Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Naročnina listu :
Celo leto		. 12	K
Pol leta		. 6	K
Četrt leta .....	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 84.
Maribor, dne 24. julija 1912.
Letnik IV
Obtožujemo«
Težke narodne boje bijemo. .7 vso divjo silo požrešne zveri roparice napada nteš narodni nasprotnik na&e postojanke. Korale za korakom nas1 hoče izpodriniti iz naše grude. Ce je orožje vitez ko, .če je način boja dopusten, ne vpraša, samo našo glavo hoče, mašo zemljo. Edino če bomo vsi kot en mož tvorili obrambno bojno vrsto, se bomo ubranili. Ampak s strahom opažamo: mnogi, ki jih je narava postavila v prve vrs|te, se strahopetno umikajo in brezsrčno prepuščajo proiJtaka-bojevnika) ' mrzlemu smrtnemu železu nasprotnika. Slovensko liberalno inteligenco in pse vdo-i n tel igeuco menimo in jo obtožujemo pred celo javnostjo.
Z velikim trudom, z mnogimi žrtvami urimo mi široke ljudske plasti na boj. Vlivajmo jim navdušenja, krepimo jim pogum in podžigamo jih k vstrajno-sti, liberalci pa ne store ničesar, ali. pa še uničujejo to, kar smo mi z naporom dosegli.
Na deželi se skoro povsod razni mogočn jaški liberalci vežejo z najhujšimi nemšjkutarji, samo da bi nas oškodovali,. Pri vseh volitvah smo opazili in opažamo to. Nič se ne briga tak liberalen narodnjake, če s svojim; vzglej jom tepta v blato vide vzvišene besede o narodnjaštvu, o slovenstvu. Samo da se more izživeti v svojem ! strupenem strankarstvu, pa je zadovoljen. Liberalna stranka pa taka narodna izdajstva oficijelno in neofičijelno odobruje.
Na.jbridkejša in najžalostnejša je povest ni da o naših šolskih razmerah. Dan ža Rnem toži mp in pa vzdihujemo, kakio nam šola odtuji na stotine in sto tine slovenske dece. Mnogo so krive nemške šole in mnogo je kriv šolski sistem, toda premnogo je krivo tudi učiteljstvo in sicer slojvensko učiteljstvo; vzgojeno v liberalnem 'duliu. Bri očko in sramotno, toda rest-nično je :	med nobenim stanom ni razmeroma toliko
poturic in mlačnežev, kakor med učiteljstvom. Vi svobodomiselnem in materijajističnem duhu 'vzgojeni mladenič pride ven v življenje. Ljudstva ne razume in se ne briga za njegove težnje. Vidi pa, kako je narodno odpa.dništvo najboljše priporočilo na zgorajj in njegova narodna zavest se prične Vidoma, ohlajati. Mine nekaj let in iz prejšnjega slovenskega li-
beralca se je izluščil indolenten njjrodni mlačnež, če ne celo rene g alt. Kako vpliva to 'demoralizujoče na ljudstvo, nam ni potreba povčlarjati. So Častne izjeme, priznamo, toda resnica je: če bi |na)Še šolstvo v obmejnih in ogroženih krajih govorilo, 'bi govorilo težko obsodbo slovenskega liberalneiga učiteljstva, ki ne vzgaja mož-značajev, ampak Žalibog le preveč šlev, ki se nagibljejo tja, odkoder pihja veter. Ce bi naši duhovniki 'ne bili iz drugačnega lesa in bi njihova narodna, zavest ne bila izčiščena V drugačnem ognju, bi iz. naše meje že davno donela pretresujoče žalostna: Morituri vos saluta,ni.
Nič boljše kakor na deželi ni delo liberalne inteligence po mestih. Govore se lepe besede, vrže se včasih' redek odstotek iz naroda izmozganega cvenka narodu zopet na oltar, toda, pravega narodnega dela ni. Pisali bi lahko o tafldh, ki so stoppi svoj ča,s v vrstah slovenskega svobodomiselnega akademične-ga izobraženstva;, a tvorijo sedaj avantgardo nemi?! kega n iisprotnika. Pa; nočemo dregati po tej najgnus-nejši rani, ker je drugih dovolj težkih preveč*
Za. 'enakopravnost po naših uradih se borimo in bijemo težke boje. Od vsautega najpriprostejšega človeka se že zaideva, da bi se spuščat v konflikte z naše pravice v tla teptajočimi urtadnikl Oiii pa, ki 'bi morali biti v tem boju n,riši najboljši-'zavezniki, slovenski urallini ki, ki so v veliki večini liberalci, stoje hladiiotiušno ob strani in ne ganejo z mezincem. Radi strahu pred zamero navzgor molče trpe, ko se naše pravice prezirajo. Mesto da bi se kot en mož združili na|m v pomoč, nonižno klonijo zmehča^ ne tilnike in nas puste na cedilu,
R(avno tako kot niso ti liberalni uradniki 'dobri narodnjaki v Uradu, ravno, talko pozabijo svoje nar rodne dolžnosti le pregosto domuj vi družini in pri vpeli nastopih v javnosti. Cesar obtežujemo liberalne uradnike, to velja v veliki večini tudi za vse dr-uge med inteligenco se drenjajoče liberalne 'elemente po mesitih. Nikjer nič odločnega, in neizprosnega, ko se gre za naše pravice, ampak povsod samo hlapčevska ponižnost in lakaijsikja uljudnost.
Te obtožbe, ki 'jih dvigamo pred vso javnostjo, priporočamo „Slovenskemu Narodu“ vi razmišljanje. Mesto suhoparnih razprav o „(klerikalizmu, ki obso-
ja naredi k smrti“, nekaj odločnih besed na' račun teh liberalnih duš, bo veliko umestnejše in mogoče tudi ne brez Uspehov. Caia bi bil že skrajni, da bi postali liberatici poštenejši in. odločnejši Slovenci.
Desetletnica ,,Zarjeu.
Veliki sestajnek slovenskega in hrvaškega di-jaštva se vrši v dnen 1., 2., S. in 4. avjgusta 1912 v Ljubljani. Spored mu je sledeč:
V	četrtek dne 1. avgusta: Oh 'L3, uri popoldne: Občni zbor Slovenske dijaške zveze v dvorani Ljud-šklega doma. Istočasno: Glavna godijšinja skupština sveukupnog hrvatskog kat. nar. dašitva tv' veliki dvorani hotela Union. Ob 8, uri zvečer: Pozdravni večer v veliki dvorani liotelh Union
V	petek, dne 2, avgusta!: Ob 8. uri zjutraj siv.
maša v stolnici. ,Ob 9.. uri dopoldne : Slavnostno zborovanje v proslavo desetletnice slovenskega katoliškega atkade,mičnega tehniškega drušftva jZiarja“ v Ljudskem domu. 'Istočasno:	Zborovanje i hrvaških
srednješolcev v Rokodelskem domu. Ob 2. do 4. ure popoldne sejai slovenske narodno-obrambne sekcije v Rokodelskem domu: a) Kako vzbuditi narodno zavest (referent iur. Fr. 'Jež, „Danica“), b) O izseljevanju (referent iur. M. Zavladal, „Danieaj“). c). Tiaktika češkega narodno-obrambnega dela (referent iur. Fr. Strižič, „„Danica“). Ob 4. uri seja slovenske literarne sekcije v Rokodelskem domu. Vzporedno ob 2, uri popoldne:	Skupštine i dogovori brv. kat. akad,, po-
krajinskih društava: „Pavlinovič“ (Dalmacija), „Do-brila“ (Istra), „(Martič“ (Bosna) i' omladinske sekcije iz Banovine. (V veliki dvorani hotela Union. Zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu: Slavnostna predstava v proslavo „Z,arje.“ Igrajo slovenski katoliški narodni akademiki,
V	soboto, dne 3. avgusta: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolnici. Ob 9'. uri dopoldne: S5cup.no zborovanje slovenskega in hrvaškega katoliškega narodnega dijaštva v veliki dvorani hotela Union: a) Slovensko katoliško narodno dijašjtvo in njegovi ' cilji (referent iur, J. Basaj, „Danica“), b) Katolička misao u hrv.-slov. kulturnom razvoju (referent med. M. Bašič, „Hrvatska.“), e). Slovenski duhovnik in narod-
PODLISTEK. Anton Martin Slomšek
kot literat, mecen in svetovalec pisateljev. — 'Odlomek iz njegorega življenja. — Al. Leben.
V	vrsti lavantinskih škofov bo veliki škof Anton Martin Slomšek pač v vseh časovnih dobah zavzemal najsijajnejše mesto, bodisi' k'ot cerkveni knez v razmerjh do svoje dijeceze, katero je spretno vodil, in do katoliške cerkve, katera ga je poklicala, v apostolsko delovanje — ali bodisi kot kristjan v svojem zasebnem življenju — ali konečno ' kolt mož na svojem stališču napr.aim ljudstvu, s katerim je bil v zvezi po svojem rojstvu in napram državi, čije odličen podložnik je bil. V vsakem oziru je Slomšek gojil če Ra osti in ustvarjal dela, ki so mu pridobila neminljivo slavo, ki krasijo prestol lavantinske vladi-kovine, dela, kojih blagonosne sadove bodo še pozne generacije uživale v svoj časni in večni blagor.
V	naslednjih vrstah si hočemo ogledati Slomšeka kot literata, velikodušnega mecena in modrega svetovalca drugih pisateljev.
Vobče je znano, koliko je Slomšek pisal in kar ko neumorno je sodeloval pri „(Drobtinicah“ tudi še kot škof. Čimbolj se je bližal smrti, tem rodovitnejše je bilo njegovo pero. Slutil je, da so šteti njegovi dnevi, 'a njegovo srce je bilo še polno mnogočesa, kar je še tako koprneče želel povedati svojemu ljudstvu, katerega je tako iskreno ljubil. Mnogo dela, katera je pričel kot šolski referent, je dovršil kot škof.
Leta 4854 je poklonil kot škof svojemu narodu obširno delo: „Življenje svjetnikov,“ S’am je naredil načrt in zamislil metodo te knjige.^ Skrbno je zbral take legende, ki bi imele za kmečko > in , delavsko ljudstvo (obrtnike) največ zanimivosti in praktične uporabe; predelal je sam mnogo legend, katere ga tudi brez njegovega podpisa izdajo. Se več; prebral in revi dirai je sam ves mainu/skript, ki obtsiega 'dva
obsežna dela (knjigi). Celo korekturo je/prevzel večinoma sam in ker si je moral za to potrebni čap od-trgovati od spanja,, so mu ravno vsled tega napora tako opešale oči, da je v svojih slednjih letih mogel brati le še s pomočjo povečevalnega stekla^; pa Še to s težaivo.
Ce je kak pisatelj nameraval pričeti kako literarno delo, se jei kaj rad obrnil na Slomšeka ter ga vprašal za, svet, katerega mu je Slomšek tudi blage volje dlajl. Celo iz tujih škofij so m.u pošiljali knjige, naj bi jih pregledal in aprobiral. 'Zadostovalo jé, če je stalo na naslovnem listu le njegovo ime in dotična! knjiga je. bila gotovo z navdušenjem sprejeta.
Posebno pa je Slomšeka razveselilo .„jHermar gorjevo društvo“ (Hermagoras-Verein), ki se je ustanovilo V Celovcu mo.-ieoa junija 18511 in si je naložilo nalogo, izdajati in: razširjati dobre knjige za| priprosto ljudstvo. Za ustanovitev tega društva je A.
M.	Slomšek daroval 500 gdl. Prvi predsednik, Rud-maš, se zahvaljuje SlomŠeku v’ svojem pismu z due
6.	okt. 1851 „za ta temeljni kamen 1 nameravanega društva" ter se podpiše kot „zvesto udani častilec“ knezošikofa. Vedno in vedno f je šel Slomšek] temu društvu na; roko, bodisi s svetom ali v 'dejanju; preskrbel mu je izdajo sv. pisma starega' in n,ovega veka. Skozi več let je poklanjal čisti dobiček „Drobtinic“ imenovanemu društvu in ko je zapustil Koroško, ga je z veseljem vzel pod spoj protektorat.
Smelo rečem, da so celo SlomCekovi pastirski listi imeli mogočen vpliv na razvoj naše literature. Že po svoji formelni popolnosti nudijo naši literaturi nek poseben kras. Snovi so vzete naravnost iz duše našega ljudstva ter so prikrojene za njegove potrebe. Dejstvo je, 'da je že prvi Slomšekov pastirski list povzročil Čudovito veselo senzacijo v, vseh slovenskih Vladikovinah, ker takšni slovenski pastirski listi še dosihdob pač niso eksistirali. Celo političen Časopis „Novic'e“ si je izprosil njegov ponatis. 'Slomšek je vporabljal svoje pastirske liste tudi v to. 'da je nanovo izšle dobre ljudske spise ljudem priporočal ter netil v njih navdušenje do šol,e in izobrazbe.. Pripo-
veduje se, da so župljani posameznih župnij z velikim hrepenenjem pričakovali časa, v katerem so se nadejali zopet kajkega novega pastirskega lista,
, Tudi narodno čajsopisje, bodisi verske ,&ti profane vsebine, je Slomšek požrtvovalno podpiral ter marljivo sodeloval pri njem. Iz njegove korespondence je razvidno, kako zelo je želel spisovajnje času primernih dnevnikom ter vspođbujal svoj kjlerus k sodelovanju. Tistim duhovnikom je bil posebno naklonjen, ki so bili sotrudniki pri dnevnikih za ljudsko izobrazbo.
Da pa se je Slomšek za versko časopisje najbolj iq pray posebno zanimal, se samoobsebi razume. Bilo mu je v veliko tolažbo, ko je leta 1848, ravno ko se je sam pečal z mislijo v svoji dijecezi u-stanofviti kak verski časopis, iz Ljubljane prišla vesela vest, da bo tam začel izhajati slovenski cerkveni list „Zgodnja Danica“ • in nemški cerkveni list: „iTihö&logisehe Zeitschrift.“ Leta 1849 je .začel izhajati še drugi nemški1 verski list:	„Zeit unR Ewig-
keit.“ Slomšek je bil navdušen sotrudnik pri vseh treh imenovanih listih. Svoje slovenske spise je podpisoval pod šifro „.iMiroljub“, nemške jpa pod šifro: „Der Aufmerksame,“ Ganljivo pa je bilo, ko je malo pred svojo smrtjo pri duhovnih vajah na Slatini, ko je govoril o važnosti ljudske izobrazbe in o dolžnostih dušnih pastirjev, da naj slabemu Časopisju z destruktivno tendendo zapirajo pot v svoje župnije, zato pa naj tembolj skrbijo za raziširjanje resnično izobraževalnih listov, pristavil s svečano resnobo besede :
:„|T o je moja. želja, da se nahaja v vsaki' župniji vsaj e n e k s e m p 1 a r : „iZ g o d in j e D1 a n i c e“ ; : č e 1 p a ne bi bil župnik, ali pa tudi nihče drugi v župniji v stanu, ta izdatek za občni b 1 a g o r p r e n e s t i, pa se: naj na moj r ar č u n naroči en e k s e m p Da r ter se smatra kot občna las t.“
■ Kalobje, 17. julija 1912.
no delo (bogoslovec Ciril KanduL Celovec). ,CXb< 2. u-ri popoldne: Seja slovenske organizacijske sekcije v Rokodelskem domu. Ob 2, uri popoldne vzporedno v prostorih Ljudskega doma:	a) Zborovanje seniora
hrv. akad. društava, b) Zborovanje „(Hrvatske“, t„Po-magoja“ i „Preporoda,.“ c) Sastajn|ak hrv. bqgpslova, vodi „Zbor duhovne mlad. zagrebačke.“ d) Sastanak franjevačkih bogoslova, Vodi „Duns Scot“ (Zagreb). Ob o. uri popoldne v (Porani Ljudskega doma: Organizator. sekcija hrv. apstinenata. Ob 8. uri zvečer: Komerz v veliki dvorani hotela Union.
V nedeljo, dne 4. avgusta: Ob 8. uri zjutraj: Izredni občni zbor Slovenske Lige katoliških akademikov: a) Dosedanje delo Lige (referent med. Bol-kovajc, „Hrvatska“), b) Njeni cilji za bodočnost (ref. phil. L. Sušnik, .„Danica“). Ob &12, uri dopoldne izlet na Bled.
Med ljudstvom.
Sladkagora.
Slomšekbva slavnost, kji jo je v nedeljo dne 21, t. m. pri nas priredila podružnica „(Slovenske Straže“, je lepo uspela. Tlrojno slavnost smo ta dan obhajali. Predpoldne smo slavili drugo patrono našje Marijine cerkve, sv, Marjeto, popoldne pri večernicah je bilo slovesno vsprejetih 13 mladenk na novo v Marijino družbo, po večernjcaih pa smo se v obilnem številu zbrali k proslavi Škofa S lo m šejka. Župnik Gomilšek je v slavnostnem govoru opisal Slom-šekovo verno, rodoljubno, pravično in veselo srce in nam preočil velikanske zasluge njegove za lavantinsko škofijo in za celi slovenski narod.
Pevski zbor je zapel več pesmic, dva mladeniča sta dekla,movala pesmici: „Dva potepena šolarja“ in „Soči.“ Nekaj smo nabrali za .„[Slovensko Stražo“ in slavnost je bila končana, Naj bi navdušujoče besede slavnostnega govornika rodile prav obilno sadu.
Politični pregled.
Kranjski deželni zbor.
Kranjski deželni zbor je pričel' včeraj dne 2.3. t. m. kratko zasedanje. 'Na dnevnem redu so bile sarme gospodarske zadeve, med drugimi deželna elektrarna. Razpr. Wa je bila mirna. Danes je ' zopet seja.
Hrvaško.
Z Q ,p e t nova C u v a| j a d a.
„pesti Hirlap“ priobčuje članek pod naslovom „Apoteka, in hipoteke“, v katerem ostro napada ko-ruptno Čuvajevo gospodarstvo, ki dela le na| to, dfa bi preskrbeli sobi in svoji rodbini dobro zasigurano bodočnost. Obširno piše tulli o nameravani ustanovitvi kreditne banke pod tajno egido Čuvajevo.
V nadaljnem omenja, zopet novo korupcijsko a-fero, s katero je tudi v zvezi Čuvaj. Gre namreč za nekega lekarnarja Kirchbauma, f ki je drago prodal sjvojo lekarno in nato takoj dobil od Čuvaja koncesijo za drugo lekarno. Kirchbaum je prctfitiral pri tej kupčiji baje okrog 150.000 K, Ouvaj pa ---?
Obtožnica proti Ju kiču in tovari Što m.
Obtožnica državnega pravjdnika, obtožuje Jukiča zločina poskušenega zavratnega "umora, posjk/uše-nega navadnega umora na hrvaškem banu in javnega nasilstrva ; nadalje obtožuje šest srednješolcev sokrivdo in pet srednješolcev sopomoói in zlobnega ne-oviranja zločina. Obtožnica pojasnjuje, da* sp se obtoženci na številnih sestankih • posvetovali o umoru na Čuvaju in se izjavili, dai je treba odstraniti1 oblastnike jugoslovanskih dežel monarhije, Hrvaško in Dalmacijo in Bosno pa združiti v jugoslovansko republikansko državo. Obtožnica *pra$v,i dalje, da je bil Jukič dalje Časa v Srbiji in da se je t|m učil fabri-kaeije bomb ter da je dobil odi nekega srbskega majorja razstreljivnih tvarin, od nekega srbskega dijaka pa Browningovo pištolo, s katero je hotel ustreliti Čuvaja, Razprava je določena na dne 29. t. m.
Obtožnica proti Jukiču in tovarišem zavzemlje 18 pol pisanih s pisalnim strojem z okoli 5000 vrst, ter se natanko bavi s samim Činom in obrazloženjem, v katerem se govori1 o tajni dijaški rievolueijonarni organizaciji, o dogovorh atentata*, dobljenih bombah, o atentatu povodom procesije sv. Rešjnjega telesa, ki ni bil izvršen, in o atentatu n:a c. kr. kraljevskega komisarju v MesniŠki ulici.
’Obtoženi so:
1.	Luka, Jukič, bivši pravnik, star 25 let, iz S vda-
ja v Bosni;
2.	Gjuro Cvijič, geodetski vajenec, star 15 let, iz
Zagreba;
3.	Avgust Cesaree, realec, star 18 let, iz Zia/greba;
4.	Dragotin Bublic, učiteljski pripravnik, star 16
let, iz Garešnic.e;
5.	Franjo Neuhafdt, realec, sitar 18 let, iz Zagreba;
6.	Kavatin Horvatin, dija?c trgovske Šble, star 16
let, iz Vinkovca;
7.	Roman Horvat, star 19 let, jz Viinkovca;
8.	Vladimir Badalič, dijak trgovske išole, št ar 20
let, iz Tlrnovjtce;
9.	Dušan Narančič, dijak trgovske šole, star 20 let,
iz Nevesinja, v Hercegovini;
10.	Vatroslav Dolen, učiteljski pripravnik, star 22 let,
iz Hrašča ;
11.	Josip SarinČiČ, učiteljski pripravnik, star 21 let,
iz Poreča pri Požegi;
12.	Stefan Nalogaža, gimnazijec, star 19 let, iz Tp-puskega.
*
• *
Odmev J u k i e e v e g U atentat a.
Po Jukičevem atentatu se je dijak Roman So-vary v Zagrebu izjavil pred nekaterimi tovariši, da mu je žal, ker se atentat,ni posrečil. Vjsled! ovadbe je bilo uvedeno proti njemu sodno postopanje, a ga je sodišče po končani razpravi dne 27. junija oprostilo. Državno pravdnifštvo se je proti tej razsodbi pritožilo, vsled česar se je v soboto pred stolom sedmorice vršila nova razprava, v kateri je bil Sovary obsojen
na šest tednov zapora.
* *
Zagreb, dne 22. julija:	Današnji1 uradni list
priobčuje dve naredbi1 kraljevega komisarja Čuvaja, glasom katerih sta, na ozemlju Hrvaške in Slavonije prepovedana lista „Reichspost“ in „Arbeiter-Zeit.“ Ker sta pisala resnico o Čuvajevih škandaloznih a~ ferah, ile jih hoče poštenjak Čuvaj na ta način* od-križati.
Kraljevi komisar Čuvaj je zapustil 'dne 22. t. m. Zagreb in je nastopil večtedenski dopust. Poda se baje v inozemstvo. Vladne posle je prevzel začasno pl. Jellačič.
• *
Grof Josip Draškovič, ki je po prihodu grofa Khuena v Zagreb ustanovil Stranko središča in pa „Agramer iTiagblatt“, je umrl v 65. letu. Stranka, ki jo je ustanovil, je kmalu razpadla, i,^.gramer Tagblatt“ pa je prišel v privatne roke.
Srbija.
Ljuba, Jovanovič je* imenovan za finančnega ministra. 'Jovanovič, ki je bil svoj čas mirfifeter za stavbe, pripada staroradikalni stranki.
Angleško.
V pondeljkovi seji angleške zbornice je utemeljeval mornariški 'minister Churchill vladno zahtevo po zvišanju prorlačuna za angleško brodovje. Rek,el je, ila mora biti ajngleško sredozemsko brodovje tako močno, kakor združeno avstrijsko in italijansKO.
Vstaja v Mehiki.
Četa, broječa 500 mož pristašev generala Zapate, je pognala v zrak železniški vlak, ki je vozil iz Mehike v Cuernavac'o. Ubitih je 30 mož vi attuili vojakov Jn 9 drugih pasnžirjev. Vstaši so nato zažgali razvaline vlaka. Med gorečimi razvalinami je naišlo smrt še 20 ranjenih oseb, ki niso megle uteči nesrečni usodi.
Japonsko.
Zdravstveno stanje japonsitega cesarja, je sedaj smrtno nevarno. Ni upanja, da bi okreval.
Portugalsko.
„Reichspost“ piše:
Poročila iz Lizbone in Oporta javljajo, da so sv omenjenih mestih zopet izbruhnili nemiri. Brzojavke iz Portugalske javljajo, da je zopet izbruhnila vstaja monarhistov. V Lizboni se vršijo krvavi poulični boji. V 0'portu vlada anarhija. Del armade je prestopil v tabor monarhistov. Prišlo je baje že do krvavega spopada med republikanskim in monarhističnim Vojaštvom.
Brzojavna zveza med Lizbono in Parizom je pretrgana,
Raznoterosti.
Iz sodne službe. Karol Kočnik je imenovan za kanc.elista pri okrajni sodniji v Rogatcu, Iv,an Erjavec za kancelista pri okrajni sodniji vi Ljutomeru, Prestavljen je kancelist Karol Cvetko od okrajne sodnije v Rogatcu na okrajno sodnijo v Celju.	)
Iz odvetniške službe. Odvetniški koncipijent v pisarni dr. Resine v Mariboru dr. Jan Jje odšel v Trst. Na njegovo mèsto vstopi dr. Regali !z Ljubljane.
Iz šole. Na petrazredni meglami šoli pri Veliki Nedelji (III, plačilni rvzred) je razpjsano mesto učiteljice (slovenski in nemški učni jezik, prosto stanovanje). — Na šestrazredpi mešani Šoli v Cirkovcah (III. plačilni razred) je razpisana služba učitelja i,n učiteljice (slovenski in nemški učni jezik, prosto stanovanje). — Na, šestrazredni mešani šoli pri Sv. Vidu niže Ptuja (III. plačilni razred) je oddati služba učitelja (slovenski in nemški učni jezik). Vse proši-nje do 25. avgusta.
Iz davčne službe. Na mesto vpokojenega davčnega upravitelja, Alojzija Belšaka v ’Mariboru je imenovan davčni upravitelj Alojzij Kovačič iz Ljutomera, — Iz Konjic je prestavljen oficijal Henrik Drofenik za kontrolorja v Ljutomer.
Osebne vesti. Gospod France Makso Kramber-gar, po,sojilnični tajnik itd. pri (Lenartu v Slovenskih goricah, se je preselil v 'Celje, kjer je prevzel tajništvo Ljudske posojilnice. Na njegovo mesto pri Sv. Lenartu je prišel gospod Kuiflios iz Bigia.
Naš cesar ry Išlu. V soboto popoldne ob 5. uri je šel naš cesar na lov. Pripeljal se je do, nekega mlina pri Miejssenbachu, kjer je izstopil iz voza, Gostjo in domače občinstvo je vladarja burno pozdravljalo. Naito je zajahal cesar konja) lovskega ponija in je jezdil na,vkreber. iTa prizor so posneli, kinemato-graiično. jTe kinematografične posnetke so namenjene vladarju kot nekako presenečenje. Princesin j a Gize-Ia namerava, n,a predvečer 'cesarjevega! ' rojstnega dne,, ’dne 17. avgusta napraviti1 kinemaitögrafiöno predstavo v cesarski vili v Išlu, Ker je etesar še le
v mraku prišel na lov, je bil vspeh lova negativen. Ob 8. uri se je peljal nazaj v Išl.
P. n. krajne šolske svete, oziroma šolska vodstva., opozarjamo,, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru na razpolago vse najraznoviristnej&e tiskovine za cenjene šolske urade, kakor tudi razne šolske in pisarniške potrebščine, s katerimi točno in redno postreže.
Papeževo zdravstveno stanje. Listi poročajo, da odidejo letos papeževe sestre na letovišče, i.z česar se sklepa, da je letos papeževo zdr avje povoljno. _ Lar ni so ostale papeževe sestre preko poletja v Rimu, ker je papež nekoliko bolehal.
Na naslov okrajnega Šplskeiga s vieta, Ptuj. Od Sv. Vida pri Ptuju se nam poroča: Odkar so letos šolske maše, se istih še ni udeležila učiteljica Mar, Duller. Opozivamo okrajni šolski Svet, da napravi v tem oziru enkrat red. Tfa gospica zna krepko zabavljati, da ima premajhno plačo, a svoje dolžinosti pa izpolnjuje tako.
P. n. uclje Društva za zidanje novega zvonika pri Sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru naj blagovolijo svoje darove i pošiljati:1 na, kn.rlšk). farni urad pri Sv. Magà'fleni, ali pa gospodu Matiju Zupančiču na Studencih pri Mariboru.
Liberalci jih dobe povsod po grbi. Pretečeno nedeljo so se vršile v Mostah pri Ljubljani občTlnske volitve. Liberalci so delali s polnim parom, z vlo silo, da bi zmagali v občini, ki je bila. do sedaj libertina trdnjavo,. Cel liberalni štab ljubljanski je bil že tedne na nogah in je delal z vsemi sleparijami, da bi rešil ogroženo postojanko. Pa vse ni nič pomagalo. S. L. S. je zmagala na celi črti, v vseh treh razredih z velikimi večinami. Pomembna je ta zmaga tem bolj, ker je občina Moste nekako predmestje prestolnice. V neposredni bližini Ljubljane, takore-koč pred vratmi, že zmanjkuje liberalizmu terena in mu obračajo hrbet nekdaj najjzvestejši. Ce bi liberalna stranka ne bila tako propala in korumpirana, kakor je, bi se človeku res še usmilila, Tlako se pa človek samo veseli, dai se slovenska domovina vedno bolj otresa liberalne bande. Naj se liberalci što tako širokoustijo, naj se še tako postavljajo s svojo močjo — in v tem oziru so kranjski ravno taki kot štajerski — ko pride ljudstvo do befsede, jih dobe po hrbtu. Tako je prav. Vsak naj dobi, kar zasluži.
Komodno stališče. iTo so brihtne glavice, ti liberalci, ta misel pride Človeku nehote, če prebira komentarje, s katerimi spremljajo izid ljudskega, Štetja v „Slov. Narodu,“ Kjer je zaznamovali kakšen napredek slovenstva, tam so to dose|gli liberfalci, kjer smo nazadovali, tam so to zakrivili ^klerikalci.“ Ker se je na primer naštelo v Celju zadnjič nekaj več Slovencev kot leta I960, je to zasluga, lenih, med seboj se prekljajočih liberalcev, ker naš je v Mariboru maiglisitrat precej stotin vitajil in je po zadnjem štetju Slovencev nekaj manj kot prejšnokrat,* so krivi „klerikalci“1, fee prav reklamirajo vodstvo mariborskih Sloviencev vedno liberalci zfarse. Tlakih slučajev bi navedli lahko še Več, pa se ne izplača, Ce se liberalni inteligenti puste od svojega glasila tako za nos voditi, svobodno jim. Vsak ima pač svoj okus. Dr. Kramar svojega, dr. KkikoiVec svojega, Špindler svojega in kakšnega ima, na primer Plevnik niti ne vprašajte!
Brez komentarja! Goriški liberalni list “Soča“ prinaša v. svoji številki od dne 13. t. m. naslednji inserat :
Ponudba z*a svobodno ljubezen. Državni uslužbenec v pokolju, star 40 let, s primerno penzijo in postransko službo, se želi seznaniti z vpokojeno učiteljico all kako vdovo s pokojnino v svrho, da bi živela skupaj v divjem zako-’ nu. Prednost imajo one, ld nialo ploščnate. Pesne ponudbe na upravništvo „Soče“ pod šifro: [„(Obilnost.“
Brez komentarja, Vsajka beseda bi skvarila v-tis, ki ga napravi na človeka brezmejna liberalna propalost.
Iz „prosvitljene“ Francije. Dne 20. t. m. je o-
stala velika tulonska drožerija Aluberta celi dan zai-prta. Prebivalci so nad zaprtimi’vrati začudeni čitali napis, ki je bil črno obrobljen: „jZ’aprto vsled smrti našega Feba (psa), katerega je neki divjak usmrtil,“ Proti poldnevu je pripeljal mrliški voz, v katerega sta bila vprežena dva belca, z belo preprogo pogrnjeno belo krsto, v kateri je ležali crknjeni pes Feb! Lastnik psa in tudi ostala obitelj Auberta. je, spremljala ta čuden sprevod do neke vile zunaj mesta, koder so zagrebli poginjenega psa. To so sadovi verskega odpadništva na Francoskem! Kam jadramo, se človek vpraša nehote, če sliši o takih izrodkih moderne kulture. To ni več kultura 'duha in kultuna srca, ampak kultura, poživinjenih inšitinktov.
Proti socialdemokratom. Norveška vlatda( je sklenila, da v gotove državne službe ne sprejme socialnih demokratov. Pred kratkim je prosil odvetnik Hazelanov za neko službo kot ud vojaškega sodišča v Drontheimu. Prošnja je bila odbita z motivacijo, /da Hazeland simpatizira s socialno demokratično stranko, ki pobija* brambo domovine, zato bi on ne mogel nepristranski presojati zadeve, katere se tičejo domovinske brambe. Vse meščanske stranke šo odobravale to velepomembno odločitev vlade.
Častniki v rezervi učitelji strelnih vaj1 na srednjih šolah.. Kakor znamo, so se na srednjih šolajh v višjih razredih vpeljale strelne vaje kot neobli*gaten predmet. Večinoma v vseh slučajih so oskrbovali vodstvo teh vaj aktivni častniki. Vojaška oblast name-
rava poveriti to nalogo častpikom v rezervi. V« ta mame n je upeljala pri do mob ran ske m« pešpolku štev. 3 v Gradcu poseben tečaj inštruktorjev za strelne vaje na srednjih šolah in sličnih zavo&h. Na tem tečaju poučujejor pod vodstvom majorja» Kiarpellusa, stotnik Müller in poročnika Kastei 'in WuqSftinger. V ta tečaj so izmed srednješolskega učiteljstva poklicani naslednji častniki vi rezervi: dr.. Karol Capuder, Pavel Grazenik, W. Hezwater, dr. Ernest Hladny, Peter Jonke, Anton Lovše, Franc Novljan, A. Opa-sič, Alojzij Pfeiiauf, dr. LudoVik Pifko, Hans Prat-schmer, dr. J, Reiter, dr, Milan Serko, dr. J. Stolzer, dr. Bruno Trobe j, V. Bergmann, dr, Grohmann, R. Grošelj, Fr, Stopar, in kadetje Schwarz, dr. Sy-nek, KaMier, Ziakrewsky. Tečaj tr^ja od dne 19. t. m. do dne 16. avgusta, Ti častniki v rezervi se bodo morali po sklepu tečaja podvreči strogi skušnji', da dokažejo svojo usposobljenost za vodje strelnih vaj na srednjih šolah.
Hrvaška na evharističnem kongresu. Iz Hrvaške, Slavpnije, Dalmacije, Bosne in Istre se je prvotno prijavilo nad 4500 udeležencev evharističnega shoda. Ko se je pa izvedelo, da se bo kongresa udeležil tuđi kraljevi komisar Čuvaj kot gost v kraljevi lož:i, je večina odpovedala udeležbo. Le nekaj nad 1200 oseb iz omenjenih (dežel se bo udeležilo kongresa, V vseh hrvaških deželah se je izdala parola, ;da se nihče ne udeleži kongresa, če se ga bo udeležil Čuvaj.
Orli se pridno vadijo za nastop v St. Jurijju ob južni železnici. Zlasti se vesele prihoda kranjskih bratov Orlov, katere >bodo navdušeno sprejeli
Velika ljudska veseUca slovenskega trgovskega in obrtnega llruštva v Mariboru se ponovi v nedeljo dne '28. t. m. ob 8. uri popoldne v 'Rušah v prijetnem 'gozdu za kolodvorsko restavracijo im sicer pri vsakem vremenu. Pričakuje se obilni obkJk. V<-stopnina 30 vin.
Mlekarske vrče in vse druge potrebščine za mlekarne in sirarne iz prvjh tovarn priporoča „Slovenska Straža“, ki prosi za naročila posebno naše zadružne mlekarne. Že en sapi poskus bo zadostoval, da bodo postali stalni naročniki. 'Naročila! sprejema in ponudbe pošilja za „Slovensko Stražo“ g. Valentin Urbančič, Ljubljana,
Konec skrbi bo dne 1. avgusta t, 1, za tistega, ki naroči turško drečko v korist „ Sloverjsfkl Straži" na mesečne obroke po 4 K 75 vin. rin ž njo zadene glavni dobitek 400,000 zlatih frankov. Za nameček pa zamore zadeti tudi še dne 18. novembra t, L 5000 K vreden dobitek s srečko „„Slovenske Straže“ v korist revnim otrokom, Id se vsakemu naročilu popolnoma zastonj priloži. Pojasnila daje gospod Valentin Urbančič, Ljubljana.
Zopet zrakoplovni polet v Maribora. V pričetku atigusta bomo imeli zopet več izrakoplovnih poletov v Mariboru. Prvega poleta se udeleži tudi gospa Zofija Hanson iz Gradca, ki bo ppva dama, ki se bo na Štajerskem spustila v zračne višine. 'Tiudi za drugi polet se je že prijavila neka 'druga dama.
Pisalni stroj pri sodnijdkih razpravah. Glasom ukaza justičnega ministrstva se bodo pri sodnij-skih razpravah vpeljali pisalni stroji. iTiudi zapisniki se bodo pisali na pisalne stroje.
Uršulinka postala doktor. V Lvovu je bila po sijajno prestanti rigorozih promovirajo a za doktorja filozofije uršulinka Cecilija Labinska, licejska učiteljica. To je prvi slučaj, da je redovnica dosegla doktorsko Čast.
Za „Slovensko Stražo“ je darovala, gospa Fr. Lukman v Vurbergu pri Ptuju lepo Število obrabljenih znamk. Hvala lepa!
Štajersko.
Mariborske novice. V nedeljo zvečer je nastal v krčmi. gospoda Škofa v Koroški cesti prepir, pri katerem so pivci razgrajajočega delavca Frauda Nerata postavili na sveži zrak. Neki, po imenu nežna-ni gost pa je Nerata od zadaj z požem s tako močjo sunil v rebra, da je Nerat obležal in so g,a| morali drugo jutro odpeljati v bolnišnico. — V nedeljo zvečer je hotel Alojzij Kobulja, hlapec pri tukajšnjem konjskem mesarju Keferju, iti spat na hlev. Na vrhu lestvice je pa vsled premočnega lanskega rajnega vinca, izgubil ravnotežje in se je prekopicnil na dvorišče, kjer je obležal, dokler ga niso domjači ljudje našli 'in spravili v posteljo. — V. petek dne 19. t. m,, zvečer se je hotel 231etni komjptorist K. Schweizer, stanujoč v Schillerjevi ulici št, 11, Usmrtiti. Zgrabil je za nož in si ga je pognal v prsa bližu srda, Hitro poklicani rešilni voz ga je odpeljal v bolnišnico.
Maribor., (Sprememba posesti).) Gdspgd Rokavec v Mariboru je kupil 'na dražbi1 graščino na Slemenu zaj 34.000 K. Prejšnji' lastnik je bil neki Schlumpf.
Maribor. Mariborski glavni kolodvor povečajo. K kor poročajo listi, bodo razširili mariborski glavni, kolodvor. Že pred več časom se je vršil politični obhod radi razširjenja, S prezidatyo in razširjenjem pa pričnejo koncem septembra.
Maribor. (Človeško okostje našli.) Pri kopanju v Urbanski ulici so izkopali človeško okostje. Lobanja, ki je precej dobro ohranjena, je bila prebodena. Gre se ali za umor, izvršen pred mnogimi leti, ali pa za okostje kakeßa vojaka, ki je padel v vojski.
Sv. Magdalena v Maribora. Meseca junija je bilo 12 porok, 40 rojencgv, 41 mrličev in 3 konver-
titi, — God .4v. Magdalene se bo slovesno praznoval bolečo nedeljo dne 28. t. m,
Hoče. Pretečeni teden sta v tovarni v Hočah ( [ mp ruga i e r u ngs anstatt) ponesrečila Avgust Fridl in Jožef Mikolič in sicer si je prvi zlomil levo nogo, drugi pa levo roko. Vzrok nesreče je, kakor se splošno govori, ker morajo delavci pri delu preveč hiteti. Tako se namreč zgodi, da se dostikrat hrastovi trami (švelarji) pri zlaganju prevržejo in delavci pohabijo.
Jarenina. Vabimo na veliko Slomšekovo slavnost, katero priredi Kmečko bralno društvo v J (are’ nini v nedeljo dne 28. t, m. v spomin öpieitinice smrti ne;ooz,.|pnega vladika, 'Spored: j L Pozdrav. 2. „Pozdrav“, poje mešani zbor. 3. „Rožmarin“, poje moški zbor. 4. Slavnostni govor, govori velpčajsititi' gospod profe.yor dr. Anton Medved iz Maribora. 5- Venček Slomšekovih narodnih pesmi, poje molški in mešani zbor. 6. Igra: „Občinski tepček“, igrajo člani bralnega društva. 7. „Posavska]“!, «(Moja pesem11 in „Potoki tecite“, poje mešani zbor. 8, Prosta zabavla. Med posameznimi dejanji in pri prosti zabavi svira dijaški tamburtaški zbor. Domača dekleta otvorijopri prosti zabavi narodno kavarno, šaljivo pošto, prodajo cvetlic, konfetov itd. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedeži I, vrste 1 K, II. .vrste 40 v, stojišča 30 v. Ker je slavnost prirejena t čast najvišje-mu narodnemu buditelju Slomšeku, katere čisti dobiček je namenjen za „Slovensko Stražo“, še prosijo v,sa narodna društva^ ter vsi zavedni rodoljubi, da se iste v velikem številu udeležijo. Dne 28. t, m. vsi v Jarenino! — Odbor,
Žetale pri Rogatcu. Kakor že objavljeno, se vrši v nedeljo dne 28. t. m. po večernicah ob K.-3. uri popoldne v stari žetalski šoli političen shod. 'Govori gospod poslaiaee dr. Jankovič. Žetalanc.i, pridite v o-bilnem številu. Udeležite pa se tega shoda tudi možje od Sv. Roka, iz Rogatca in Sv. Florijana ter še 'drugi sosedi !
Sv. Jurij ob južni železnici. Predpriprave iza veliko Slomšekovo slavnost v nedeljo dne 11. avgusta so pri nas v polnem tiru. Zanimanje rar.fte od dne do dne. Udeležba obeta, biti velikanska!
Celje. Nemško obrtno društvo v Celju je imenovalo državnega poslanca Avgusta) Einspinnerja Častnim članom. Radovedni smo, zakaj? Mogoče zato, ker se je izkazal Einspinner na kartelni enketi na Dunaju za velikega prijatelja veleindustrije! Bog se usmili lakih obrtnikov, ki v lastno sklede pljujejo. Ce tožijo, da se obrtništvu slabo godi, res ne zaslužijo pomilovanja.
Radomirje. Neki tukajšnji klepetulji ne da njen dolgi jeziček na noben način miru in se vedno obreguje ob naše ' Katoliško bralno in izobraževalno društvo. Svetujemo ji tem potom, naj si ga od sedaj napiej malo brzda, sicer bomo napeli druge struno, kar ji ne bo ljubo. Zob za zob;
oiornjesavinjčani! V nedeljo dne 28. t. m vsi k Sv. Frančišku! Nikdo naj ne zamudi prilike, slišali govora velečastiiteiga gospoda profesor jat dr. J. Hohnjeca iz Maribora, ki has poseti ta dan. Obilna udeležbai naj nam bo v svedočbo, da je cela gornje-sarvinjska dolina vneta za dobro stvar.
Griže. Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo dne 28. t. m. v prosltorih gospoda Pikina politično zborovanje. Vrši se po pafnem sv. opravilu. Somišljeniki, pridite polnoštevilno!
Sv. Martin v Ziadrečki dolini. Gospod državni in deželni poslanec, dr. Karol Verstovšek) ima v nedeljo dne 4. avgusta po drugem sv. opravilu shod pri gospodu Rojtenu. Pridite!
Bočna. V Bočni ima gospod poslanec dr. Kajrol Verstovšek v nedeljo dne 4. avgusta po prtvem sv. opravilu v stari Šoli shod, Pridite mnogoštevilno na to zborovanje!
Loka pri Zidanemmostu. Pri nas živi človek, ki hoče imeti kljub svoji plitvi izobrazbi n aid našimi kmeti, Ki ga redijo, prvo besedo. Kakor k^te turški plaŠa, „ki se Turkom prav obnaša.“, sekira ljudi, kar je pa ljudem že preveč. Njajlepše pa je, da se izrazi Človek, ki je plačan od ponolnoma Krščanskih katoliških ljudi, da mu je turiška« vera bolj simpatična«, kakor pa krščanska:. Dobro. Hodi k Tiurkom in naj ti preskrbi' Kruha turški sultani ,Da se« pa bomo iznebili ljudi, ki takorekoč zaničujejo vero naših vernih Spodnještajercev, bodo pa že pametni ljudje poskrbeli. Torej, zakasneli slovenski janičar, hodi med Turke !
Loka pri ' Zidanemmostu. (Vlomilci na, delu.) Dne 17. t. m. sta se splazila! dva neznana, vlomilca v sobo posestnika Boštjana Dobovšeka1 v Loki pri Zidanemmostu. Vsled šuma se je prebudil Dobovšek i.z spanja in zapazil v svoje začudenje dva) moža«, ki sta stikala po omarah. Zločinca sta žažugalai Dobov-šeku s smrtjo, Če se le gane. n a Wir sta mirno nadaljevala. svoje Zifiočeto delo. Ko sta odšla, je zapazil Dobovšek, da so mu odnesli ' denarnico s približno 450 K.
Kranjsko.
Nadomestna 'deželnozborska volitev1 v Ljubljani, Nadomestna deželnozborska volitev za anulirana mandata poslanca Reišnerja in Ribnikarja je razpisana na 24. sept.
Na kranjski kmetijski šoli na Grma se prične celoletna in zimska šola meseca; novembra. Zta kranjske mladeniče je razpisanih 36 prostih mest. Plaču-joči učenci plačujejo v letni šoli 300 K, v zimskem te-
čaju «pat 150 K, Nekolekovane prošnje je poslati ravnateljstvu imenovane Šole do dne 15. septembra t. L Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila.
Koroško«
Slovenski delavci in delavke iz Celovca in o-kolice! Delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo dne 4. avgusta 1912 veliki delavski shod v dvtorani pri Trabesingerjiu Ustanovilo se bo okrožje Jugoslovanske strokovne zveze za Koroško, Pride gospod državni poslanec Gostinčajr iz Ljubljane. Vsi naši somišljeniki, agitirajte in pridite!
Zmede v Turčiji.
Kriza.
Misija Tewfik-paše se je ponesrečila. Ker se ni hotelo ugoditi njegovim zahtevam, je odložil sestavo ministrstva. Sultan je imenoval sivolasega maršala,, senajtnega predsednika Ahmed Muktar pašo velikim vezirjem. To imenovanje se smatra za ugodno in ga javnost pozdravlja. V ministrstvo bo Muktar paša poklical same izkušene državnike, Kiamil1 paša je baje že prevzel ministrstvo zunanjih (zadev. Za ju-ptičnega ministra bo imenovan Hussein Hilmi paša, za ministra notranjih zaddv Ferid paša, za vojnega ministra Nazim paša in za finančnega ministra Zìa paša. Govori se, dia bo razpuščena turška komora, A 1 b a n i j a..
Vkljub temu, da je po celi Albaniji razglašena proklamacija, v kateri sultan naznanja, da bo novo ministrstvo sestavljeno iz samih preizkušenih in nepristranskih mož, se položaj v Albaniji ni. nič zboljšal. Iz vjšeh strani, posebno iz Prištine, se poroča o številnih zborovanjih vstašev, Ceste so lzafstražene po Arnavtih, sejmi so zaprti, vodje Arnavtov pa vstajajo pri zahtevi, da se mora. komora razpustiti. Ce se poslednje ne zgodi, je baje pričakovati ob obletnici turške ustave resnih dogodljajev. V Tlikovišu je razletela bomba, ki je vse sosedne hiše, polsebno pa rotovž. močno poškodovala.
Vaili v J.afeiini brzojavlja/ v Carigrad, dia. se je vstaja že razširila nad južno Albanijo. Kot vzrotf te vstaje navaja nedostatnosti v ju stici in'še fveč drugih obtožb zoper odstopivši kabinet. Uskoki iz Mona-stir j a pod vodstvom stotnika Tahiar bega so odkorakali proti severu na Frahero. Pridružilo se jim je nadaljnih 350 opozicijonelnih Albancev. To četo zasleduje turški polkovnik dragega > armadnega zbora Hiazim; dospel je že do Horace. Dne 21. t. m. se je raznesla pold nekim tovornim vlakom r pred mestom Üsktib bomba. Stroj in trije vozova so skočili pri tem iz tira.
Mnenje na Dunaju.
V dunajskih diplomatičnih Krogih smatrajo položaj v Turčiji za zelo resen in zasledujejo s skrbjo vse dagodljaje. Kriza bi se le na ta način rešila, če bi se izločilo ves vpliv mladćturšlkega komiteja, ki ima sedež v Solunu. Tod)a ta misel dela težkoče. Ni izključeno, da bo zopet odkorakali mia) Mturški armadni zbor iz Soluna proti Carigradu, kakor se Je zgodilo leta 1999, kajti sultanova palača v Carigradu i~ ma ozke vezi z mlajdoturškim komitejem v Solunu.
M
«* •
N a j n o v e j š a ' poročila.
Iz Albanije prihajajo brezupna poročila. Cibar nje v armadi se vedno, bolj razširja, v,Staši, kajtere podpira regularno vojaštvo, pričakujejo vsak da/n povelja;, da, na dano znamenje udarijo proti Carigradu. Nihče ne dvomi več, üa stoji Turčija pred najresnejšimi dogoliki, če se v zadnjem trenutku ne u-duši gibanje. Vojaška liga je napovedala/ mladoturš-kemu komiteju boj do skrajnosti.
Kaa* se sedaj godi na Tiuršjkem, ni več krajevnega pomena ni več lokalno gibanje, marveč že pomeni pričetek splošne anarhije. ISultan, marijoneta solunske prostozidarske židovske klike, mora v svoji zadregi, da se reši samega sebe, žrtvovati drugega za (drugim svojih najboljših prijateljev. Kiamil paša, zagrizen nasprotnik mladSoturkov, je postal predsednik državnega sveta. Nazim paša, zaprisežen Sovražnik nove državne ustave, je imenovan za vojnega ministra. Ves kabinet je sestavljen popolnoma po vp-lji Angležev^ Z imenovanjem Ahmed 'Muktar pašo za velikega vezirja je zapečatena usoda mladoturškega režima.
Najbolj pametno bi pač bilo, da sedaj privoli zaihtevam Albancev. Ce bi pa to zadostovalo, da se pomirijo razburjeni duhovi, je zopet drugo vprašanje.
V Albaniji,
Pred Pristino iv Albaniji je zbranih 15.000 dobro oboroženih Arnafvtov, Povsod se zbirajo številne čete vstašev. ’ Iz Carigrada pričakujejo 30 novih bataljonov. Na, neki vojaški vlak. ki je prevažal streljivo, so vrgli bombo.
Potrjuje se, «da zahtevajo mnogoštevilni častniki, da se sultan odpove prestolu.
M i n i s t r s t v o,
«Ministrstvo je že sestavljeno. Ahmed Muktar paša je vpoklical v kabinet večinoma samo znane politike, kojih imena prinašamo že zgoraj. Po (poročilih listov ie ministrstvo samo prehbdnje in bo kmalu napravilo prostor ministrstvu pod Kiamil pašu. Državna zbornica bo najbrže razpuščena. _________
Agitirajte za „Slov. Stražo!“
P	Prevzamem vsa delà
far rekoracifske, slikarske in ■ pleskarske stroke, katera izvr-Ujtrn vestno in po najniijih cenah.
Gospodska ulica 5
priporoča
^	lepa je cerkev, veža, kul sinja
glL tedaj, če ima ličen in
% trpežen tlak,
4 kakoršen izdelujeta v mnogih vzorcih
£ Zajec & Hom, Ljubljani
e Izdelelovanje stopnic,
♦ cevi. • Asbesfni iterili s
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železmčna postaja
Straža-Toplice-
Akratothermo" 36° C ; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno ns-nežno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli m močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje.
Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.	134
■ ■■	Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.	■ ■
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstva kopališča
Biser
K vsaki
med vsemi žitnimi kavami je
Franckova Perl- rž.
Vsak požirek iz Skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.
žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa, okusna barva, treba pridejati malo porcijo
: Franckovega : pridatka za kaio.
Obe vrsti se dobita v vsaki špecerijski trgovini.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v
Koroška cesta štev. 5
cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo
• v
Srečke v korist Slov. Straži
prineso obmejnim Slovencem pcmoč, naročnikom v srečnem slufaju bogasftfe. Nihče naj re zamudi
žrebanja turških srečk dne 1. adusta 1912 pri
katerem bo vzdignjen glavni dobiček Čistih 400 000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v v re dr o di
5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana. 153
raznovrstnih križev
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
velike poljske križe
lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90. 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - -
Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine,
i
rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirje, svetinjice, velike in male in druge nabožne reči.
Posestvo
lepo, ležeče v Tinjski fari, eno uro, iz mesta Slov. Bistrica 12 oralov zemlje, vinograd, njive, travniki in gozd, hiša ia gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu se za samo 5600 K proda. Plača se 2000 kron, drugo ostane lahko vknjiženo. Vse natančneje pri Frane Peteline u, Roteuhof Gornja Po'jsk&v«.
trgovski užene*
z dobrim šolskim spričevalom sé sprejme v trgovino z mešanim blagom Alojzij Pinter v Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj trgovsko šolo obiskovati kar je Velikega pomena.
lnseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu, zato poslužite se ugodne prilike.
XXXXXXXXXX
Pleferšek
Maribor, Koroška 10.
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih po-stelj iz železa po zelo nizkih cenah.
s špecerij
Pozor Slovenci !
Trgovina z moko io dežel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, njzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Grl?»sikEt cestai 522.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtnä iri cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Bfa. dLrotoiao2 Točna in. solid.in.a, postrežba,! Na debelo!
Nikdar se ne bodete kesali » •
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini
J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ul. 5.
Veliko izbirO najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi.
3 kakor drugod.	Postrežba strogo solidna
.. f -	jia a se Prip°r°ča potnikom, ki prinočujejo
wr	Ir	v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in
snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V teni hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. “HbC
Lojzka in Pepca Leon.
Velikovška cesta Mfe* št. 5
JUDSKÄ JOJKANUiMGA m
pegistmovana zadauga * neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I.
obrestuje
Hranilne vloge po 472% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek In petek dopoldne, Promje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
poaojuje
na zemljišča po 5% do 573°/oi z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Sonvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k leke.
Založnik id izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.