Am MBTUBPTB) tjmm PgMCT (Wo. W6) AUTHOMZgD BY TB? jtfff OF OCTOBM lilT. OH TUX AT TO POgT OfflOI OF WIW TOM. If. Y. By Orfltf if tSS Al B. Burleson, F, M. Qi»1 Ha j več j i slovenski dnevnik t Združenih državah. Velja xa vse leto ........$6.00 Za pol leta...........$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 227. — ŠTEV. 227. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian DaHj In the Unit »d State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. |f 75,000 Readers. "VI Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NEW YORK. WEDNESDAY, SEPTEMBER 28, 1921. — SREDA, 28. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. FRANCOSKE ČETE NAMESTO AMERIKANCEV ČE BO NA&A ARMADA ZAPUS TILA NEMČIJO, BODO STOPILI FRANCOZI NA MESTO AMERIKANCEV V KOBLENCU. — PERSHING J MA BA.tE POVELJ A, PA NE MARA POVEDATI. Pariz, Francija 27. septembra. V francoskem vojnem ministrstvu he je včeraj objavilo. da b ».Id fran eoske čete stopile na mesto ameriških v slučaju, d;; bi se sl?unje odtegnilo in >ieer s tako inaiimi sitnostmi kot ."e se ran enja straže, We je pripravljeno. Ljudje, katere se je pred kratkim umikni-1« i* 1 JiiisLui^a >., Rubrortse je pritlflilo rezervi.i armadi. katero je dr/a) maršal 1 och za svojo okupacijsko ariuado od »"asa sklenitve premirja naprej. Iz te armade iti s.* lahko vzelo enajst 11 s« »e mož. da se jih stavi mesta Amerikanoev n f r:.neoske eeie ni zasedle postojank** Ani'-rikaneev v trenutku, ki» bi slednji odpotovali. Z vojaške it rani je vsled tega Francija v polni m *ri j>ripiavljena na katerokoli po.elje, ki bi prišlo iz WashinL'tona. Mo.' za možem bi bili An«« rikanei nadomeščeni in z izjemo mtjhnili okupacijskih sil Anglije in Belgi je, {>,-» stala edinole Francija na straži ob Ken n. Teh vojaških priprav pa ni treba smatrati za znak. la si Frau-eozi žele stopiti na mesto ameriških vojakov v Kob-en/n. Te v -.jaške priprave se je id redile iz go-le previdnosti. '/. v-uike^ra politic-nejjra vidika si Francija želi, d«, bi Združene države delih z njo nalogo in east ok ipircnja prem ugane Neme i je. Najti je povsod dokaze, da < /aluje tako franeosko uradniittvo kot francoski narod kot tal: umak-nenje Amerikancev iz zasedenega OEemlja. Francozi že '-ednj *'st" pa ne izkljuejje možnosti, -l.i je tako povelje dobil od -"asa naprej, ko se je izkrcal. V l»-tu La Li-herte se jrl as i Ijt n. če ba kdo v \Vashin«rtonu dviirnil vprašanje francoskega militarizma. i r Yt Milana v Benetke so maršal« le-a in njegovo misi p ■a Ti- cia ! i zdravili s klici; — Vbbass Pariški listi s*' vpra.su jt jo. a j je vzrok tega sovraštva telle najdejo drugega poja.^uiki kot spomin na dun, ko je Franc ija pod Clemenceau-j«»m privolila v izl-ce-nenje italjanskih delegatov i/, mirovne konference. Nasprotujoča si poročila t. kom preteklih par dni glede možne umaknit ve ameriških sil. so bila Škodljiva. Skoro vrniti dan it. vča-sih večkrat -strga dne. prihajajo nasprotujoča si poročila iz IZIŠČENJE ČIKAŠKE POLI CIJE. Chicago, III.. 2»;. septembra. — V oficijelnih krogih m- je danes tiikiij glasilo, da bo odpuščeno veliko število eikaški« policistov na temelju preiskav«*, kalero «•♦» je u-edlo radi kršen in pro h i bi -ijske postave. Poli ijski nu'elnik Fitz-morris je v sobo**- iz-avi1, da j* najbiže ve«- kot jHdoviea izmed •XH) čikaških polieiistov kri\e krše nja pmhibiei ;ske postave. Okrajni pravilnik Združenih držav, Ch ne. je izjavil, da bo sodeloval 'h policijskim načel ni l-*oni v preiskavi. kater » se je tivedlo v namenu. da se določi, kateri policisti so prizadeti pri nepofdavni tigovini z opojnimi pijačami, Fitr.moris nravi, da bo odpustil vsakega policista kateremu se bo dokazalo, da je im« ? stike z "outl--karji' in d:i nia sedaj sernam več sto ljudi, katere bo postavil na mesto odpuščenih pol:eisto*% če se bo slednjim dokazalo, da sn prikrivali nedovoljeno trgovino z opojnimi pijača»ai. PROTI PRODAJI NEZAPCSLJE NIH. ^ Kot že poročano v iia^em listu., jo začel po vzhodnih mestih človek po imenu Ledoux prodajati neza-posljene na javni dražbi. Ta prod aja je podobna prodaji sužnjev za časa Lincoln^. V Bostonu se mu jc kupčija š-^ precej dobro obnesla, v New Yorkn je na p^^c^a prenrečila ^'jegove "draiibe"' OTVORITEV NEMŠKEGA i NOVI RAZVOJI V ČIKAŠK! POLICISTI DRŽAVNEGA ZBORA ZADEVI ARBUCKLE PRODAJALCI ŽGANJA Nemški parlament se bo moral pečati s skrajne važnimi zadevami. Razpoloženje zadovoljivo. 3SSS ESS H5S EH Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m« potoni nsAr baHkr izvršujejo po aizki reni, zanraljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledefe: Jugoslavija: Razpošilja na zadnje po*t«» in izplačuje "Kr. po^ni rekovui urad" in "Jadrar.ska banka" v Ljubljani. 300 kron .... $1^0 1,000 kron .... $ 5.50 400 kron---- $2.40 5,000 kron ... $27 00 600 kron .. . $3.00 10,000 kron ... $53.00 Italija in zasedeno ozemlje: KaspokUja na zadaje pošte in izplačuje "Jadranska banka" \ Trstu. 60 lir .. . f 2.80 100 lir ... % 5.10 300 lir .... f 14.70 Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatisrhe Bank** na Dunaju. 1,000 nem.-avBtr. kron $ 1.60 10,000 nem.-avstr. kron $13.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 6.50 50,000 nem-avstr. kron $60.00 ■aeoja w večkrat nepričako-podati natančne cene vnaprej, m pw4ani denar dospe v roke. Kol generalni zastopniki "Jadranske Banke" In njenih podružnic imam« zajamčene iz v an redno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi is sne. Id m ie ali ee hod« posluževali naše banke. Denar nam Je poslati najbolj po Domestic Money Order, all pa po Now York Bank Draft. PKANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York j _____SA4v«rtlMnMnt> 500 lir 1,000 lir $23.00 $46.00 Is tega razloga nam nI Mi računamo po coni isiaga doe kot Berlin, N<'mčij«i, 27. sopi,-n.l.r«, Xi^ v Združ«*niini dritavaiiji. nadalje idav«"n<* predio{r<* in pf>st,ive, ki i naj bi najiravile konee sv.ki j -stojeri /iij.-di v neii sk'Ii financah. K i*r jf bil n mo rje »i prejšni pod-kanrelar. Ma+ija Krzber^er. j<* prirakovati burnih i;astojK»v i»i • lebat. Glavno zanimanje p-i sf zn^n krat osr«Mlot«»:'-njo krn»» naniei*a\n-r;e rekonstrukcije nemškoira knbi-stavilo predlog, r.aj so pedmj-« koalicijo ojaei t vsto]x>m zastopnikov nemšk" Ljtidsko sti;nike. N'i j)a pričakovatda bi se stvar mirno iztekla vspri. o sovraznesrr. Etališea, katero zavzema del nem škf ljudske st'-anl.f. napram Kan-eelarjn AVirt ?ni. Prav post-i)iio je [opaziti zanimanje za kako s<- I bo obnašal dr. Siresemann, v;di- tflj nemške ljudske stranke, i ^ Večinski aoeijalisti daj« jo .v naprej izraza s vaj i v< -i v kar.ee larja Wirtlia in to brez ozira na dejstvo, da je on prinra\ 1 jen se.• delovati v kabinetu, a katerem b: sedoli tudi člani r.emške l.judskr stranke. Voditelji strank .so imeli včecaj konferenco s kanček; rje m. ; niso mogli priti d.> s jjrlasja jrle-de razdelitve ministrskih stoleev med zastopniki različnih strank, ki l»i vstopile v vlado. Stresemanii lioče r.ase mesto zunanjejra ministra in cela >ijeprova strarka ira podpira v te i njefrovih na?)orili. Za enkrat ni bil se d »lo'-en dan. ko bo odobrena »irovna t>;»frod-ba, sklenjena z Združenin-i državami. Vlada bi rada \ideia. da se reši to zadevo brez vsake parlamentarne debate; yendar pa noče prirediti plasovanj^ prlede mirovne pogodbe, dokler bi ne glasoval s»*nal Združenih držav. Mrs. Belmont bo nastopila kol priča. — V zadevi ni epasiti r.i-kakih novih razvojev. Izjavlja se, da prevažajo policisti v Chicag-n žgnnje v svojih patrol-nih vozovih. San Francisco, fak. ">6. sepl — 31 rs. lia'mbina Debnont. ki j«' pti-se^la na obtožbo, dvignjeno T>ro1 i Arbueklu radi umor a po prve.ri re- 11. ker j" b:j j" z vmI- •t Vil ginije Kappe. kino igralke. ?;.» danes nastopila kot glavna p; v uvodnem zas];šanju na policijskem sodišču. ?J,-s. Delm.mt v lele- zila "prireditve*1 -Vrbuekla v h"-tt-!u Si. Francis, tekom kal ere ie dobila Rapjw poškodbe, ki s<> \Tr neira zdravnika v dotii'nem iiot- hi ter Semnaelierja. i'npresarija za Virgiuijo Rap[>e je prišla sedaj na vrsto Mrs. ?)elmont. Semnaeher ki je bil izprva poklican kot pi i-ča drzirvneLra pravdnika. bo j«*t kot priea za zagovor, kajti državni pr/ivdrik je njegovo priče-\anje zavrnil in zagovornik: so izjavil. da se je pri uvodnem zaslišanju Semnaclierja prezrlo važna dejstva. Okrajni pravdnik I;rad.v j. izjavil : — Mi smo zadovoljni r napredkom, ki i*a je r.aznariiuvati v z.-i-devi Arbuekla. Kljub temu pa liočem opozorili jnvnost nn 'b-j-stvo. da mi .ie skuš;»mo |jrega-njati nobenega človeka in »lu tudi ne skušamo s sdo dovrsti obsodbe kateregakoli človeka. skušamo le spravi M na d: n r-s-meo.ter kaznovati one. ki so pj. Obtoženi je prežive! danes svoj • šestnajsti dan kot jetnik. • DRZEN NAPAD. ROJAKI. NAROČAJTE SS NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Washington, D. C., 2C. s pt. _ Policija išče tri pohabljene eest-ne tolovaje, ki so oropali uekejra Thomas Pa\*ne-a iz lega ni eft a. kateremu so odvzeli dvajset dolarjev v. gotovini. Payne je izjavil, da je sedel v svojem avtomobilu v spremstvu neke mlade ženske, nekako slo jar-dov proč od Walter Reed armad ne bolniee, ko so s:a trije ustavili. Dva tolovaja sta nosila berglje in tretji je prišepal preko ceste, opirajoč se na palico. Odvzeli mu .$20 ter mu nato ukazali, naj se počasi odpelje, ker bi drugače streljali. Tolovaji so bili brez k'o-bukov in vrhnih sukejij. Chicago, lik. 27. septembra. — Zvezni uradniki so zaslišali Har.es | v«'čje številu polieis'ov in privatnih meščanov t«»kom preiskave, katero j»» uvedlo v zv^zl z ugotovili pa je (»krajni dr/c\ni p:- »vdnik < lyne izjavil v zvezi s to preiska-j vo. da je sieer aretirar.ih ^est l judi. »Li n«* bo odredil nadaljnih aretacij. i]e izvršene danes, so bile poslediea dv»li ločenih prelska". V ]>rvem slučaju so zvezne oblasti aretinle tri člane čikaške policijske ?"ile pod obtožbo. da so na ne post a ven način zaplenili žganje. V drugem slučaju pa so bili en poli >hr in dva privatna meščana aretirana pod ob-dolžbo. da so se poslužili izsiljevanja v zvezi s prodajanjem žganja. Na temelju nekega poročila, katero je dobil riyne da je e:i? izmed policijskih post..j pravcato gnezdo butlejarjev. ki prevažajo žganje v patrolnih vozovih ter računajo ]>o p«*t dolarjev, če sprem-lja-pošiljatev uniformirana stra-ža. je okrajni pra^.lnik zaslišal petnajst članov poledje, a ni4 i eden njih ni bil na temelju zaslišanja aretiran. V nekem drugem si. ča ju je neki aretirani policist povedal Clv-ne-u. «la ni aretiral nekega človeka, o katerem je ve lel. da prava-<;• žganje, ker so mu povedali, da ima dotični prodajalce na svoji strani enajst policistov, katerih ni hotel on spraviti v blavna 'o in nesrečo. Neki nadalini policist, katere ira je zaslišal Clyne. je i?javil, da je ocena policijskega načelnika konservativna. in da je mesto petdesetih odstotkov policistov v resnici 8o odstotkov čikaškili policistov. zaposlenih z nepostavnim prodajanjem Žganih pijač. Fitzmoris je izjavil, danes, d? se bo iznebil vseh policistov, ki so zapleteni v to zadcvo? kakorbitro bo mogoče to storiti, ne da bi se s tem ogrožalo javno varnost meščanov. — Policijska sila, — je "BANKIR" MARKOVIČ POD KLJUČEM V DULUTHU JE BIL ARETIRA N M.'J. MARKOVIČ KAT£REGA NAZIVLJAJO OBLASTI NOVE GA PONZIJA — VABLJIVI O-GLASI SO SPRAVLJALI NAŠE LJUDI NA LIMANICE. Duluth, ilinn.. 27. septembra. Od potujočega guslar j a na li;i!'.:a-nu pa do zastopnika "Srbske Banke" v Duluth a — to je bila sijajna karijera M. J. Mat kovica, katerega je pred par dnevi aretiral pomožni šerif Bovvn pod obtožbo, da je uganjal sleparske bankiiske posle. 3Iarkovič jc bil v tem posluje več let. Oblasti trdijo. -tel ničesar izjaviti v uradu šerifa. Obtoženi je i nel pol strani o!»segajoč oglas v jugoslovanskih listih. ki izhajajo v Sai Francisco in Pittsburgh«! in v tem oglasu je pripovedoval svoji n dragim rojakom, daje Srbska Brnik;- tc*ki.;u It-ta 1920 izplačala 2o procentov dividend na dtdniee in »idslotk«^ divi-! dend. Kadar jx>šljete d»nar diuimv ali naložite svoje priiu: n!.e \ hra-nilničuem departmentu Srbs.k -Bj-nke ali kadar kupite d» lun e banke in pošljete denar sv jim ro-rednikom v stari domovini, vaai hočemo račun iti krone in dinarje pt> najnižjem dnevnem kur/.u onega dne. bomo sprejeli n:ir. Na ta način je oei*jran>! svoje rojake za več tisočakov. ZMEDE V TZTOCUI EVROPI. Riga. T.etska. *J7 septeu It:.. — Tretja internacijonak- v Mi»sk\i je razposlala daius r.a delavstvo Evrope brez/i«"'«-n brzojavni pc-ziv. naj nasn»otii.;.'jo t r;'nsjjorta-eijo orožja in iiun*eije na Poljsko, Rumunsko. Estonijo, I ,-tsko ii-Finsko, ker baj • Po' o.ka i?i Kuinunska pripravljala na v »ji o proti sovjetski Ru-iji. Nadalje s-I tudi dolži Anglijo v os 0 i kolo-nijalnega ministra < 'rire!:i!la in ministra za zunanje z;:de\t*. v*ur-zona, d apodp r:i Franci jo v namenu. da se dovede do toke v »jne. . Angleška vlada je bila t:ik<. ho-dasta. \'a Je i /kupila po».<*r. jene in napačne d tkumenle. — je irja-vol Kari Radok v ri;osk »v ;'ci Pravili. neki brezžičn' brzojavki i/ i 3loksve se gkisi. d » se opirajo h -jditve Churehilla. ;«?jrl-i>ni» - k;.t.-j rimi je kršila sov j.^ -ka l{' si ia d >-I ločite pogoditi? irlede in* z.*mske l.propairande. na ponarejene i-«i-lilente. katere baje iz«b'!al ie-ki član nemške politične po|;eij-\ ki j> l.il z zvezi / me Inarudno špijo-nažno organiz ieijo. GLASOVANJE PREMOGARJilV rekel, — stoji pred najhujšo zimo v celi svoji zgodovini in vsled tega nameravam ohraniti na delu vsakega člana policije. Izvc&enje prihibicije je važno, a splošna varnost prebivalcev Chieaga je še bolj važna. Indianapolis, Ind., -JtJ. se.pt — Obe stranki med dei« ;-;iti konvencije I'nited .Aline Workers »«" America sta nastopili danes za kftnečno preiskušnjo moči v zadevi dveh stavk v Kansasu in p .bun glasovanja naj l>i se določilo, r-e naj se ukaže Hovvatu. predsedniku unije v Kansasu. naj pok;iče nazaj na delo stavkarje v Dcai. in Reliance rovih. Pričakovati je ostre debate, !:aj-t,« proti-administraeijski elementi trdijo, da je .davka povsem upravičena, ker h tčejo delodajrdci iz-premeniti delavne poboje, predsednik Lewis pa je zavrnil t - trditev ter izjavil, da «rre pri lem za vprašanje, če naj unija prisili svoje člane, da se drže sklenjenih korit ra ktov. Potni listi. p« na ju ©vej Si ocredbi bel grajske vlade dobe 'Jugoslovani potne liste sam« tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz »tarega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni liat, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in doinovnica. Navadna pismo ne zadostuj« ve8. Kdor tedaj nima. nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu »n* občine, v katero je prlatojen, po do« movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni liat. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval r atari kraj, ako nima kak* gprj oj|j»njene lreiine. Frank Sakxer State Bwife, m Oartlaačt it, N«w York, N. Y, U«Twtbm«nt) oiiAs naroda, žs. sept, »a U GLAS NARODA f? SLOVENIAN DAILY » __________owned and Published by . . . . blovknio publishing. company 1« corporation! 'RANK IAKSER, Prosldont LOUII BENEOIK, Treasurer PUc# of Su«in«M of tho Corporation and Addrtcwi af Abovo Offlclarat ts Cortlandt StrMt, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. "Glaa Narod*" Unaja vaakl dan Izvzemftl nedelj In praznikov. Za celo leto velja llet za Ameriko Za New York za celo loto In Canada W.OO za pol lota Za pol leta (3.00Za Inozemstvo za celo lota Za tat rt leta 11.50 za pvl lota •7.00 •3.50 •7.00 •3JM O L A I NARODA (Vole* cf the People) l*eu*d Cvary Day Cxcwt Sundaya and Holidays. ftuoacrlptior. yearly »C.Cfc Advertisement« on Agreement. fV>Vlal brea podplaa In ooob»*a mm no prlobfiujejo. Denar na) bo blacoroU povijati po Money Order. Prj opremaiabl krtja naročnikov prosimo, da a* aaa tudl prejtnjo btvall^e* naznani, da hitreje najdemo naalovnCra. Q L A 8 NARODA Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. V. Telephone: Cortlandt 2876 KAM Z DENARJEM? Lahkovernost se vselej kaznuje. To bodo vedeli naši ljudje, ki iniajo težke izkušnje v tem oziru. ' To vam bo potrdil vsakdo — od domžalskega rojaka v New Torku, ki je šel na limanice zlogasnemu Troštu, pa do raznih slovenskih organizacij, ki so ra-devolje dajale precejšnje prispevke za vresničenje strankarske ideje, ki se je hinavsko skrivala pod krasnim do-morodnim geslom. Pravijo, da izkušnja uči človeka. Včasih da, včasih ne. Priliznjena beseda, bogata obljuba, hinavska dokazovanje — vse to je v stanu premagati odpor nevernega Tomaža. Na prvi strani citate danes povest o jugoslovanskim ''bankirju" Markoviču, ki je ociganil naše roloja ke za tisočake. To je samo eden izmed stotih/'bankirjev", ki žive v naši sredi in pri vsaki priliki zatrjujejo, da je njihova edina naoga "ščititi narod pred brezsrčnimi goljufi in izkoriščevalci * \ Markovič se je poslužil starega, znanega trika: ljudem, ki nalože v njegovo "banko", desetake, je obljubljal stotake vrniti. To je jako prijetna muzika za ušesa slovenskega ali hrvaškega trpina. In ker je Markovič pristavljal, da je vse njegovo podjetje pod kontrolo jugoslovanske vlade ter da bo prej Jugoslavija bankrotirala, predno bodo oni izgubili svoj denar, je bila ta muzika še slajša in še bolj vabljiva. Z velikimi oglasi po jugoslovanskih časopisih je vabil svoje žrtve v svojo past in imel je, žalibože, precej uspeha. V zadnjem trenutku so mu oblasti stopile na prste. Nekaj časa bo zaprt, potem bo pa gotovo izpuščen ter bo lahko ueinotoma užival sadove praznovemosti nabili rojakov. Markovič ni bil niti prvi in nikakor ni zadnji svoje vrste. Take pijavke se bodo vedno pojavljale med nami, dokler jih ne bo zatrla naša razsodnost. Apelirati na oblasti1* To je prepozno. To se zgodi ponavadi šele tedaj, ko je cigan ociganil delavce ter si pripravil udoben kotiček za svoje bodoče lživljenje. * Edinole naša trezna misel, naša zdrava razsodnost jim laliko prekriža načrte ter jim jasno dopove, da v tej deželi ni mogoče brez dela živeti. Na podlagi težkih preiskušen j, na podlagi velikih izgub naj končno pridejo naši ljudje do prepričanja, da je slepar vsak, ki vam nudi zlato zastonj; da je slepar vsak, ki za nekaj malega neskončno veliko obeta; da je goljuf vsak, "ki vam pravi: dajte sto dolarjev, ob letu jih boste pa dvesto dobili nazai. CY imate kaj denarja preveč, ga naložite v varne banke za stara leta in deževni dni. Ali pa pomagajte svojcem v starem kraja. Krone so sedaj primeroma poceni in za en dolar jih je skoraj polil klobuk. Pri pošiljanju denarja se poslužujte podjetij, ki uživajo redek sloves, da v teku tridesetih let niso nikogar niti za en cent prikrajšala. Eksperimentirati je slabo. Slepar vam bo morda dvakrat ali trikrat res ceno poslal, da bo zadobil zaupanje pri vas. V tretjič ali četrtič pa niti potrdila ne boste dobili. . Poznamo ljudi, ki se v javnosti označujejo kot "bankirji", "veletrgovci", "importerji in eksporterji", in bi bili veseli, če bi smeli nazivati konfin na cesti za svojo nepremičnino. Vso premičnino pa nosijo v žepih seboj. < asi so slabi, delavske razmere pod ničlo, upanje v boljše čase je z vsakim dnem manjše. Ali bi ne bila kriminalna blaznost, če bi zaupali svoje prihranke kakemu slovenskemu kriminalnemu pre-brisancu ali pa kakemu jugoslovanskemu "fičfiriču"? Kot že rečeno: Zaupajte podjetju, ki zaračuna za svoje pošteno poslovanje pošteno ceno. Onega, ki vam pravi, da bo za vas vse " zastonj napravil", pa naznanite oblasti. Tako boste koristili v prvi vrsti samim sebi, poleg tega boste pa tudi onemogočili prijetno življenje vsem, 3d kujejo krasne kapitale iz nevednosti' našega naroda. • - Fašisti razstrelili narodni dom v Rojanu. Ljubljana, dne 8. septembra. Ni preteklo še teden dni, odkar so fašisti zažgali svet6»var.ski narodni dom v Trstu, in že je prispela v Ljubljano nova. žalost1 ej-ša vest. V noči od srede na četrtek so tržaški fašisti zažgali in z vži-galnimi bombami pognali v zrak romanski Narojni dom v Trs'u. Od poslopja je ostal kup razvalin, ki pričajo o martiriju tržaških Slovencev. Kar je za Barkovljane barkovl janski Narocmi doni in kar jo bil za Svetoivaneane svetoivanski Narodni dom, to je b;lo /.a romanske Slovence njihovo Eon. društvo ki Jo imelo na Rojansk« cesti v Trstu svoje poslopje z malim vrtom. V posiopju je bila tudi gostilna. s.;eer je pa služilo kot sedež raznih rojanskih narodnih društe/. Z eno besedo: Rojanski Narodni dom. V njem je dolga leta neumorno deloval rojanski Sokol, glasbeno in pevsko društvo "Zarja ', dramatični odsek itd. Po prevratu so Italijani ponovno skušali dojiti poslopje v svoje r^ke in so ponujali celo zna ne svote, toda člani konsumnege. društva so odločno odklonili vse ponudbe. Zavedali so se pae pon.& na, ki ga ima poslopje za rojanske S'ovence. Sedaj rojanskega Narodnega doma ni vee. Ponoči se je pripeljala pred hišo gruča tržaških fašistov, vdrla v gostilniške prostore, razbila pohištvo in vrgla nato več vžigalnih bomb. Med strašniru' pokom je zletel Narodni dom v zrak. Ostal je simo 5e kop raz v.-. I in, nad katerim je razsajal požar, ki je popolnoma uničil to, kar je ostalo. Skoda se ceni na 60.000 lir. ^arabinjerjev seveda t:.koder, kakor ponavadi.. Zanimivo je, da so imeli v Narodnem domu svoje shajališče tudi rojanski fašisti. Slovenci so pod pritiskom razmer privolili v to, čeprav s težkim srcem, ker so upali, da bodo tako vsaj varni pred napadom in požigom poslopja. / Tržaških Narodndi domov, ter. spomenikov slovanske ž;!avosti in pridnosti, kmalu ne bo več. Uničen je veliki Narodu* dom na Ober-dankovem trgu, zgorel je svetoivanski Narodni -lom, sedaj pa je /.letel v zrak še rojanski Narodni dom. Nedotaknjen je samo še Narodni dom v Barko vi jah. Bog ve, ali morda tudi n;c*a v kratkem ne doleti enaka usoda! • Trst, 8. septembra. —Iz italijanskega. vir& se do.:n«va: Okrog polnoči se je v Rojanu začula mocr.a eksplozija. Vse orehivalstvo je bilo hipoma pri oknih, da vidi, kaj je. Kmalu za pokom je visok plamen objel razvaline sokolske telovf. laice. Nekaj č asa nato je dospela požarna bramba, ki je imela dovolj opravka, da obrani rosfcdne hiše pred ognjem. Po dveurnem delu se jo to posrečilo. Oo«oi-i so. da je bil napad namenjen fašistom, drugi pa pravijo. ,!a je \cij:.-i Sokolom. Iz Slovenije. Smrtna kosa. Rodbini Anderwald-Colnar v Kranju je umrl Smesečni sinček Dušan. i ! Na Glincah pri Ljubljani je u-mrla Ana Steh, tobačna delavka v pokoju. Xa Vrhniki je umrla Ana Buli, stara 76 let. Umrli so v Ljubljani: Po daljši bolezni je umrl pisarniški ravnatelj Trgovske in obrt-ie zbornice v Ljubljani Josip Hauptman. Pokojnik je v mlajših letjh navdušen planinec in je bil ined ustanovitelji "Slovenskega planinskega društva", katerega glavni tajnik je ostal do svoje smrti. S svojimi prijatelji je osnoval kln3z> "Piiparjev", iz katerega je potem razvilo "Slov. plan. društvo". Njegove zasluge, ki si jih je pridobil za slovensko planinstvo in za Slov. plan. društvo posebej, vedo pravilno oceniti le tisti, ki »poznajo njegovo dolgoletno požrtvovalno in marljivo delo na planinskem polju- Zadnja leta je pokojnik bolehal, zlasti od ča-jsa, ko mu je umrl njegov sin-edi-nec. Dasi se že dolga leta vsled [bolezni ni mogel posvečati planinskemu športu, vendar je zanj kazal staro zanimanje ter deloval po svojih močeh v prospeh slovenskega planinstva. Bil je vesten u-radnik in navdušen narodnjak. V deželni bolnišnici je umrla gospodična Erna Eleršek. V Ljubljani so pokopali o»b veliki vdeležbi Blaža Jesenka, tr-goVca in posestnika na Starem trgu. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno znana oseba. Iz malih začetkov si je ustvaril z neumornim delom in lhravljinsko pridnostjo cvetoče trgovsko podjetje. Bil je mož starega kova, značajen in pošten, kakršnih mož je danes vedno manj med nami. Užival je splošen ugled in spoštovanje. Dolga leta je upravljal z največjo požrtvovalnostjo posle ubožnega očeta za svoj okraj. Umrl je pomožni delavec v Delniški tiskarni Blaž Marolt »o kratki, hudi bolezni. Kot nekdanji zastavonoša 17. pešpolka je bil po svoji izredno visoki postavi splošno znan. Josip Lokar, hišni posestnik in uradnik Kmetijske družbe za Slovenijo, star 71 let. Umrl je Ernst Stoek.1, dolgoletni trgovec v Ljubljani. Kdo je kriv smrti? Maja letos je v Mariboru v Mlinski ulici ob dotiku z električno odvodno žico umrla 62 let stara Uršula Pučnik. Državno pravdni-Stvo je obtožilo inženirja Emila Schererja, poslovodjo grajske fir-me Piehler, radi malomarnosti pri izpeljavi električne naprave pri tej hiši. Scherer se je pred kazenskim senatom y Mariboru zago- varjal, da predvsem ni od odgovoren za napravo, ampak grašk: vodja te tvrdke, dalje, da je tvrd-ka že oktobra 1920 električno na-lravo v Mariboru izročila mestnemu električnemu podjetju in da je umrli inženir,Gostiša med drugim tudi to napravo v Mlinski ulici prevzel brez hibe. Ugotovilo ^e je, da je bila edina ta žica vsled nepojasnjenih vzrokov v svojem končnem delu zarjovela, umrla pa da je bolehala na srčni bolezni, vsled česar je bila njena Odporna fcila manjša kot električni tok. Krivda ne zadene tudi ne mestnega podjetja, ker je po zakonu imelo do oktobra časa revidirati odvodne žice. Inženir Emil Sche-rer je bil oproščen. Dva velika požara. Dne 20. avgusta je izbruhnil požar na skednju posestnice Ani** nije Žrbert na Cvetežu št. 2, občina Št. Lambert, kateri se je hitro širil in uničil skedenj s hlevom, pod, hišo, svinjak in kozolec. Zgorelo je tudi 65 mernikov omla-tene pšenice 20 mernikov ječmena in 120 mernikov drugega zrnja; tudi gospodarsko orodje je zgorelo. Skupna škoda zmiša 350 tisoč kron. Požar je uničil tudi hišo,-hlev in pod Jakobu Ktttarju na Cvetežu št. Škode ima Ivo-tar 50000 kron. Kaj je povzročilo požar, se še ni dognalo. Na skednju Franca Katarja na Konju je izbruhnil požar, ki .je upepelil skedenj, hlev in drvarnico, kakor tudi svinjak posestnice Terezije Kocejeve. Skupna škoda znaša do 250,000 kron. zavarovalnina pa komaj 4000 k™. Hitremu delu sosedov se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas. Vas Konj se nahaja v litijskem okraju. Vsled protimilitaristične propagande je bil, po poročilu 1 Vol k.ko in Sevnieo, nepolitična veselica v korist Jugoslovanske Matice. Duhovščina je, I SlugnalmumBka Ustanovljena 1. 1898 2CatnI. Spbnrrta Inkorporirar-4 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Pn IstJnik: RUDOLF PKRDAN, K. ISSth St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS bALANT, Bos IOC, Pearl X:e., Lurain, O. Tujiiik: JOSL1PH PI&F.LEIi, ij.jr. itinn « Blagajnik: GEO. L. BKOZIl'H, lUj, Hlnn. Blagajnik neizplačanih snirtuln: JOHN MuVEBN, 524 E. 2nd Ave, W. Duluth, Mina. Vrhovni zciraralk: Dr. JCS. V. GflAHEK, E. Ohio St, N.S., Pittsburgh, Pa. Naihoixl edbor: MAX K E RŽI SNI k, Box S*:^ Kock S^i-K«?« Wyo. MOHOR MLADIČ, 2t503 So. Lawndal* Are., CUcago. ffi. F A ANK SKRABEC, 4Š22 Washington St., Denver, Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 4feU, Ely, M»un. UREGOK J. PORENTA, Box 170, BlatJi Dinmoud, Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St Uluir Ave., Cleveland, O Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, 519 Meadow Ave., Ro< k<»ale, Jolief, 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, 11L JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 70C Market Street, Waukegan, Ilk - Jednotino uradno glasilo: "Olsis Naroda". • :—-- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo nuj se jM)šilj:.jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se počilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem norih članu? in bolniška spričevalu n:ij se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugosio/auska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postr'i Clan tt organizacije, naj se zglasi tajniku bljiŽ^ega društva J. S. t J, Za ustanovitev m.vih drufitev se pa obrnite ua gl. tajuiiut. >'»,vu društvo se iabko vst«novi x S Član® ali elan'eaiul. namesto tla Li sodelovala, še huj-skula proti prireditvi, eeš: Norec, kdor daruje kaj za take bedarije. K temu hi potreba komentarja. A.DVEK TISSMSNTS. P0ZDRAXTI IZ NEW Y0RKA. Predno odpotujem s pa mi k o m, Argentina (2ij. sept.) v »»taro do-( movino v Orehek pri Postojni, še, enkrat pozdravljam svoje prijatelje in znance, posebno pa gozdarje v Adolpliu, \V. Va., ter svaka -T Antona ("elliar v Clevelandu, O. Kje ie i Ivan Pavčič. j ^^^ < > Kje je JOHN •TON KOV JO? 1 luni;! je iz v:usi Žejno. V Aineiiki biva že kakih JU let in nazadnje se je nahajal v državi Illinois. Prosim, ee kd<» ve, da mi javi, a!i naj se pa sam oglasi. Ana Tom.Sf, Catežke Toplice, pošta Brežice. Slovenia, Jugoslavia. ('29-20—f») Predno se vkrcam na parnik, pozdravljam še enkrat v^- rojake sirom Amerike. Posebno se pa zahvalim Mariji Dermota >.a njen' trud in drugim, ki so bili pri Ui0-' jem odhodu i/. Pinev Fork, Uhio.1 Na svidenje v Jugoslaviji! — Tomaž Bogataj, Gorenja vas nad ?vkofjo Loko. i moj brat .MATIJA I)K Doma je iz vasi Brezje pri Cerknici na Notranjskem. Slišala sem. da je bil ubit v Jflmstmvnu, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, za kar bom zelo hvaležna, ali ako še živi, naj se j pa sam oglasi svoji sestri: Marija Tomšič, roj. Debevc. Veni št. pošta Vrhnika. Slovenia, •Jugoslavia. (28-29—9) ZAKAJ TRPETI? Kevtitatičue. nevralgifcne iu bolefiine v iiiišicaii so Litro odpravljene s /.rimerna Predno se podava na široko morje, pozdravljava vse prijatelje in znance v Indian a polisu, 1;.<1........... Hvala lepa vsem onim. ki so naju uporabo spremili na postaje. Iskreno se u. ni m CYDCI I CD 1A t h val ju jeva Alojziju Jugu za okus-tovallju Glejte. <1 a dobite pristuega-slavnega te po železnici. — Jožef Valentinčič yei: kot 50 n Anton Lov.šček. Zahtevajte S1I>K<> tvorniško zrumiko. FRANK SAKSER STATE BANK I 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Lji bljana. Maribor, Metkovlč, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. NEMŠKA AVSTRIJA ITALIJA Trst, Opatija, Zadar. Dunaj. 1ZYR&U JEMO hitro in puceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji, in Nemški Avstriji. IZDAJAMO reke v kronali, lirah in dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njeuih podru/nu-ah. PRODAJAMO parobrodne in železniške \ozne liste na vse kraje in za vse frte. IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjtv v zlato. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov sirom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico In jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico. KADAR STE "NA POTI' v staro domovino in se nahajate v New Vorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupiti drugje. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft. Zajamenrerii so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se je ali se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in Crnegore. -- Frank Sakser State Bank J GLAS NAHODA, 29. SEPT. 1921 Jubilej dr. Ivana Tavčarja. I>a ve slovensko ljudstvo cenit^ delo in zasluge dr. Ivana Tavčar ja, je razvidno iz opisa slovesnosti k: so se vršile 'ia V-sokem ob prili-k? Tavčarjeve sedemdesetletnice '"Slovenski Narod" prinaša obši ren opis slavnosti ko se je slovensko ljudstvo klanjalo temu svojemu dolgoletnemu voditelju, neumornemu narodnemu delavca polit iKtt in pisatelju, iz katerega o-]»sa povzemamo sledeče: V nedeljo popoldne je bilo na clavni poljanski cesti izredno živahno. Drveli so avtomobili, na vozovih pa so se vozili številni posije, zastopn ici raznih kulturnih, političnih, gospodarskih ter dru-ph naprednih društev in organizacij. Pod senčnatimi kostanji pred gradom in na trati je bilo živahno pestro življenje. Pokloni »ev korporaeij in društev je bila f H prost a, iskrena prijateljska, a vendar nad vse svečnr.ostna. — Freprosto, brez vsakega pompa, r:» stolen pod kostanji sedeč je raš dieni dr. Tavčar sprejemni \oščila številnih "estiWv in čes-t;lk. Vsakemu ie podal roko. ve'-krat se mu je utrnila crorka solza, videč, kako '/a narod 1 jubi -n kako eeni njegovo kulturno, politično in qr»spodarsko delo. Večkret ;.<■ ponavljal: — Viuirn, da nimam sovražnikov! — Poiadič iz Kranja. Pretresljivo je kilo slovo z Visokega. Okoli petili r,o se zbrali pod kostanji poliioštevilno vsi predstavniki, zastopniki kulturnih. političnih, gospodarskih ir drugih društev, umetniki, pisate-l ii. časnikarji ?n drugi so obkolil1 jubilanta in prederij je stopil dr "iriller ter je v vznesenih besedah t'rd duška spoštovanju in ljubezni vseh navzočih do si ivljenčeve osebe. Govornik je v lapidarnih stav-l;ih označil pomembni dan za narod in jubilanta, njegove zasluga j a kulturo, palitiko in narodove probudo. Navzoči so priredili prisrčno ovacijo slavijeneu. Dr. Ko-kalj je nato deklamiral sonetni venec, posvečen jubilantu in nje-govi soprogi 1 ran ji Sonetni venec opisuje v vznesenih besedah jubi-pi.satelja, Emila T^eona, Vlastelina Visoškega (Tavčarjevi pisateljski psevdonimi), politika, župana in človeka. Nato je rrovoril še preneralr;i konzul češkoslovaške republike cr Otokar Pene«, ki je naglasa!, • 'a prinaša čestitke ;n pozdrave -voje vlade i.i vsega (*eskoRlova-škejra naroda. Češki narod ;na ee-i.'ti njegovo delo, zna pa tn'i C3 riti njegovo zvestobo naplan — ( »-hoslovakom. Z »ivio klice n na «r Tavčarja je dr. Beneš zatvlju-"il svtij prisrčni 2c\or. Za tetn je bila slov snost konr zna in v av. «mob.nh kakor tutii številnih ko'ijah .-4» začeli i odhajati p«->ti I juti iani. Pravosodje v Združenih državah. Federalna sodišča. V tej deželi imamo dvojen sistem pravosodja - federalni in državni. Na eni strani u-iamo skupino mestnih in državnih sodišč, na drugi strani, popolnoma neodvisno od istih, skupino federalnih sodišč (United States Court). Prva tvori pravosodni del uprave posamezne države, drucra tvori pravosodi-i del uprave Združenih iržav. Federalna sodišča sc danes.- — Supreme Court of the Nnited Sra-tes. (Najvišje sodišče Zdrr^enih držav) v Washington^, develero I nited States Cirviit Courts (federalna okrožna prizivna srtCšca) in mnogo Tr. S. C nrt of Claims (sodišče za tirjatve proti federalni vladi) in IT. S. C )U"t. of Cu?b>m Appeal (prizivno carinsko sodi- Si bi rs te Lu^a V subernijan C-lJ itiinsku Durmi in Jekaterinbu raru .se trrozno razširja sihirnk^ Dr. Koler ev««. Prtdlto In K« tekajte, kv te ^ K»>r hitro _ * rr«B^«J» alATk M mmkmi A m«tu te Ub —- m »»I *pp*>€ fomO F>tomm» ul vodne kfl« omšrm^ h« op— Kompetenca federalnih sodile. Konstitucija Združenih držav jako jasno določa, v katerih slučajih naj sodijo fed.^ralna sodišča: 1. V vseh slučajih, ki nastanejo vsled konstitucije, zakonov ia jMt-godb Združenih dr^av; 2. v vseh slučajih, tikajočih se poslanikov, mtnistrov ir konzulov; 3. v vseh slučajih pomorskega pravosodja; 4. v pra.vdah, ko so Združene države same ena izmed priz.kirtih stranlj; a. v pravdah med dvema in več federalnimi državami: ... v pravdah med en^ državo in državljani druge države; 7. v pravdah med državljani različnih držav; 8. v pravdah med državljani iste države glede zemljišč, podeljenih s strani drugih držav; 9. v pravdah med eno države ali njenimi državljani in inozemskimi državami, državljani ali podaniki. Sprejem 11. amendmenta (do-stavka) k ameriški ustavi je omejil sodne oblasti federalnih sodišč v toliko, v kolikor ne dovoljuje državljanom druge federalne ali inozemske države, da bi tožili kako državo pred federalnim sodiščem. Smatralo se je, da se proti- vi dostojanstvu države, di< bi jo kak zasebni tožitelj privlekel ket toženko pred federalno sdso-i kov. Vrhu t»«ra pa državna sodi-Šča. ki so med seboj vzporedna In neodvisna drugo od rudsr**?^. tie bi nikdar mogla n iditi primarne sredstvo za poravnavo f porov med eno državo in drugo. Kar se tiče slučajev, ki nastan«-io vsled konstitucije. zakor rrT nli pogodb Združenih drŽav. :m.*».v» federalna sodišča prizivno $ivlno oblast. Take pravde se lahko začnejo pri državnih sodiščih ali a-ko se razsodba državnega sodišča nrotivi federalnim zakonom, tedaj so federalna sodišča pokli.--«r»a da o njih končno rf>zs'»dijo. Vzrok za to postopanje ie jasen, e'ede ralna oblast »nora biti končni sodnik o delokrogu federalne konsti-tuciie. federalnih zakonov in pogodb. Da.iati drža^im sodiščem pravico končnega pravosodja v takih slučajih, inne federalnim so diščem. bi pomenjat«. da so posamezne države in n« Združene države najvišja oblast. Ravnotako tudi pravde med državi iani tazliČnih držav morejo pričeti pri državnih sodiščih, ali stranke imajo pravico, da vlaga-• jo prizive na fede-alna sodišča. : Prenos pravde na federal, sodišča. Vsak pravdni slučaj ki bi bil zaprisežen na državnem »odiSču, more biti preložen na federated sodišče, ako more toženee dokaza- ti, da se slučaj naslanja na federalni zakon. To se f^odi • 1. Ako je državno sodišče v obravnavi o dotični nravdi razsodi lo proti veljavnosti kakega zakona ali pogodbe Združenih držav ali 2. ako je državno sodišče razsodilo v prilog veljavnosti dr.'avre-ga zakona v protislovju prott kou-stituciji. zakonom ali pogodbi m Združenih držav, ali 3. ako je državno sodišče razsodilo proti privilegiju nravisi naslovu ali "muniteti, na katere se toženec sklicuje na podlagi kon-stitucije, zakonov ;r. pogodi Zdru ženih držav. » V obrambo konstitucije. Jasno je, da mc-a biti v Združenih državah neka oblast, fci naj je upravičena raztolmaeiti zakone vse dežele ii: določiti, da-li se zakoni, sprejeti po kongresu ali državnih Jegislaturah slrinja-jo z osnovnimi zakoni, kakršni so zapopadeni v konstituciji. z diu-gimi beseilami. ki na j. razsodi o njihovi ustavnosti. To pravosodje se ne more povsem prepustiti državnim sodiščem; v-sa so bi laiiko razsodilo drugače. To je razlog, radi česar je federalno pra/osod-je neizogibno potrebno. Federalni sodniki mnogokrat i^podbijejo zakone, sklenjene po državnih legislaturah, kot protir-ne konstituciji Združenih držav. Kar se tiče zakonov sklenjenih po kongresu, toliko vederalna kolikor državna sodišča jih morejo proglasiti za neveljavne, kot pro-tivne federalni konstituciji, ali v takih slučajih jo* eš. bo najina smrt, če pa po /eš. bova šla vesela domov. — Za pičil je nož v zemljo in ji ie prel-r;l pisno, v katerem ji je napovedoval njeno in svojo smrt. Nato je večkrat zamahnil z nož»%m p'-oti njenim prsim. — Nato sem suni', raniii sem jo nameraval, pa je bila mrtva. Nato sem se vlegel poleg nje in sem se sunil r. nožem. Nezavestec sem ležal. — Stanko Bitežnik ni o umrli Tn-mažinovi nikdar ni-.' slabega slišal. Pridno in pošteno dekle je bilo. Gostiln;čar Ln\ renc Kolenc je povedal, da se ni čisto nie zani- mal za Tomažinov.) Kot natakarica ;"e bila pridna, ooŠtena, pustrež-ljiva. Vse. kar je trdil Tomažin o občevanju med umrlo ,n njim, je Kolene najod!ofn#5:i« ogorčeno zanikal. Franja Kolene jo "zpovedala, da je bila umrla z vse ni at gostilni prijazna. Popoldne se je razfrava nadaljevala. Priča Tv Zar:raj5ekr — Tomažin je tepel svojo žene. ki je velikokrat klicala, sli^il sQm tudi j padati udarce. Večkrat jo je r-po-lil. Videl je. ko i,> je enkrat spodil. da je imel dleto v rokah. Priča Leopold Šola-, ki je bil zaslišan na Tomažlnovo zahtevo, je pričal: --- Zastoo.iosti med To-mažinovima ni lvio. Grdo je on govoril o njej. Nekoč mu je To mažin rekel: — Ne morem izvedeti, kdo je otrokov o>e. ^rei ne bom miren, dokler ne bom žene zaklal. Ko je bil Tomažin v bolnici, ga jc Š!a obiskat. Ko se je vrnila, je bila vsa objokana Pov^lala je ._ Ko sem prišla notri k njemu, me ie kar spodil; dal n i je pismo, katero sem morala Jies^i na pošto. Pismo je bilo naslovljeno na neko žensko. — Nekoč je ona rekla : — Naj naredi e mai»G ksr noče, rada ga imam. — * Priče Anton Sink. Fianc Bizjak in Stanko Bitežnik so slisa'i 21. junija okoli 9. ure od kamniške železnice sem ženski glas. ki je kričal; — Ljudje n? pomoč! — Ko so prišli tja, jim je prišel neki moški nasproti, ki je povedal, da je ženo zaklal Ir. do je mrtva. Priče so poklicale policijo. Po zaslišanju prič je stavil senat porotnikom d* e glavrr vprašanji, in sicer prvo glede na umor in drugo glede na rboi, na katero jc odgovoril le, Če ui se prvo vprašanje zanikalo. Prvi drž. pravdnik. Dominieio je v svojem govoru poudarjal, da je razprava, dokazala, da je irnel Tomažin namen izneb'ti sc svoje žene s smrtjo, da b- poročil morebiti tisto Američanko z dolarji. Zagovornik dr. T-kavčie je porotnike prosil, naj dob o premislijo vprašanji, predno ju potrdijo. Po njegovem nazoru je v ljubosumni blaznosti zaklal svoin ž. no. Porotniki so nato prvo glavno vprašanje gl^de na v nor g!»sno zanikali in soglasno potrdili vprašanje glede na uboj Predsednik senata dvorm svetnik Regally je nato razglasi! sM-bo, s katero je bil Tomažir- obsojen na sedem let t-^.k.- ječe. katera se je popolnila z zaprtjem > samotno temnico, postom ir trdim ležiščem 24. junija i:i 24. decembra \-sako leto. Preiskovalni zap u- ie mu je vračunal v ka:--en. * .ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka. EMP. O? CHINA i okt. _ CnerbourQ LA LORRAINE 2S aKt. — Havre FINLAND 1 okt. — Cherbourg NOORDAM 29 okt. — Boulogne LA LOR Ft Al IVE 1 okt. Havre. SAXON1A 29 okt. — Hamburg G WASH 1 N jTOf 1 4 ekL., — Cherbourg ITALIA 29 okt. — Trst AQUITANIA 4. okt" — Cherbourg AMERICA 29 okt. — Cherbourg ADRIATIC ' * OKt. — Cne-bourg BELVEDERE 1 nov. Tr« PARIS 5 okt. Havre ADRIAT IC 2 nov. Cherbourg MANCHURIA 9. okt. — H amburg PARIS 2. It IV. — Havre CARMANU 8 ckt. — Cherbou-g ARABIC ft nov. — C-r>oa ROTTERDAM 8 okt. Boulogne CARMANIA 5 nov — Cherbourg CARMANIA 11 Okt. — CherHour ^ ,-rNLAND 5 nov. —- Cherbourg CENTEN STATE 11 okt. Bremen OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg LA SAVOIE 12 okt. - Havre WASHINGTON 8 nov. — Cherbourg FRANCE 13 okt.'' — Havre GOTHLAND 10 nov. — Genoa OLYMPIC 15 okt. — Cherbourg AQUITANIA 15 nov. — Cherbourg PRES. WILSON 15 okt. — Tr»1 LA TOUHAINE 11» nov. — Havre ZEELAND 15 okt. ""— Cherbourg ZFELAND T9 nov. — Cherbourg RYNDAM 15 okt. — Boulogne ARGENTINA nov. — Tr»l LA TOURAINE 19 okf. - Havre MANCHURIA 23 nov. — Hamburg LEOPOLDINA 20 Okt. * - Havre KROONLAND 26 r.ov, — Cherbourg BERENGARIA 20 okt. — Cherbourg ADRIATIC 30 nov. — Cherbourg KROONLAND 22 okt.- — Cherbourg LAPLANiD 3 dec. — Cherbourg LAFAYETTE 22 okt - - — Havre CARMANIA. . 3. dec. — Cherbourg N. AMSTERDAM 22 okt. Boulogne PRES. WILSON S dec — Trst AQL'ITANIA 25 okt. — Cl-rbOUrc ARABIC 6 dec. — Genoa MONGOLIA 26 okt. — H amburg FI^LA^ t> .10 de, — Cherbourg CRETIC 28 okt . Genoa ARGENTINA 12 Jan. — Trst LAPLAND 20 okt. —r Cherbourg SAXONIA 13 dec, — Cherbourg Glede ren za vozne listke in vse drnge pojasnila, obrnite se na tvrdko: FRANK SAKSER STATE BAXK, 8? Cortlandt St. , New York SANTAL CAPSUttS MIDY VNETJU MEHURJA V«ke rOmlm V odgovor. Ponovno namanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane molke In ienakne ure čisto slate prstane, verižic«, priveske in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prare glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpoii. Ija po ceH Ameriki sna si Val slovenski večletni trgovec s IVAH PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. WStta mu po cenik, pošlje ga Tam bresplačno. C»-AHCH0|? V JUGOSLAVIJO, BOLGARSKO. ■RUMUNSKO IN MADŽARSKO preko DUBROVNIKA, TRSTA In REKE. CALABRIA ....____ 13. okt. PANNONIA .......... 22. okt. ITALIA ............. 29. okt. Š if karte: 5103.00 za. Calabria In . Italia. $110.»0 za Pannonla. — : $5.00 davka. Preko Cherbourga in Southamptona: AQUITANIA CARMAN IA 4. okt. 11. okt. Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Vsi parnikl, kl odptujejo Iz New Ycka so na dva vijaka. ROTTERDAM.......... 8. okt. RYNDAM ............ 15. okt, NIEIW AMSlKKAM . 22. i M. NOORDAM ........... 29. okt. Vsi parnikl Imajo za tretji razred Pobe za 2, 4 in 6 o^eb. Cena za S razred iz N»w Yorka do Ljubljane $100. do Zagreba $101 ter $5 vojnega davka. Za pojasnila in cene vpraJiajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE 21-24 State Street New Y<*rk V JUGOSLAVIJO H Itrr zveze z vsemi točkarpl v Jugoslaviji. Dobra In zadostna hran-\, Zaprti prostori. Velik prostor na krovu- Vse u-dobnofct' modernega parnlka. ¥ RES> Star SJME ODPLi'TJE VSAK T2DEN. Pomol 58-62 North River, fJew York. ) Pljmouth > 1. okt. ZELLAND f . 15. ol.t KROONLAND ( Cherbourg / 22 okt LAPLAND ) Antverpen ; 29. okt. SAM LAN D (Hamburg, T.ibiiva in (Gdansk) 15. okt. (Samo 3. rizred.; ^american lINE MANCHURIA (.Hamburg In Gdansk prtrko Cherbourg) 6. o*t. i MONGOLIA v; Vi*?r.. Humi :rg in «;dans»> 26. okt. MINNEKAHCA 'V Humvurt In «;Uiinsk> 5. nov. VSE VONE PROGE DO FOLJftKE. white Star OLYMPIC ; w CherlKiurt ' 24. sept. ADRIATIC \ S*, u t nam pton t b. oKt Iz New Yorka. NapolJ in Genovo: GOTHLAND isarao .1. razred* 10. nov. New York In Boston — AiMi, Gibraltar. NapolJ I« Genove. CANOPIC ................ 30. septembra CRETIC .................J.: 28. oktobra »ARABIC prt-jSnl "Itf-rlin'j .3. novembra •NaJveCjl iiurnik v rt^nl* službi z juliio- pvropwkimi prii«\a?r!*tl. INTERNATIONAL AIBRCiVrili: , MARINE COMPANY 120 parnikov — L2M.Q09 tcs. ■3 BROADWAY NEW YOR.< 1 ali pri lokalnih agentih. Pozor potniki. Jugoslovanski konzulat v New Yorku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, lahko dobe potne list« na podlagi kakega starega potnega lista, .krstnega lista, dciiiovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvio iz starega kraja. 2. Oni, bi nimajo noVnefja takega dokumsnta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v stuiem kraj:i ter ^ih od tam dobiti. Kdor ho pri iskanju potnega lista yioka-r.ti mega ivtr^d gornjih dohuniea-Cov, V? dobil potni liat kiLalo potem, ko bo zglasil na konzulatu. 3. Or i naši državljani, ki žel« takoi odpotavati ^ stari kraj, pa nimajo pri ^oki lokiarga gornjih do^amentov, morajo imeti potrdila nožih podpornih dmštev, katerih člani so. V potidilih mora biti navedeno, da so resnično državljani kra!5c7ln<; Srbov, Hrvatov in Slovencev. y takih slučajih pa bo morda konzulat smatral za potrebno, iskati potrebnega dovoljenja od ministratv* runanjih zadev za danje potnega lista. To se posebno tiče onih oseb, o katerih se somi, da so ie državljani kake druge Iržave. 4. Vsi oni državljani, ki so izdali prošnje potne liste, in potom katerih ie bilo nanroženo m-npnje ministrstvo, da jih je mogoča izdati, jih bodo dobili, kakor« hitro se zglase pri tem konzulatu. [To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega lete. I 5. Ker v več slučajih nai: državljani kupujejo šifkarte za parn^ke j katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne ozirsje se vh to, kakžni so ti parniki, kam plovejo, priporočamo, naj nihče ne kupi prej i kart, aok'.er o tem ne pcixva pri iTrank S&kser Ftate Bank, Cortland St., New York, N. Y. C OS UK CH ČRTA Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. PRE3 WILSON .......... tr. okt. BFLVCPERE ............ 1. rov. ARGENTINA .. . 19. nov. PRES. WILSON ... 3. dec. Cere za T-st In Reko s«. Pres. Wilson in »5 da*4ca. Aroentina In belvedere »1&3 In »: davua. I'olom listkov izd»nih ta vs* kraje v Jugoslaviji in fc"rb|Jl. Razkušne ug-iKin o*tt pr-i^j, dm- jf»-Ba in trfcijfija razredi. Potniki tretjega razreda dul.lvajo Lrezp'aono vino. PHELPS BROTHERS & Co. P~**enoer Department 2 West Street New York HAMBURG naravnost rio Gdanska in Varšave z novimi parniki OROPESA .......... S. okt. ORDUNA .......... 22. okt. ORBITA ............ 12. nov. Zaprt* kabina za tenske' in otrok«., THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York 117 W. Washington Street, Chicago all lokalni potnifikl agenti. ;; Dospelo je novo suho grozdje. f Mufikatel celo sladke debele Ja- X ^ ► Sode, boksa. 50 funtov — ♦ PREDNO SE ODLOČITE fca svojo družino, sorodnika ali prijatolja naročiti vozni listek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik me kupi, pittte naj-irwo as tozadevna pojasnila na nan o iu zanesljivo tvrdko nLANK gAKSTHL STATE BAXK f2 Cortlandt Street Knr York ; l Gtpar groadje največje tn naj-««■ dadkejBe Jsaode. boka« 00 ton- * | WA35NASILO In PRIPOROČILO. Nas stalni zastopnik Mr. JAN KO PL3&T0 pobira naročnin« 7& Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Obia, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj sli dobiti svojce od tam, glede denarnih j>ošilja*sv in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v salogi tudi knjigo PeW Zgaga Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnifttvo Glaat Narodi, GLAS NAHODA, ». SEPT. 1921 Vdova Leruž. Spisal^Galboriau- Prevedel za "GUui Neroda" G. P. Francoski detektivski roman. 23 (Nadaljevanje.) ' . v. — Ne, a celi moj Čas zahtevi afera neizmerne važnosti, te s«? mi bo moj«* podjetje posrečilo, dragica, je naša bodoča sreča zagotovljena. Kmalu boš videla, kako zelo te ljubim. — Moj dragi Noel, povej mi, kaj je to. — Tega ne morem sedaj. — Povej mi, prosim te, — je rekla mlada že ask a. se obesili lu kr«.a trenutek se mu je zdelo, kot la izginjajo vsi njegovi trdni sklepi. _ Ne. — j«- rekel konečno. — Ta/, sem resen, jaz ne morem. Kaj treba vzbujati v tebi upanja, ki se ne bodo mogoče nikdar uresničila* Sedaj, moja draga. me poslušaj dobro. Naj se zgodi, kar se Loče. ti ne sme« j»od nobeno pretve/o zopet priti v bl Žino nune hiše, kot si to enkrat storila. Tudi pisati mi ne sme«. (V me ne boš obokala, itn bos iii'»«r<""'t* napravila škodo, katere n1 bo ■.•ee mogoče popraviti. te >«* bo k.i j pripetilo, po«iji k meni tega starega oderuha. K ler/' > j a. Tudi .ia/. imam nekaj opravka r. njim 11 obokal me bo jutri ali poj u trša jem. Julijeta je stopila korak nazaj ler pričela meriti Noela s pretečim pogledom. — Ti mi nočeš ni'esar povedat'? — je vprašala. Ne danes zvečer. V kratkem ti bom povedal vse. — je rekel odvetnik, ki j*- prišel v zadrego radi presunljivega pogleda nje-! nib temnih oči. . ^ jtSiAe* — Vedno kaka skrivnost, — je vzkliknila Julij-la. — Ta bo zadnja, to ti prisegam. — Noel, moj drairi. — je rekla deklica resno. — ti skrivaš nekaj pred menoj. To veni in to citam na tvojem obraza. Ze več dni, — ne morem ti pojasniti nr. kak način, —si popolnoma izpremenjen. — Prisegam ti, Julijeta.... — Nikaktk pri^-g. .Jaz ti bi r.e vrjela. Spomni se le. da me ne smeš varati, -laz sem ženska, ki se /na osvetiti. Odvetnik je bil v veliki zadregi. / Afera, katero imam v mislih, — je rekel, — se lahko posreči ali pa izjalovi. Dosti, — je *-»*kla Julijeta — Ubogala te bom. Dobro, go-i»pod. Lahko noč. .Jar grem spat. Vrata st- ne niso zaprla za Not'om, ko je že sedela JSarlota poleg svoje gospodinje na divanu. ('e hi bil odvetnik prisluškoval pri vratih, bi čul reči Julijeto: — Kakšen prizor! No, Sarlota, jaz ga ne morem še nadalje trpeti. -Ta/ se ga bojim. On j<* zmo/.en umoriti .ue. To vidim v njegovih očeh. Služkinja si je raman prizadevala braniti Noela. Julijeta je ni poslušala. pač pa mrmrala: — Zakaj s«* skriva ,Zakaj noče priti celili osem dni • Gotovo kuje kaj /lega. Ali se bo mogoče ]K>iočil ? Ah, če bi vedela to! Ti me mučiš do smrti, moj dragi Noel, s svojo resnostjo in 1 judokumnostjo. llo< eni napraviti konec s teb«) Ne smem pa ti dovoliti, da bi me ti prvi zapustil. Ne. ne, mbj skrivnostni prijatelj. Jaz točeni imeti informaeije glede tvojega skrajno valaega posla. Nri vratih, kajti zapustii je hišo z veliko naglico. Dospel je na Rue St 1-azare ter vstopil v svojo hišo po pot i, j*. kateri jo j«- zapustil, — namreč skozi skrivnu vrat?.. Ko- i maj je dospel v svojo študijsko sobo, ko je strežnica potrkala na vrata. C ■ i>spod, — je rekla ženska, — /a božjo voljo, odgovorite mi. Odprl je vrata ter rekel nastrpno: — Kaj pa j«* zopet — tiosjjod. —j<* stokala strežnica, vsa v solzah, — že trikrat •eni stokala, ne da bi se oglasili Pojdite, prosim. Bojim se, da ii ada-ma umira. Sledil je strežnici v sobo madame Gerdjr. Brez dvoma je našel slednjo strašno izpremenjenr . kajti ni mogel zadržati kretnje groze. Bolna ženska je vojevala strašen boj pod svojo odejo. Njeno lice je bilo bledo, kot da ni kapljice krvi v njenih žilah Njene oči blesteče v mrkem ognju. Bo bile kot zastrte z mreno. Njeni lasje, raapuši eni neredno, so padali po licu i ramenih ter že p »večali njeno divjo zunanjost. Od časa do č&sa ia zahropela, komaj slišno ali pa izgovarjala nerazumljive besede Ona ni spoznala Noe-a. — Vi vidite, gospe d, — je r^kla strežnica. — Da. kdo bi mogel vrjeti, da bo bolezen tako hitro napredovala? Hitro, pokličite dr. Hever j't. On "bo hitro prišel, če mu poveste, da ga kličem jaz. Sedel je na stol poleg postelje. Dr. Herve je bil prijatelj Noela, njegov součenec ter tovariš iz dijaških let. Zgodovina tega zdravnika se ni v ničen.ur razlikovala od one drugih mladih ljudi, ki se lotijo, brez premoženja, prorekcije aH prijateljev najbolj kočljive in težke profesije v Parizu. Ker je bil izvanredno pogumen ter ustrajen in ker se je zavedal svojih sposobnosti, ni hotel dr. Herve izgnati samega sebe v kako vas na deieli ali pa se izročiti na ini'ost ali nemilost kakemu pro-dajaicu omamljivih sredstev kot so bili številni njegovi tovariši prisiljeni storiti, če so hoteli sploh žh eti. — Ostal bom v Parizu. — s: je rekel. — in postati hočem slavca Glavni zdravnik bom v bolnici ter nosil križec Častne legije. Da si pridobi to bodočo slavo, si je moral mladi zdravnik izposoditi dvajset tisoč frankov, da si je uredil majhno ordinacijsko sobo. Oborožen x ustrajnostjof katere ni mogla premagati nobena stVar ter z železno volj »o. Katere ni bilo mogoče zlomiti, a« je boril in čakal. Le oni, ki ie to poskusil, more razumeti, kaj pomenja hoditi naokrog lepo oblečen in gladko obrit, a s praznim želodcem. Finese civilizacije so ustvarile tudi kazni, v primeri s katerimi so muke, katere prirejajo divji Indijanci nad svojimi žrtvami, usrni-Ijenost. Nepoznan zdravnik mora pričeti s tem.-da zdravi uboge, ki rau ne morejo plačati. Šele pozneje ga pokliče kak boljše stoječ čio/ck, ki »e boji bolj znanega in vsled tega dražjega zdravi,ika. Bolrik je vedno poln obljub, kadar je v nevarnosti. Kakobitro pa ozdravi, pozabi le preveč rad na obljube in na dolg pri zdravniku. (Dalje pritodnjač.) Slovanska Zveza USTANOVLJENA 6. JVJJJA 1906 MtORPOURANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Danver, Colorado. GLAVNI OOBMl JOHN m 44» Wash. BL, DM, OsMk Podpredsednik: JOHN flJBIOA, Bok 83, IMtB^ Ode Glavni tajnik: FRANK SKBABflC, 4822 Week. St.. Denver, Zapisnikar: BOBEHT BOBLBCX, Sta. S, Poafelo, Osla, Glavni blagajnik: JOSIP VJDKTlC, 448S, U«u 8t, Dasm, Eeupolk: VKAMX ZATO, K14 W. O—hit St.. Lecdrde. m es M ■73 sC sc rs 36 M ac o « M >30 O H -»J m «s G* «2 1. $112.57 $107.25 $ 29.75 $ 249.37 3. $146.25 $1.00 $153.45 $ 42.05 $ 342.75 4. $ 22.94 $ 20.25 $ 5.40 $ 48.59 5. $133.63 $1.00 $124.50 % 32.75 $ 291.88 6. $ 13.31 $ 17-25 $ 3.80 ^ 31.36 7. $ 79.58 $ 72.00 ¥ 19.40 $ 170 9S 8. $ 38.57 $ 37.50 ik •P 9.40 $ 85.47 9. $ 51.30 $ 57.80 ? 12.40 $ 121.50 10. $ 1.42 $ 1.50 f 40 $ 3.32 11. $ 27.21 „ $ 31.50 $ 7.40 $ 66.11 12. $ 8.46 $1.00 $ 14.25 $ 3.34 $ 27.05 13. $ 16.41 $ 18.00 $ 4.60 $ 39.01 14. $ 28 07 $ 31.50 •T> 7.20 $ 66.77 15. $ 6.91 $ 6.75 $ 1.S0 $ 15.46 16. $107.42 $2.00 $111.30 $ 30.65 $ 251.37 17. $ 20.42 $ 21.75 $ 5.80 $ 47.97 19. $ 5.93 * $ 6.75 « C. • NJ o o o Pj > XZ2 so se N3 NJ M m 1. $400.00 •f 62.00 $ 462.00 3. $ 51 00 $ 51.00 4. $10.00 $ 10.00 5. $10.00 $ 10.00 9. $ 90.00 $10.00 $ 100.00 14. , $ 36.00 $ 36 00 16. S 43 .00 $30.00 $ 73.00 17. $137.00 $ 137.00 25. $ 53.00 $ 53.00 $400.00 $472.00 $60.00 $ 932.00 Drugi i«iatki Tajnialča plača Rent pisarne Električna razsvetljava zst dva meseca John Rus za prevoz pisarne Za pohištvo, National Store Lanning Bros. Printing, za tiskovina > Nagrada za nove čl jne; skupaj Za konvencijo izdatki Za Pneblo Relief, prizadete v*ed povodnji Skupni izdatki za mesec avgust Skupni dohodki za mesec avgust Primanjkljaj Dne 31. julija v blagajni Preostanek dne 31. avkusU L921 $ $ $ $ $ $ 75.00 15.00 2^5 2.00 75.00 37.65 71.50 $ 1.089.79 # 400.00 $ 2,700.49 $ 2,27:).S7 $ 470.62 $34,521.32 $44,050.70 1921. Perko. eert. No. 2. Mihael Roddick, cert. (1)1; Stefan^itiith, dobi .zadoščenji od porotnega; Ia cert.* ~Šo. 2002; Prank^^ Arko. «ert. 2021; John Lab, cert. Tff. " glavnega odbora/Ima pravico še K dr. št. 3: Pristopil: John Knafelc, cert. 2452, roj. 1898 za £5000 in $1.00 bolniške podpore. Suspendirani: Anton Jakopič, cert. 1493; Perme Frank. cert. 1319; Jer&in Jakob, cert. 1443; Strukel Anton, cert. 297; Strukel Marijana, cert. 298; Siskar Jose, cert. 1109. K dr. št. 5: Pristopil: Louis Bostjancicb, roj. 1905 za $1000 m $1.00 bolniške podpore. Zvišal smrtnino iz $500 na $1000: Ignac Hren, cert. št. 672. Od dr. št. 6: Suspendiran: Martin Zupan, cert. 1310. Od dr. št. 11: Suspendiran: John Krasovec. cert. 1660. K dr . št. 16: Pristopile r Marv Jaklich, roj. 1904 za $1000 in $1.00 bol. podpore, cert. 1453; Mary Horvat, roj. 1906 za $3000 in .$1.00 bolniške podpore. Od dr. št. 17: Prestopil : Geo Vrbich, cert. 2141. (1) K dr. št. 20: Pristopila: Mary Skala, roj. 1892 za *1000 in $1.00 bolniške podpore. Od dr. št. 21: Suspendirani: Frank Korošec cert. 2124: John Mohorcich, cert. 2200; Frank Martinjak, cert. 1452; Frank Košir, cert, 1876. Od dr. št. 23: Suspedirani: Žlindra Joseph, cert 17S3; I.uznar Jacob, cert, 2097; Kuhar Frank, cert. 1941. Znižal bolniško podporo iz $2.00 na $1.00- Louis Meznar «ert št. 1749. Od dr. št. 24: Suspendirani: Mary Henigsman, cert. (f^; Mary Papeshj^ cert. 1823; Frank Sajn, cert. 2&41; Mar^ A. Jevnikar cert. št. 2400. K dr. št. 26: Pristopila: Frančiška Vidmar, roj. 1899, cert, 2456 za $1000 in 1.00 bol. podpore. Črtan: Joseph Tvancicb, cert 2344. Z bratskim pozdravom Frank Škrabec, gl. tajnik. ik ŠESTEGA GLAVNEGA ZBOROVANJA ZAP. SLOVAN. ZVEZE, pričenši se 15. avgusta, 192j1, v Pueblo, Golo. ^ Brat Kochevar predlaga, da sc ci zastopana potom slojih glavnih društva, ki štejejo manj kot 8 odbornikov Jn delegatov enako-članov, lahko združijo s kakim merno po številu. članstva z dru-drugim društvom ter skupno po- gc ali drugimi organizacijami. ilaaor is člaitfc sa. Od dr. št. 1: fi—peodimai: Jote finjovec. eert. aOM: M ^u-««1» ««rt U) i Joka JUrin, cart Ajuls Kina, eerl. 2417 i Johni evntnriai šljejo delegata. Predlog vsestransko podpiran in sprejet. Brat Germ predlaga in brat Pe-ketz podpira, da se členu 11. toč-kal, stran 11 še doda: — brat tal-nik mora pravočnsno naznaniti onim društvom, ki imajo manj kakor osem članov, da se zdru/ijo s kakim drugim društvom in skupno pošljejo delegata. Predlog je sprejet. Brat Kocrcin predlaga in Ko-cl.evar podpira, da se členu 11, točka 2, strau 11 in 12 doda: — prj vol it vi delegatov za konvencijo se naj vpošteva število dru štvenega članstva dne 30. junija. Predlog sprejet. Brat Skrabec predlaga, da -se pri členu 11, ioČka 3, stran 12, četrta beseda "enakopraven" črta ter nadomesti z besedo "vsak". Predlog vsestransko podpiran in sprejet. Pri členu — Dolžnosti blagajnika — točka četrta, stran 14, se na predlog brata Geshel doda: — blagajnik hrani obrestnonosno in upravlja sklad mladoletnih dedičev in sicer pod sledečimi točkami, ki so zapopadene pod imenom "zaupnik" na strani 15 in 16. točke prve do devete. Predlog podpiran vsestransko in sprejet. Nato se prečita jo sledeča pisma in pozdravi; Od Jakoba Kun.stelj. član dru štva 21 v Ely. Minn., od društva Kraljica sv. Rožnega venca, št. penver, Colo, John Predovič, • Član društva št. 1, Denver, od Ar-ton Lunka, član društva št. 1, Denver, od Frank Tanko, Slan dr št. 1, Denver, Jos: p Pri jata. član še. 1, Denver, Antoa Mencin, št. 19 Denver, od Rev. J. Judinich, — Denver. Brat Skrabec predlaga da se omenjena pisma in brzojav ke sprejme ter se zakliče pošiljateljem trikrat — Slava Ker je ravno poldne, brart predsednik zaključi dopoldansko sejo. Šesta seja glavnega zborovanja ZSZ, 17. avgusta, 1021, popoldne. Brat predsednik otvori sejo ob poldveh popoldne. Prisotni so vsi. Nadaljuje se s pravili. Član — Porotni odbor — na strani 18 pro vizoričnih pravil. Temu členu se doda nova točka 5n sicer brat 0-koren predlaga in brat Skrabec podpira, da naj se glasi: — Člani Porotnega odbora morajo biti izvoljeni na konvenciji med delegati treh različnih društev in ne smeje biti v nobenem sorodstva med seboj. — Predlog sprejet. Pravilom sc doda: — Dolžnosti Združevalnega odbora — Uprav, ni odbor pofpča, da je spisal toza devne točke ali dolžnosti jSdrože-valnega odbora. 1. Združevalni odbor sestoji iz treh članov, ka tere se voli na konvenciji. Ta odbor je nparviSen kpt okolščine zahtevajo' do vseh zveznih sej in b kcnveneiji. 2. Glavna naloga tega odbora je, poslovati na združitvenem polju v soglasju resolucije sprejete na šeati rečni konvenci ji 282. 3. SorMa išocs, da ty> Z&Z na apelirati na najvišjo instanco na konvencijo. Ker je polšestih popoldne, predsednik sejo zikljuei. Sedma seja šestega glavnega zborovanja ZSZ, 18. avgusta 1921. Brat predsednik otvori sejo točno ob osmih zjutraj. Navzoči so vsi, Čita se zapisnik" pete sejo čes« tega glavnega zborovanja ZSi'. Brat Grahek predlaga in Skul podpira, da se zapisnik sprejme. Brat Germ poudai*ja, da je v zapisniku predlog, stavljen po bratu Grahku in podpiran po bratu Enparju, ki se glasi: — Član^ k; odstopi od Slovanske Zapadne Zve ze in hoče potem zopet pristopiti, more pristopiti le kot novi član. — Ta predlog da ni bil dan na glasovanje pri včerajšnji seji. Brat predsednik da nato omenjeni predlog na glasovanje, in predlog je sprejet. Nato vpraša brat predsednik, f>ko ima še kdo kaj pripomniti le zapisniku. Ker se nihče ne oglasi, se zapisnik sprejm? s tem popravkom. Brat Rupar predlaga in vsestransko je podpirano, da »se od stavek točke 19 o — Dolžnostih blagajnika — odvzame tej točk« ter se doda k — Dolžnosti tajnika. — Odstavek se glasi kot sledi: — Tajnik društva posreduje v vsem denarnem poslovanju z Zvezo. On pošilja \se asesmente in sprejema od Zveze smrtnine, katere mora oddoti dedičem, kakorhit-ri mogoče. Za vse to mora voditi posebno knjigo, tako da vsak čas lahko pokaže, koliko je društvo preielo in koiiko je izplačalo — Zvezi. Pri pošiljanju denarja na Zvezo se mora posluževati edinole Bank Draft ali pa Postal Money Order, ki se mora glasiti na ime Zveze. Na noben način pa se ne sme posluževati esebnih čekov. — V slučaju, da ne more kako dru Stvo iz kakega vzroka pravočasno plačati svojega asesmenta Zvezi, mora tajnik društva nemudoma sporočiti glavnemu tajniku Zveze s prošnjo, da se društvu jbroi: podaljša. Vse take prošnje morajo biti podpisane od društvenega predsednika, tajnika in bln-?ajnl-ka in potrjene z društvenim peč.i-tom. Predlog sprejet. Glavni tajnik priporoča, da naj se stavi vse krajevne tajnika pod poroštvo $1000 surety bonds, katerega naj preskrbi glavni u-rad, a plača naj ga vsako društvo. Brat Grahek predlaga in Koche-\ar podpira, da se omenjena točka sprejme. Predlog sprejet. Vname se nato debata o starosti članov ob času pristopa. Brat Pe-ketz predlaga, da ostane kot bilo dosedaj. Sestra Prijatelj podpira. Predlog sprejet. Pri členu 24. točka tretja, su vname debata, nakar brat Skrabec predlaga in brat Kochevar podpira, da se doda: — da vsak Član plača ob času pristopa za re zervni sklad $1.00, v bolniški sklad pa $1.00 oziroma $2.00. — Pre^Jo? snrejet. Pri členu — Nesposobni prosilci — se črtajo točke a, b, c, drugo ostane. Brat Jersin predlaga, da se samomorilcem plačajo samo pogrebni stroški. Brat Peketz podpira. Predlog sprejet. Brat Peketz predlaga in Klun ii; Novak podpirata, da se razred z£ $1.500 zavarovalnine popolnoma črta. Predlog sprejet. K členu 26., to"ka prva, stran 40, se doda: — da člani, stari nad 45 p ado 50 Tet se za morejo zavarovati samo za, $250 posmrtnine. Brat Germ predlaga, da ZA*eza izda vsakemu novo pristopi emu članu certifikat ali zavarovalno polico brezplačno. V slučaju pre-membe ali izgube oporoke se mu pa računa 25 centov za novo. To naj se prida k členu 27, točka 2. Brat Novak podpira. Predlog je sprejet.. Brat predsednik naznani 'deset minut odmora. Po odmoru. Pri členu 27, točka 4, stran 41. brat Peketz predlaga, da se črta sledeče: — ako pa ostanejo se otroci, potem pripade dve tretjini pospirtnine soprogi ali soprogu, ena tretjina pa otrokom. — Podpirano vsestransko in sprejeto. K členu 25 točka sedma, stran 39, se doda; — Upravičeni pa so de posmrtnine takoj, ko vrhovni zdarvnik odobri njih prošnje. Isto velja tudi za vse one, kateri povijajo smrtnino. — Pri členu26. stran 41, se doda nova točkp 8., Ki se glasi: —. Vsak Čian zamore napraviti oporoko za 4a ofca friteiaai ti— aeisspiačitev svojih osebnih dolgov, Brat Mobar predlaga, da se poročilo upravnega odbora sprejme. Predlog vsestransko potrjen in soglasno sprejet. Brat Shustar predlaga, da poroštva glavnih uradnikov ostanejo kakor so bila, rqzen da se bla-gajnikovemu poroštvu pridene še zaupnikovo. Predlog podpiran po bratu Ruparju. Predlog sprejet. Nadalje Roblek predlaga, da se še za prvega porotnika in vrhovnega zdarvnika določi poroštvo in sicer po $500 za vsakega. Pod pira brat Klun. Predlog sprejet. Nato se vname precej dolga debata o rezervnem skladu. Po daljšem razmotrivanju brat Novak predlaga, naj plač* vsak novopri-stopli član alt članica v rezervni sklad en dolar in to ob pristopu v društvo odnosno v Zvezo. Podpira brat Rupar. Predlog sprejet soglasno. Pri členu 18. točka prva, ped naslovom — Prestopni listi — se zopet vname debata. Vanjo posežejo Priteke1, Skul, Shustar, — Grahek. Jersin, Rupar, Staresi-nich, Gešhel, Okoren, Anziehek, Lesar, Peketz, Kochevar, Kocman Sterbenk in drugi. Eni delegatje so za to, da ostane pri starem, — in sicer da ima član prosto vToljo pristopiti ali pa ne — v kako drugo društvo, pripadajoče ZSZ, ako se nahaja izven delokroga svojega društva. Nova točka se pa glasi, da član, ako se stalno preseli, mora prestopiti v ono društvo, katero ga lahko obiskuje v sluct -ju bolezni ali nezgode. Po dolgotrajni debati brat Kocman predlaga in Pritekel podpira, da se člen 18. točka prva, stran 28 sprejme kot čita«. Piedlog z večino — »prejet. Brat Staresinieh predlaga, da se računa 25 eentov za vsak izdani prestopni list. Brat Klun pod pira ta predlog. Predsednik da ta predlog na glasovanje. Izid glasovanja je 11 glasov za in 11 proti. Zbornica sili predsednika da odda odločilni glas. Po kratkem poudarku se brat predsednik odloči, dati predlog še enkra{ na glaso vanje, v upu, da bo izid volitev odločilen. Drugo glasovanje je bilo 10 za in 10 proti, torej zopet enako, nakar brat predsednik odda odločilen glas, in sicer proti predlogu. Nadaljuje «?e s pravili. Čita se člen 20, točka — O lstopni listi. — Zopet se vname huda debata. -Vanjo posežejo bratje Grahek, -Jersin, glavni tajnik in Shustar. Po kratki debati brat Jersin pred lega/ da se celi člen 20. črta. Brat Kochevar podpira. Predlog sprejet. Brat Grahek poudarja, naj se eien 20. nadomesti z novo točko, u: sicer naj se glasi: — član, k* odstopi od Zapadne Slovanske Zveze in hoČc potem zopet pristopiti, more prestopiti le kot novi ftan. — Brat Rupar podpira ta »rediog, ki pa ni prišel na glasovanje. • Člena 21. točka droga, stran 31 . li;-:.«: O^'ifc ■■'^ r- - .