti le I pe Ji'zi 3L4 vshivam godere, obilno copiosamente ' abbondantemeote, ec- cedentemeute. pdt'lan uo'auello. nčjim portare. sa snamjs ia contrasse- gno, pe- memoria fe perkldnem inehinarsi, far una riverenza, fhumim far lumore , rumoreggiare. de memo odide che pasti , clie se ne passi zhrnu nama je ' iiizti ? a che serve la lume a noi due 3« F9temi in iscuco . nei bujo, nella teoebra , nella tenabrosiia. J/itdjem, irr. comare , num«;rare gof06 s a bij Uno dershi— fhtdja egli preude lapadrona per la canieriera. najemam caparraisi prendere in soldo. , s vem irr. risapere. minem scorrere , tras-correre, sheniza una doulcina moglie carina. pordka P unione m\?r; mo-ilaje , Jq snovali zio. taj - perjlizi quefti ditoiioi qui mar nja unafavola, una baj i. mdder savio — mddra lubesen un amore so- flenuto , moderato. kaj vunder ? cosa mai? 1 vabi n tentare , ailetta* re, adescare. Je branim resihere, dif« len de rs i. odbiiam rimbalzare. je Jiurjena e faito. vdzkno in eterno , eter« nam eute mi frdmaki noi poveri diavoli. ponovim rinovare , ri« novellare« vjdkdan ogni giorno,co. tidianamente. najti trovare irr. prenaredim rifare, rino- vellare. prenaredim naustro ope- rare, agire coutr.* la natura. 0*14/ P eco odgovarjam replicare , dar delle rispofte. perjeten caro , grato , grazioso. perludea amore vole , uattabile, eortese. jim mOjh bejdda soco jdi parola. 345 faj vem , per zhim fim altntno so« come che fte pokdra peniteoza , la cOnt izione. sajkviskgam fisehiare , dar dei termi col ii« schio. saddvim ftrozzare , af-fo^are. prddan primache. ogledujem guardare, mi« rare da capo a piedi. bom rekel sagdfii ino pojv/tit fard suona-ro ( il violi o ) e fard fir lume. mu ujiu satijne gli ser ra , gli tura la boc. ca — satifnem com-primere irr. gojpdni gldj la voce della padrona. grosna krivita gran torto — fe ti godi krivita 11 si fa torto. skele il desiderio , il prurito. gorim ardere. rusde'nem i r r. disfare , scommettere, distrug-gere — mi ferzd ras-dene mi lacera , mi distspgge il cuore. v6jfka nof je rasdjala , ia gucrra ci ha rovi« nato. vflifiiim esaudire. fo fvojo prdvo befddo colla pr >pria sua ( naturale ) voce. de te slddi ! poter dei moado! corpo di sa« tanasso! vdarim battere, dare. tfiUSjt Ia mDericordia. tepem irr. bjftonare , lo tepi ga dflgli pure. perlisneniz uiPaduLito-re , piaceotiero i t. on fin to. fe vdam arren IersL jfidma uno sciocco, ba» lordo, babbeo. nafidvim drizzare , Ie-var su . im^lherare, > t. mettere la trap-pola. kuj jim jeft kriva ? che colpa oe ho io ? fe obefim appicarsi. gladim lisciare, pulire it. carezzAre, pčzhim scoppiare , fra- cas-e e it. peicuote- re. prevsdten arrOgaute —» prevsdtni zkloVek , po* nishaj fe uoino arro-gaotc abbassati. persa* 44*5 persad/nem adopertrsi, darsi pena, impiegar« si. ; 4. GUialfhe V teatra. na ravno/t \ ditittura. te bwke quefte burle — baje. naprej gdnim sp;naere, cacciare innaoz . mezh la sp tda. kolaem b.ti^mmiare. Ubijem ammazzare —- kaj ndki vupijej cosa grida ma * podan receare, dare. sii vina ! aoi mala čcio! s"nas ij dersano j/to con colLra riiemta Jdkam spiccare — /*/ re imbrogiiato-v(a bojezha tutta ti mi« da, spaveotata. pofhajt\o spettro it. lo spasimo — paklenihe po ad i demonj in« te mali. kaj fe g< cl i s s i del sole, mdfzovo mrdknenje Veti c/ -si della luna. fdver la tramontana. jug il s ud. mrak il poneute. s6r il levaate. podnebje il dima. C R- E R R A T A. Lin. invece di: Leggasi : I. pollisillabe polisillabe. 20. el; scrivono ofl el scrivono: ojL -5- cosi si cosi vi si. 4- possa posa. 28 dghin, vdghln 6gin , v6gin. 2 <> d' ammaeftramenti da ammaeftra- menti. trovand troocano. 4- CAP IL CAP VI. i i. S rak(imi s* rokdmi. 25. dekllzh dekilzh. 20. la nuvola il nuvolo. 18. zit z) t. 19. ** pobni j' bobni. 26. sajhl&shlk safliishik. 3-*- mocchio moccio. 7- kashel kdjhel. 28. mollifiicare mollificare. 21. acciario acciaro. I. 0 zfui ozhi 20. klbbafa klohdfa. 33- kdjo kdja. 10. Jo s h val-jo Jo shivdl- jo. »5- usato usaa. 1. mutta muta. 7. šibam lepiga,pdbizhd šibam Upiea p6~ bizha. g. ifhem. milo/iniga , ifhem milojinigd priatla priatla. 8. blat blat\ E R- 35 i E R R A T A. Pag. Liri, invece di; 65. 68. 69. 7«-73-77-78. 84-86. 88. 93-99. 104. j 06. -35- ibj 138. 143-144. 147. 152. .56. -57 100. 165. 166. 16«. 169. 32 3 21. »7 2.1 »9-19. 6. ti 33 5-11 -9 J4 16 »7 S-10 20 invece di vioUnte s1 Idpmjhim minu e lah ji ftirndift Iti rje dvafeti pioncmi p^pasizione pr d/do fte si i p >orvi katera Jva v rdi t jva vrela sitsla bi bila mčtil Getundio 145. 12. perfettivi 9 21 16.26. 3' 9 2 i« i* plazkari bish jte ia d, cattit ndjhel sp^npere (0'SZ.itO odra/em prt; t i klepezhcn $ Leggasi : invece di dir«: violen»o. j lepi im* minuto« lax*.ji, JhJrndifi* Jhttrje. avaj/eti. nomi. preposizione. pioaajo t. essi. apporvi. katero. Jia v, dia, Jia vtdla. grisla. bi bila m d lila. Gen ndio. /Kotijdzh vuzkdzh. perfettivi , ed imperfetti vi, plazhana. b tis bajte. la d nelP in fini-fivo, come: Tltljli' l, j-p indere. $01 z. to. odi o lem. pldti. klepdtatt hUpdzhem , kle» petam. »7- ERRATA, Pag. Lia. Invece di 171 ibi ibi 172. 174 176. ibi j8< > ibi i3i. 185-183 189« 191. 19». 193- 194. 195-196. 200. 203. 105. i©8- 309. 213, 214. 215. ibi ibi ibi *'7 11. sha'ihdl\*ni 15. sanaro 15. badn.il 4. jdjem %. dermiro 27. mofhil 30 vlashil 15. P ifaliani 21. pnfhlufhati t. trrra »3- 5. fhlijhalo 13. o t/z 17. po/len je 12. mettersi sotto untetto 10. ek Jhdjlih 24 fidtijdih 31. sed potuis 1. nV^o/ 35. scrittorj 28- m eni s h 20*. perjIhi \ i. tizhizka 29. Jhlifhim 19. pri)hal 22. Car. 11, fhlifhal 18- A1meti/h ki 21. k9 gnadlivi 24. /«/? f«0.T 7 *- ?ia. iO. pokidk — Leggasi; j kaljen. sanare., branil, fčjen, dot mite* moshll. vloshil. italiano. pojlufhati. terra. Jkos. flifhalo, ozhi. pojhtenje, andare, it. mettersi sotto tetto. obfhdjlth. Jeddzh. sed potius. ndkaj. tciitteri, moni/h. pefhli, tizhka. fllfhmi prifhel. Bar, Jlijhal. kmetifhfsi. /V gnadlivi. jefi per tebi, zhe. pakldkne, ibi / \ 353 E R R A T A. Pag. Lin. invece tli s Leggasi • ibi 23. tvoji mladojlt iv' e^o/z mlddoJU s 19. 1$. keflam tnefiam 220. 23. Vafha Grada. vafha Gnada. L22. 4. Al ti 49 sil ti fe 223. 5- Pj"bo Jo fobo 224. 19. enga eniga 226. 14. H a s dalj a Masdjdla 228. 6- po g lei poglej 23° • 20. fhibeli fhtibelz ibi 23. fhtizelza fhtibelza 233. 23. propovem prepovern «33« ibi 1. lahka lahko 4- pohuifhanje potiujfhanje ibi 22. e«aW tadej *S4 24« kadar. kakor 235. 8. pozhasi pozhafi 23 6. 8. -w vef 238- 11 aio/ff mojo 239. 24 vax vaf 240. 32 jdsi Š42 22. raa*r raven ibi 24. r *A rezh »43- 36. a« naj «46. 6 c tukej je tukej ibi 7. grashini grajhint ibi %. ih bol jih bol 2 jO. 16 poklizhtc p okli zhi te ibi 26. j^a/f skusi »53- 30. flunfh flushifh 355- 13 **t7 naj ibi 14. kamilzo kamilzo ibi |6. ait? md ibi 17. shdnena shenina Z ibi 354 E R R A T A. Pag- Lin. in vece di: Leggasi; ibi 30 — Shtudent sa Jlolam Nes. Sthiident ja Jlolam 256. 17 /tr' nje k* nji. 257. 29. j' km/ti s1 kmdtmi 264. 16, vas ha vaj ha. 265. 18- Matizhkove Matizhkovo 267. 26. r/az rej ni z 269 22. menieo menijo ibi 26. bosho boshjo 271. 20. mz mu 16. doi/«/ poi/ •'77' 33- .« 279. 9. eoLa takd 2S0, 6. aa e«? //? de te 284. Ig. Gnaba Gnada 285« 6. obleduje ^_ ogleduje ibi 21. fhj M ibi 29. /Wee. Mat 286. g. vjame. Tonzhka, vjdme Tonzhka, 288-' 8. govori govdri 291. 33. /no/a moje 293. 0- fa*tf/ tukej 294- 29. sajiopli sajioplti 298. 22. odpusfianje odpujiidnje 299. 7. morefh morem ibi 26. moje moja 300. 3, /?az fin ^ 302. 12 ponapidviz pond/haviz 3°4. 18« /Po/>// povedal 306. 9 /?/a #a /pravit jim ga fpravit 3*3- 5, L0 az e/ ke bi ti ibi. g fovrdsnik fovrdshnik 3*4. i§. ccce ecco 319, 355 E R R A T A. Pag« Lin. inrecs di: Leggasi 21. affamare affamato; ibi 29 ne rim norim 32*4- 7. ckere cadere 33*- 3. ter tim terpim ibi 15. prepato preparato 3S2- «5 nrjajen nafajen ibi 27 affiollarsi atfbllarsi 333- 1 kalusina kalufina ibi 4. car piattonate dar piatonate ibi 16 ma mai ibi 19. nafmehajd sorridendo najmehdjem , ibi sorridere 81. kozhkejn kolzhkejn ibi 22. rfziaz hddi ibi 24. di avelliuo di avellin« ibi 25. beoe bene ibi 28. kcqua acqua ibi 29. vodn voda ibi 30. no no sono 334* 7. aa atj/at- alU defir* na ddfno alla deltra 2. 22. parrocchia parocchia 6. 6. H / equivale Lj equivale Questo Saggio Grammaticale e vendibile presso lo stesso Autore a franchi sei la čopi«, in Trlest« nelP Androaa di S.c Lorenzo Nro. 125.