Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina UDK 811.163.6’243:371.26/.27 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta ina.ferbezar@ff.uni-lj.si, natasa.pirih@ff.uni-lj.si CERTIFICIRANJE SLOVEN[^INE KOT DRUGEGA/TUJEGA JEZIKA – ZGODOVINA IN PERSPEKTIVE Certificiranje sloven{~ine kot neprvega jezika ima tradicijo, ki je stara pribli`no toliko kot slovenska dr`ava. Glede na to, da je v zadnjih letih preverjanje znanja nacionalnih jezikov ena najbolj aktualnih tem v evropski jezikovni politiki, se ji `e nekaj ~asa poglobljeno posve~amo tudi v Centru za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, to~neje v enem njegovih programov – v Izpitnem centru. ^lanek bo posku{al osvetliti nekatera zgodovinska dejstva in razloge za uvedbo certificiranja sloven{~ine kot tujega jezika pri nas, nakazati trende in perspektive na tem podro~ju ter ponuditi odgovore na nekatera vpra{anja, ki zadevajo preverjanje jezikovnega znanja na splo{no. V ~asu pridru`evanja Evropi, ko se na eni strani poudarjata globalizacija in mobilnost, na drugi pa jezikovna in kulturna raznolikost, je postalo u~enje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika zelo privla~na tema: najprej za tujce, ki se sloven{~ino u~ijo, in hkrati za vse, ki se s tem podro~jem strokovno ukvarjamo; navsezadnje pa tudi za slovensko dru`bo v celoti, saj se njeni pripadniki bolj ali manj jasno zavedajo obstoja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika in imajo do tujih govorcev sloven{~ine oz. do njihovega jezikovnega vedenja tudi dolo~ena pri~akovanja. Rezultati javnomnenjske ankete, izvedene aprila 2002 na In{titutu za dru`bene vede – Centru za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani, so (nekoliko presenetljivo) pokazali, da so pri~akovanja Slovencev glede tega znanja precej visoka: ve~ina vpra{anih je namre~ menila, da za `ivljenje in delo v Sloveniji znanje sloven{~ine za potrebe vsakdanjega sporazumevanja ne zadostuje, temve~ da bi se morali tujci sloven{~ino nau~iti (torej tudi znati) do te mere, da bi se lahko pogovarjali in pisali tudi o zahtevnej{ih temah. Merjenje jezikovnega znanja Opisana javnomnenjska anketa je ponudila nekaj izhodi{~ za {ir{o sociolingvisti~no raziskavo, saj je odprla {tevilna vpra{anja, kot so na primer: kdo je za vpra{ane tujec, kaj pomeni sporazumevati se o zahtevnej{ih temah, kdo je tisti, ki lahko pre- soja o tem, kaj je sprejemljivo jezikovno znanje in kaj ne, kaj sploh pomeni znati jezik. Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 3–4 18 Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina ^e posku{amo definirati znanje jezika, ne moremo mimo opredelitev sporazumevalne zmo`nosti v tujem jeziku. V slovenski literaturi je znanih nekaj takih opredelitev (Be{ter 1998, Ferbe`ar 1999, Pirih Svetina 2000), zato naj na tem mestu izpostavimo le problem razmerja med sporazumevalno zmo`nostjo, ki je opredeljena – poenostavljeno re~eno – kot abstraktni sistem pravil, in performanco, ki pomeni aktualno jezikovno rabo v konkretnem sporazumevalnem dogodku (Ferbe`ar 1999, Pirih Svetina 2000). Na stopnjo sporazumevalne zmo`nosti lahko sklepamo le prek »opazljive« performance – ne glede na to, ali se je nekdo jezik u~il sistemati~no ali ga je usvojil iz okolja. Razmislek o jezikovnem znanju nas torej avtomati~no postavlja pred problem merljivosti oz. merjenja tega znanja. Za zdaj je uporaba jezikovnih testov za tak{no merjenje ena od najbolj uporabnih metod, vpra{anje pa je, ali tudi dovolj zanesljiva – pa tudi ali je pravi~na. Preverjanje in ocenjevanje znanja namre~ pomeni bolj ali manj usodno odlo~anje o posameznikih, pomeni njihovo »sprejetje«, ~e so na testu uspe{ni, ali njihovo »izlo~itev«, ~e so neuspe{ni. Kadar imamo opraviti z zunanjim preverjanjem znanja in njegovim ocenjevanjem oz. z javnim sistemom certificiranja, so tak{ne odlo~itve seveda usodnej{e. Obstajajo tudi drugi (manj usodni) tipi preverjanja znanja, ki so bolj ali manj tesno povezani z u~nim procesom. Na primer: z jezikovnimi testi osebe razvr{~amo glede na stopnjo njihovega jezikovnega znanja, preverjamo njihovo napredovanje med u~nim procesom in njihovo uspe{nost ob koncu tega procesa. To pomeni, da zunanje preverjanje znanja in sistemati~no u~enje jezika nista nujno povezana oz. da je certificiranje – ~e gre za javni oz. dr`avni sistem, neodvisno in ima dostop do njega vsak, ne glede na to, ali se je udele`il formalnega u~nega procesa ali ne. V slovenskem kontekstu se t. i. javno veljavne listine podeljujejo na podlagi zunanjega preverjanja znanja po javno veljavnih izobra`evalnih programih. Tak sistem je uveljavljen za tuje jezike (osrednja ustanova, ki »pokriva« to podro~je, je Dr`avni izpitni center – RIC, , vsi javno veljavni programi pa so dostopni v Programoteki na spletni strani ) pa tudi za sloven{~ino kot tuji jezik, ki je v pristojnosti Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik (CSD/TJ). Gre torej za dr`avni sistem certificiranja,1 kar postavlja njegove razvijalce in izvajalce tudi pred pomembne jezikovnona~rtovalske naloge. Jezikovna politika v novi dr`avi Posledice globalizacije so se za~ele izraziteje kazati tudi v Sloveniji; migracijski procesi so z oblikovanjem nove dr`ave v za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja postali o~itnej{i: marsikdo si je Slovenijo izbral za `ivljenje in delo (`e pred tem ~asom zlasti ekonomski priseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik), drugi pa so se `eleli le seznaniti z njeno kulturo, dru`bo, jezikom. 1 Tu velja vsaj omeniti maturitetne izpite, ki prav tako pomenijo zunanje preverjanje znanja in od za~etka devetdesetih let prej{njega stoletja (spet) sodijo v kontekst dr`avnega certificiranja (prav tako v pristojnosti Dr`avnega izpitnega centra). V ~lanku se z maturo podrobneje ne bomo ukvarjali, saj smo `eleli poudariti problematiko preverjanja znanja odraslih. Certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika – zgodovina in perspektive 19 Za~etek devetdesetih let je bil tudi ~as intenzivnej{ega dela na podro~ju jezikovne politike: Slovenija je dobila svojo ustavo, ki v svojem 11. ~lenu dolo~a, da je uradni jezik RS sloven{~ina (na obmo~jih ob~in, kjer `ivita mad`arska in italijanska narodna skupnost, seveda tudi mad`ar{~ina in italijan{~ina), prav tako so bili oblikovani {tevilni podro~ni zakoni, ki so vklju~evali znanje sloven{~ine kot pogoj za opravljanje dolo~enega poklica ali funkcije – do junija 1991 je bilo takih zakonov kar 26 (Ferbe`ar in Stabej 2001). Tak{ne okoli{~ine so odprle nove mo`nosti tudi na podro~ju sloven{~ine kot drugega/tujega jezika – na eni strani kar zadeva ponudbo te~ajev sloven{~ine za razli~ne potrebe in preverjanje znanja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika, na drugi pa strokovni razvoj tega podro~ja. Certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika2 – pogled v preteklost Gotovo o razli~nih oblikah certificiranja sloven{~ine kot neprvega jezika lahko govorimo v ~asu pred ustanovitvijo nove dr`ave.3 Omeniti velja vsaj program ZAMTES-a, ki so ga v obliki te~ajev za tuje {tudente, zlasti iz t. i. neuvr{~enih dr`av, izvajali na CPI Cene [tupar med leti 1980 in 1989, takrat ljudski univerzi. Udele`enci teh te~ajev so po koncu izobra`evalnega programa Sloven{~ina za tuje {tudente opravljali tudi izpit in na njegovi podlagi dobili ustrezno potrdilo o aktivnem oz. pasivnem znanju sloven{~ine (informacija sodelavcev CPI Cene [tupar). V tem primeru sicer ni {lo za javno veljavni program, a potrdilo je uspe{nim udele`encem te~aja in izpita omogo~ilo vpis na ljubljansko univerzo. Tudi sicer se po u~nem procesu, npr. te~aju, obi~ajno izdajajo potrdila o udele`bi, lahko tudi o dose`enem znanju (po t. i. testih uspe{nosti na koncu te~aja), vendar pa taka potrdila nimajo javne veljavnosti in jih njihovi imetniki v obstoje~em sistemu certificiranja le te`ko uveljavljajo tudi za uradne potrebe. Sode~ po arhivih CSD/TJ,4 segajo prve omembe izpitov iz znanja sloven{~ine kot tujega jezika v leto 1990, in sicer sodijo v okvir projekta Vzgoja in izobra`evanje v ve~jezikovnih okoljih, ki je imel za enega od ciljev izdelavo testa za ugotavljanje sporazumevalne in jezikovne sposobnosti u~encev dopolnilnega pouka v Evropi. Glede na informacije v arhivih CSD/TJ je bila za leto 1991 v na~rtu izdelava standardov znanja sloven{~ine in z njimi usklajenih preizkusov znanja; ti so bili v letu 1992 tudi oblikovani in Strokovni svet RS za vzgojo in izobra`evanje jih je decem- bra istega leta potrdil. Tako se je za~ela uresni~evati tudi zamisel o ustanovitvi t. i. izpitnega centra, ki bi bil v okviru CSD/TJ pristojen za zunanje preverjanje znanja 2 V ~lanku ni upo{tevan maturitetni izpit iz sloven{~ine kot jezika okolja na narodno me{anih obmo~jih, ki prav tako sodi v sredino devetdesetih let prej{njega stoletja. Prim. tudi op. 1. 3 Zanimivo bi bilo pose~i tudi v nekoliko »daljnjej{o« preteklost, v ~as uveljavljanja zahtev programa Zedinjena Slovenija, ko so neke oblike certificiranja po vsej verjetnosti obstajale za uradne osebe (uradnike, voja{ke ~astnike), na kar je mogo~e sklepati po te~ajih, ki so bili organizirani prav za tako publiko (konzultacije pri izr. prof. dr. M. Stabeju 26. maja 2004). 4 Ve~ina informacij o nastanku CSD/TJ in njegovih programov je iz arhivov CSD/TJ. Poudariti pa je treba, da so starej{i arhivi – pribli`no do leta 1994 – neurejeni: dokumenti pogosto niso datirani in se pojavljajo na razli~nih mestih v arhivih, arhivski zapiski obstajajo le v rokopisih ipd. 20 Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina sloven{~ine kot drugega/tujega jezika (prim. arhive CSD/TJ). [tiristopenjski standardi znanja sloven{~ine kot tujega jezika, ki so jih pripravili sodelavci CSD/TJ pod vodstvom mag. Martine Kri`aj, so bili dokument, ki je pomenil osnovo za vzpostavitev certifikatnega sistema za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. Vzporedno z njimi je obstajal tudi javno veljavni (verificirani) program Sloven{~ina za hrva{ko/srbsko govore~e, ki je v okviru Zveze ljudskih univerz Slovenije in Andrago{kega centra Slovenije nastal leta 1988, dopolnjen pa je bil 1992 (Strokovni svet RS za vzgojo in izobra`evanje ga je sprejel 15. oktobra 1992). Izobra`evanje po tem programu je usposabljalo za teko~e sporazumevanje za osebne potrebe, medtem ko so Standardi znanja kot najvi{jo stopnjo predvidevali izpopolnjevalno stopnjo sloven{~ine, ki je bila imenovana tudi aktivno znanje sloven{~ine. V Standardih je stopenjsko opisano le poznavanje slovni~nih struktur, kaj natan~no je pomenilo aktivno znanje v smislu sporazumevalne zmo`nosti, pa je treba sklepati iz naslednjega opisa: Na vseh {tirih stopnjah /…/ razvijamo sporazumevalno zmo`nost, t. i. tvorjenje/enkodiranje in razumevanje/dekodiranje besedil, razli~nih glede na prenosnik, sporo~ilni namen, vsebino, izbrana jezikovna sredstva ter okoli{~ine. /…/ na drugih dveh stopnjah pa je poudarek na tvorjenju tematsko in jezikovno zahtevnej{ih zapisanih in sprejemanju govorjenih besedil. (Standardi znanja sloven{~ine kot drugi jezik, arhiv CSD/TJ). Poudariti je treba, da so tako program Sloven{~ina za hrva{ko/srbsko govore~e kot Standardi znanja s pripadajo~imi izpiti izhajali iz tradicionalnih predstav o jezikovnem znanju, v katerih je bilo predvsem poudarjeno znanje o jeziku (slovnica), ne pa jezikovna raba. Iz arhivov razmerje med programom in Standardi ni jasno, domnevamo pa, da je {lo v primeru Standardov znanja za dodatek verificiranemu programu Sloven{~ina za hrva{ko/srbsko govore~e, ki je postal za delovanje programov Poletne in Celoletne {ole preozek, saj je izklju~eval govorce drugih jezikov in ni bil zasnovan stopenjsko. Takrat so se v okviru tedanjega izpitnega centra, ki je deloval kot podprogram Celoletne {ole (izpitni center takrat uradno {e ni bil ustanovljen) tudi za~eli izvajati prvi izpiti iz znanja sloven{~ine. Podatki iz arhivov CSD/TJ ka`ejo, da je izpitni center pripravljal teste iz znanja sloven{~ine in jih po{iljal na razli~ne ustanove po Sloveniji, ki so bile hkrati tudi izvajalke te~ajev po verificiranem programu Sloven{~ina za hrva{ko/srbsko govore~e. Te ustanove so udele`encem izdajale posebna potrdila o udele`bi in usposobljenosti za »teko~e sporazumevanje v sloven{~ini« (to je bilo tudi kon~ni cilj programa Sloven{~ina za hrva{ko/ srbsko govore~e), spri~evalo o aktivnem znanju sloven{~ine pa je bilo izdano v CSD/TJ (Letno poro~ilo Celoletne {ole 1993, arhiv CSD/TJ). Izpiti so se izvajali na treh ravneh in so omogo~ali pridobitev spri~evala iz aktivnega znanja sloven{~ine, t. i. licence A, spri~evala iz pasivnega znanja, licence B, in spri~evala iz t. i. informativnega znanja sloven{~ine oz. licence C. Kako je pri{lo do take delitve in kaj natan~no je pomenilo npr. informativno znanje, ni bilo nikoli pojasnjeno, saj so vsi trije testi temeljili predvsem na preverjanju slovni~nega znanja, izpiti iz aktivnega znanja pa tudi na preverjanju t. i. »domoznanske tematike« (arhiv CSD/TJ); v praksi so se ve~inoma izvajali le izpiti iz aktivnega znanja. Kandidati, ki so se udele`evali izpita, so kot motiv za opravljanje izpita (vsaj kolikor so ti podatki dostopni), navajali delo; tako so v letih 1992/93 med kandidati za izpite mo~no prevladovali carinski uslu`benci, ki so se na ljudskih univerzah udele Certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika – zgodovina in perspektive 21 `evali tudi ustreznih izobra`evanj po programu Sloven{~ina za hrva{ko/srbsko govore~e, nekaj pa je bilo tudi zdravnikov in pripadnikov takratne Teritorialne obrambe (oficirji, vojaki). Zakaj prav delavci carinskega podro~ja? Zakon o carinski slu`bi, sprejet 5. junija 1991, je bil eden prvih, ki je (v svojem 40. ~lenu) »dolo~al, da se mora carinski delavec, ki ne obvlada slovenskega jezika, v {estih mesecih od uveljavitve zakona ’nau~iti slovenskega jezika tako, da bo vodil carinski postopek v slovenskem jeziku’« (Ferbe`ar in Stabej 2001). Za druge zakone v CSD/TJ nimamo podatka o tem, kako so se izvajala tovrstna jezikovna dolo~ila. Izjema je Zakon o dr`avljanstvu RS, ki je stopil v veljavo 25. junija 1991. Znanje jezika in dr`avljanstvo Na Oddelku za migracije in naturalizacijo Ministrstva RS za notranje zadeve (MNZ) so v zvezi z na{im vpra{anjem o znanju sloven{~ine za potrebe pridobitve slovenskega dr`avljanstva posredovali naslednje besedilo5 (opombi 6 in 7 sta del tega besedila): Eden izmed pogojev za pridobitev dr`avljanstva Republike Slovenije, ki je bil opredeljen v 5. to~ki prvega odstavka 10. ~lena Zakona o dr`avljanstvu Republike Slovenije, je bil tudi pogoj pogovornega znanja slovenskega jezika v tak{ni meri, da se tujec, ki uveljavlja pravico do slovenskega dr`avljanstva, lahko sporazumeva z okoljem.6 Na~in preverjanja tega pogoja je bil opredeljen v tretjem odstavku 10. ~lena citiranega zakona – obvezni preizkus znanja slovenskega jezika je morala oseba opraviti pred strokovno komisijo, ki jo je imenovala Vlada Republike Slovenije, komisija je tudi dolo~ila kriterije za pisni in ustni preizkus znanja slovenskega jezika. Zaradi nemotenega poteka postopkov naturalizacije je Vlada Republike Slovenije imenovala dve komisiji (dne 8. avgusta 1991 in 24. julija 1992) v sestavi: predsednik komisije in dva ~lana komisije z namestniki. Komisiji sta bili sestavljeni iz predstavnikov, ki jih je predlagalo Ministrstvo za {olstvo in {port (profesorjev slovenskega jezika) in predstavnikov strokovne slu`be Ministrstva za notranje zadeve. Preverjanje znanja je potekalo na podlagi razgovora s prosilcem; komisija je ocenila, ali prosilec obvlada slovenski jezik v taki meri, da se lahko sporazumeva z okoljem, v katerem `ivi in dela (poud. avtorici). O razgovoru je bil sestavljen zapisnik. Upo{tevajo~ sklep Vlade Republike Slovenije, sprejet na 19. seji dne 15. aprila 1993, osebam, ki so v Sloveniji zaklju~ile {olanje, ni bilo potrebno opravljati preizkusa znanja slovenskega jezika, pa~ pa so kot dokaz o izpolnjevanju tega pogoja predlo`ile spri~evalo o zaklju~enem {olanju. 5 Ob tej prilo`nosti se zahvaljujemo gospe Suzani Grzeti~ z Oddelka za migracije in naturalizacijo na Ministrstvu RS za notranje zadeve, ki nam je prijazno posredovala vse dostopne podatke v zvezi s preverjanjem znanja sloven{~ine za potrebe pridobitve slovenskega dr`avljanstva. 6 Pogovorno znanje slovenskega jezika so morali od 25. junija 1991 do 25. marca 1994 izpolnjevati tisti tujci, ki so prosili za sprejem v dr`avljanstvo Republike Slovenije v postopku redne naturalizacije (10. in 12. ~len Zakona o dr`avljanstvu Republike Slovenije); tujcem, ki so prosili za sprejem v dr`avljanstvo Republike Slovenije v postopku izredne naturalizacije, ni bilo potrebno dokazati, da izpolnjujejo ta pogoj (13. ~len); prav tako zakonodajalec ni zahteval izpolnjevanja tega pogoja v postopkih sprejema tistih tujcev, dr`avljanov nekdanjih dr`av biv{e SFRJ, ki so vlo`ili vloge za sprejem v slovensko dr`avljanstvo na podlagi 40. ~lena Zakona o dr`avljanstvu Republike Slovenije. – Opomba avtoric: po postopku izredne naturalizacije se dr`avljanstvo R Slovenije podeljuje osebam, za katere ima dr`ava poseben interes, npr. {portniki, znanstveniki, kulturni, gospodarski delavci idr. 22 Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina Dne 25. marca 1994 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dr`avljanstvu Republike Slovenije, ki je spremenil 5. to~ko prvega odstavka in tretji odstavek 10. ~lena Zakona o dr`avljanstvu Republike Slovenije. S spremenjeno dolo~bo, ki pove~uje zahtevano stopnjo znanja slovenskega jezika7 – tujec, ki prosi za pridobitev slovenskega dr`avljanstva, mora dokazati, da aktivno obvlada slovenski jezik v pisni in ustni obliki, kar doka`e z obveznim preizkusom (poud. avtorici) – je bilo dolo~eno, da Vlada Republike Slovenije imenuje strokovno komisijo, pred katero oseba opravi obvezni preizkus znanja slovenskega jezika. Vlada Republike Slovenije je s sklepom o dolo~itvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (UL RS {t. 47/94) imenovala Center za sloven{~ino kot drugi jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leto 1994 za certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika torej pomeni prelomnico. CSD/TJ je postal uradna institucija za zunanje preverjanje znanja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika in dobil pooblastilo za izdajanje ustreznih certifikatov o tem znanju. Podatki o tem, kako je pri{lo do premika v to smer, v arhivih niso dostopni – ka`e pa, da je morda kak{na pobuda pri{la tudi z Oddelka za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v okviru katerega je deloval CSD/TJ; na voljo sta le dve informaciji. Prva v Programu dela CSD/TJ za leto 1993, v katerem je takratni strokovni delavec CSD/TJ Mihael Bregant, ki je najbolj zaslu`en za vzpostavitev certifikatnega sistema za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, zapisal, da si bo »Center za sloven{~ino prizadeval, da postane certifikatno telo za izdelavo testov za preverjanje znanja sloven{~ine kot drugega jezika ter da Center postane edina institucija za izdajanje certifikatov o znanju sloven{~ine kot drugega jezika« (arhiv CSD/TJ). Druga pa je omemba v zapisniku neke oddel~ne seje, da je bila z Oddelka Vladi RS poslana utemeljitev, zakaj naj bi CSD/TJ postal komisija, poobla{~ena za preverjanje znanja sloven{~ine. V tej zvezi velja omeniti {e tole zanimivost: nekaj mesecev preden je iz{el zgoraj omenjeni vladni sklep, so se na Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti pojavili poskusi ukinitve t. i. profitnih programov CSD/TJ; programi Poletne in Celoletne {ole ter – takrat uradno {e neobstoje~ega – izpitnega centra so bili ozna~eni kot neakademski in s tem neprimerni, da bi nastopali pod imenom Oddelka in FF UL (pismo Mirana Hladnika takratnemu predstojniku Oddelka z dne 28. januarja 1994, arhiv CSD/TJ). Vladni sklep pa je zadeve o~itno postavil v novo lu~: 14. septembra 1994 so bili s prvo sejo sedem~lanskega Sveta Izpitnega centra – njegova prva predsednica je bila red. prof. dr. Breda Pogorelec, tudi sicer gonilna sila takratnega CSD/TJ – dokon~no postavljeni temelji Izpitnega centra (IC), ki je prevzel izvajanje vladnega sklepa o preverjanju znanja, dolo~anju standardov in podeljevanju certifikatov o znanju sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Nekaj tednov za tem (5. oktobra 1994) je bila kot strokovno telo, ki je usmerjalo delo IC in preverjalo strokovno ustreznost izpitnih gradiv, ustanovljena tri~lanska delovna skupina IC; v njej so sodelovali dr. Marja Be{ter, mag. Marko Stabej in Vojko Gorjanc. Kar zadeva dolo~ilo o znanju sloven{~ine, je bil najbolj »dore~en« prav Zakon RS o dr`avljanstvu (prim. zgoraj), to pa je pomenilo, da je postala pridobitev sloven 7 Od 25. marca 1994 do 29. novembra 2002 so morali aktivno znanje slovenskega jezika izpolnjevati tisti tujci, ki so prosili za sprejem v dr`avljanstvo Republike Slovenije v postopku redne naturalizacije (10. in 12. ~len Zakona o dr`avljanstvu Republike Slovenije); tujcem, ki so prosili za sprejem v dr`avljanstvo Republike Slovenije v postopku izredne naturalizacije ni bilo potrebno dokazati, da izpolnjujejo ta pogoj (13. ~len), Vlada pa je imela pooblastilo, da je za posameznika zahtevala tudi izpolnjevanje tega pogoja. Certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika – zgodovina in perspektive 23 skega dr`avljanstva prevladujo~i motiv kandidatov za opravljanje izpita.8 Prav ti kandidati so nato nekako »usmerjali« nadaljnji razvoj dela IC. Pregled zakonov s podro~ja dr`avljanstva ka`e, da njegove spremembe in dopolnitve iz leta 1994 pove~ujejo stopnjo znanja za potrebe pridobitve slovenskega dr`avljanstva – od sporazumevanja z okoljem do aktivnega (pisnega in govornega) obvladanja sloven{~ine. Zahteva po jezikovnem znanju je v tem primeru torej dejansko pomenila restriktivni dru`beni mehanizem; pri tem velja poudariti, da so pobude po vi{anju ravni znanja med drugim o~itno pri{le tudi s samega IC, saj arhivi ka`ejo, da je MNZ tako visoko zahtevo problematiziral, ~e ji ne `e kar nasprotoval (pismo MNZ Vladi RS z datumom maj 1994 o omenjenem zakonskem dolo~ilu, arhiv IC): Izpit iz licence A, aktivnega znanja, lahko glede na Standarde znanja opravljajo kandidati, ki dosegajo ~etrto, torej izpopolnjevalno stopnjo sloven{~ine kot drugega jezika. /…/ Kandidati, ki prosijo za sprejem v dr`avljanstvo RS, so izredno heterogeni, od priu~enih delavcev do doktorjev znanosti; ve~ino prosilcev pa vendarle predstavljajo preprosti ljudje, ki ne potrebujejo poglobljenega znanja in poznavanja sloven{~ine, marve~ zmo`nost ~im bolj nemotenega sporazumevanja v okolju osebnega in delovnega `ivljenja. Tudi sicer bo `ivljenje samo aktivne prebivalce Slovenije prisililo, da bodo sprejeli sloven{~ino kot svoj drugi jezik, vsaj do tiste stopnje, ki jo bodo potrebovali v svojem osebnem in delovnem okolju. /…/ aktivnega znanja drugega jezika ni mogo~e pridobiti v kratkem ~asu – ne nazadnje (bo pomenilo opravljanje izpita, op. avtorici) tudi precej{nje finan~no breme. Taka, dokaj rigorozna zahteva, ki je po na{em poznavanju predpisov ne pozna praksa drugih dr`av, pa ne bo re{ila problemov tiso~ev ljudi, ki so pridobili dr`avljanstvo brez obvladovanja slovenskega jezika. Vlada je sicer predlog MNZ o olaj{avah glede jezikovnih zahtev za dolo~ene skupine dr`avljanov (tistim s kon~ano osnovno ali srednjo {olo v Sloveniji, starej{im od 60 let idr. tako ni bilo treba dokazovati znanja sloven{~ine) podprla, ostalo pa je dolo~ilo o aktivnem znanju, ki je spro`ilo pravi plaz kandidatov za izpite. Izpiti so se izvajali na IC in na pribli`no 20 ustanovah po vsej Sloveniji. [tevil~ni podatki od leta 1993 do 2000 ka`ejo takole sliko: Št. kand. 0 500 1000 1500 2000 2500 1993 1994 1995 1996 1997 1999 2000 Št. kand. Slika 1: [tevilo kandidatov za izpite iz aktivnega znanja sloven{~ine od 1993 do 2000. 8 Prvi kandidat, ki je izpit opravljal za potrebe pridobitve slovenskega dr`avljanstva, se je izpita iz aktivnega znanja sloven{~ine udele`il marca 1994; {tevilo kandidatov s takim motivom je v tem letu le po~asi nara{~alo – {e vedno so prevladovali tisti, ki so izpit potrebovali za poklicne potrebe. Z letom 1995 pa dr`avljanstvo postane prevladujo~ motiv opravljanja izpita (prim. sliko 1). 24 Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina Iz slike 1 je razviden skokovit porast {tevila kandidatov za izpite v letu 1995, nato pa se je njihovo {tevilo za nekaj let umirilo in ostajalo pri {tevilki okoli 1600 kandidatov letno. Velika ve~ina kandidatov (vsaj 90 %) je bila priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik.9 Naslednja leta so bila za razvoj testiranja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika zelo pomembna: izku{nje in razvoj stroke so pokazali, da tako izpiti kot standardi znanja, na katerih so ti temeljili, ne ustrezajo ve~ potrebam, novim spoznanjem in razvoju stroke na tem podro~ju – na eni strani so bili standardi zasnovani preozko in premalo pro`no, na drugi pa so bili premalo dore~eni, zato so pu{~ali pre{iroke mo`nosti pri oblikovanju nadaljnjih programov in postavljanju meril za preverjanje znanja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Obstoje~a izpitna gradiva so se pokazala kot strokovno neustrezna, zato je bil spomladi 1995 organiziran prvi seminar z delavnico na temo priprave gradiv za jezikovne teste; vodili so ga mag. Marko Stabej in Vojko Gorjanc z Oddelka za slovanske jezike in knji`evnosti in mag. Matija Svetina z Oddelka za psihologijo. V letu 1995/96 se je CSD/TJ prijavil na razpis Ministrstva RS za {olstvo in {port za sofinanciranje razvojnih nalog z nalogama Strokovna nadgradnja testiranja aktivnega znanja slovenskega jezika (vodja projekta Ina Ferbe`ar) in Prenova standardov znanja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika (vodja projekta mag. Marko Stabej). Nalogi sta ponudili nova izhodi{~a za pou~evanje in preverjanje znanja sloven{~ine in bili v obliki tristopenjskega javno veljavnega izobra`evalnega programa za odrasle Sloven{~ina za tujce (Ferbe`ar in Pirih Svetina 2002; ), v katerega sta prerasli, potrjeni na Strokovnem svetu RS za izobra`evanje odraslih junija 2000. Sklep ministra za {olstvo in {port o sprejemu programa je bil objavljen decembra 2000 (UL RS {t. 113/2000).10 Izpiti iz znanja sloven{~ine od leta 2001 do danes Izobra`evalni program Sloven{~ina za tujce vsekakor pomeni prelomnico na podro~ju preverjanja znanja sloven{~ine kot neprvega jezika; najprej zato, ker prekinja s tradicijo preverjanja jezikovnosistemskega znanja (slovni~ni testi) in po evropskih zgledih postavlja temelje za komunikacijski, avtenti~ni na~in jezikovnega testiranja, 9 Natan~ni podatki o izvoru kandidatov, njihovih motivih idr. so na voljo {ele od leta 2001, ki se je v IC vzpostavila ustrezna podatkovna baza. Podatki za starej{e obdobje so razvidni le iz prijavnic za izpite, ki pa so pogosto nepopolne ali izpolnjene samo z imenom (to npr. velja za prijavnice udele`encev te~ajev v okviru CSD/TJ). 10 Morda velja omeniti {e »vmesno postajo« na poti k novemu sistemu certificiranja, ki pa sicer z njim ni imela neposredne zveze. V letu 1997/98 se je dotedanji strokovni sodelavec Miahel Bregant, ki je bil tudi glavni avtor izpitnega gradiva, upokojil; ustanovljena je bila t. i. glavna izpitna komisija, ki so jo po »demokrati~nem na~elu« sestavljali poobla{~eni izpra{evalci tistih ustanov, ki so na leto opravljale najve~ izpitov, vodil pa jo je poobla{~eni izpra{evalec IC Rajko Koro{ec ob strokovni pomo~i Ine Ferbe`ar. Glavna izpitna komisija je pripravljala izpitna gradiva, vendar pa se je tak na~in dela kmalu izkazal za strokovno neustreznega, saj priprava izpitnega gradiva zahteva specializirana strokovna znanja in torej ustrezno strokovno izpopolnjevanje. Po pribli`no enem letu je bila ta komisija ukinjena, izpitna gradiva po so od tedaj pisali izku{eni u~itelji za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, ki se zadnje ~ase za to tudi posebej izobra`ujejo. Certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika – zgodovina in perspektive 25 pa tudi zato, ker ima za izhodi{~e tujega govorca. Stopnje, ki jih dolo~a program Sloven{~ina za tujce, upo{tevajo raven samostojnosti tujega govorca pri sporazumevanju v sloven{~ini (stari testi so najvi{jo stopnjo znanja sloven{~ine ena~ili z znanjem rojenega govorca) in ukinjajo pojme aktivno : pasivno znanje – tudi receptivni dejavnosti, poslu{anje in branje (dejavnost = aktivnost), ne moreta biti pasivni. Tri v programu opisane ravni – osnovna, srednja in visoka raven – predvidevajo izvajanje treh razli~nih izpitov, kar omogo~a kandidatom za izpite ve~jo izbiro glede na njihovo znanje, `elje in potrebe (ve~ o programu gl. Ferbe`ar 2001, Pirih Svetina in Ferbe`ar 2001, Ferbe`ar 2002).11 Program je sicer v prvi vrsti usklajen z doma~imi tovrstnimi programi, deloma pa upo{teva tudi evropske standarde na tem podro~ju. Tako je na {eststopenjski lestvici, ki jo je oblikoval Svet Evrope in ki je bila temelj za nastanek »vseevropskega referen~nega okvira za jezike« (Common European Framework of Reference for Languages – CEFR), raven B1 primerljiva z na{o osnovno ravnjo, B2 s srednjo ravnjo, C1 pa z visoko. S tem v zvezi je treba poudariti, da smo morali sestavljavci programa Sloven{~ina za tujce prvotno petstopenjske standarde (ki so bili rezultat zgoraj omenjenih razvojnih nalog) zdru`iti v tristopenjski program, da je bil primerljiv z drugimi slovenskimi javno veljavnimi programi za odrasle (programi za tuje jezike). Triletne izku{nje s programom in evropski trendi pa ka`ejo, da bi ga bilo treba (ponovno) raz{iriti – z opisom ne le ni`jih ravni znanja, temve~ zlasti t. i. ravni C2, ki je v CEFR najvi{ja opisana raven in se zahteva npr. za u~itelje. Sloven{~ina za tujce in uradne zahteve Program sam seveda ne dolo~a meril o tem, katera raven je ustrezna za dolo~ene (npr. uradne) namene, niti tega ne more storiti IC kot njegov izvajalec. Lahko pa ima IC v tem kontekstu vlogo svetovalca oziroma pobudnika; prav v zvezi s tem se je spet okrepila jezikovnona~rtovalska vloga IC oz. CSD/TJ. O novem programu so bile obve{~ene {tevilne institucije, za katere smo v CSD/TJ menili, da jih preverjanje znanja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika tako ali druga~e zadeva. Na pobudo IC se je takoj odzval MNZ, saj je novi na~in preverjanja znanja sloven{~ine pomenil nujno spremembo zakona o dr`avljanstvu. Predlog IC, naj za potrebe pridobitve dr`avljanstva velja (zadostuje) osnovna raven znanja sloven{~ine, je MNZ sprejel in ga de facto za~el uveljavljati, spro`il pa je tudi postopek spreminjanja zakonodaje. Z novim Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dr`avljanstvu (UL RS {t. 96/2002) se je to podro~je dokon~no uredilo, saj so bile zapolnjene nekatere vrzeli, med drugim tudi glede prosilcev za dr`avljanstvo z nepopolno izobrazbo. IC je za ta namen oblikoval poseben izpit iz govornega sporazumevanja, ki je sicer del programa, vendarle pa posku{a upo{tevati govorce s posebnimi potrebami (v tem primeru nepismene osebe). 11 Izpiti iz aktivnega znanja sloven{~ine so bili namenjeni vsem kandidatom, ne glede na njihove potrebe (opravljali so jih tako prosilci za slovensko dr`avljanstvo kot iskalci zaposlitve, npr. za poklice, za katere se zahteva visoka izobrazba). 26 Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina Kar zadeva zahteve po jezikovnem znanju za opravljanje poklica, se je zadovoljivo uredilo le zdravni{ko podro~je. Glede na zahtevnost zdravni{kega poklica in obseg zdravnikove poklicne komunikacije s pacienti in drugo javnostjo smo v CSD/TJ predvideli visoko raven znanja za zdravnike in Zdravni{ka zbornica Slovenije je tak{no utemeljitev sprejela. Pri dolo~anju stopnje znanja sloven{~ine za tuje {tudente, ki se `elijo vpisati na katerega od {tudijskih programov Univerze v Ljubljani, pa se je izteklo druga~e: Senat UL je bil seznanjen z novim stopenjskim programom in izpiti ter z utemeljitvijo predloga CSD/TJ, naj kot pogoj za vpis na UL velja visoka raven znanja sloven{~ine, ki omogo~a sporazumevanje na t. i. akademski ravni. Senat UL je predlog zavrnil in kot pogoj za vpis na UL postavil srednjo raven znanja, v letu 2003/04 pa ta pogoj olaj{al, tako da lahko tuji {tudenti (razen na posameznih smereh), izpit opravljajo kot pogoj za vpis v drugi letnik (kar je bil – ob vi{anju ravni znanja – tudi predlog CSD/TJ).12 To so le trije primeri uporabe novega certifikatnega sistema za uradne potrebe, za {ir{e formalnopravno urejanje tega podro~ja pa bo treba storiti {e zelo veliko – tako z dialogom z zainteresiranimi institucijami kot tudi s poenotenjem in uskladitvijo tistih zakonskih dolo~il, ki govorijo o stopnjah znanja sloven{~ine. Njihova analiza je namre~ pokazala terminolo{ko, s tem v zvezi pa tudi vsebinsko neusklajenost (Stabej 2000), kar navaja k sklepu, da »na tem podro~ju ni bilo enotne jezikovne politike, ampak je {lo bolj za posamezna posredna tolma~enja 11. ~lena Ustave R Slovenije« (Ferbe`ar in Stabej 2001). Stabej (2000) tako na primer navaja naslednje formulacije v posameznih zakonih: »obvladati slovenski jezik«, »aktivno govoriti slovenski jezik«, »obvladati slovenski knji`ni jezik« in ugotavlja, da iz formulacij ni razvidno, kaj pomeni posamezno poimenovanje, niti ni jasno definiran na~in ugotavljanja oz. preverjanja zahtevanega znanja. V prihodnje nas torej ~aka intenzivnej{e delo tudi na tem podro~ju, predvsem pa bo treba sedanji certifikatni sistem uskladiti z evropskimi standardi. Pri oblikovanju programa Sloven{~ina za tujce so ti standardi seveda bili upo{tevani (prim. zgoraj). Vendar pa bo treba prej ali slej narediti bolj poglobljeno primerjavo in analizo, da bo na{ certifikatni sitem postali primerljiv in s tem sprejemljiv (in sprejet) tudi v {ir{em, mednarodnem kontekstu. Izpiti v {tevilkah Gotovo je zanimivo pogledati nekatere podatke o izpitih iz znanja sloven{~ine po sprejemu programa Sloven{~ina za tujce: 12 Univerza v Mariboru se je `e v prvem letu izvajanja programa Sloven{~ina za tujce odlo~ila za enako dolo~ilo o znanju sloven{~ine kot pogoju za vpis na univerzo kot Univerza v Ljubljani. Zahteve se nekoliko spreminjajo le po posameznih fakultetah, kot to velja tudi za Univerzo v Ljubljani. Tudi na Univerzi na Primorskem trenutno potekajo diskusije, katero raven znanja sloven{~ine dolo~iti kot pogoj za vpis tujih {tudentov oz. ali sploh vpeljati tak{no dolo~ilo. Certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika – zgodovina in perspektive 27 Št. kand. 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 2001 2002 2003 Št. kand. Slika 2: [tevilo vseh kandidatov za izpite iz znanja sloven{~ine od 2001 do 2003. Iz slike 2 je razvidno skokovito pove~anje udele`be na izpitih v letu 2003. To je posledica najnovej{ih dopolnitev in sprememb zakona o dr`avljanstvu, ki so decembra 2003 sprostile nekatere zahteve in olaj{ale pogoje za pridobitev dr`avljanstva. Skokovito pove~anje gre namre~ na ra~un osnovne ravni. V zadnjih treh letih se kandidati po ravneh razporejajo takole: 564 405 90 5650 Osnovna Srednja Visoka Govorno Slika 3: Kandidati po ravneh od 2001 do 2003. Iz slike 3 je razvidno prevladujo~e {tevilo kandidatov na osnovni ravni, ki iz leta v leto nara{~a. Tako se je njihovo {tevilo v letu 2003 skoraj dvakrat pove~alo v primerjavi z letom 2002. Nara{~a tudi {tevilo kandidatov na visoki ravni (v letu 2003 za nekaj manj kot ~etrtino v primerjavi z letom poprej), izrazito pa je v letu 2003 upadlo njihovo {tevilo na srednji ravni (za dve tretjini v primerjavi z letom 2002). Ker je srednja raven pogoj za vpis na UL in UM, je upad pri~akovan glede na omenjena nova dolo~ila za vpis na UL in UM. Ker je po novem dokazilo o znanju sloven{~ine pogoj za vpis v drugi letnik {tudija na UL in UM (prim. zgoraj), ve~ kandidatov na srednji ravni pri~akujemo v leto{njih poletnih mesecih, pred vpisom v naslednje {tudijsko leto. [e na kratko o motivih za opravljanje izpita. Motivi se nekako »razporejajo« po ravneh: na osnovni ravni mo~no prevladujejo prosilci za slovensko dr`avljanstvo, na 28 Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina srednji bodo~i {tudenti, na visoki pa iskalci zaposlitve, in sicer je med njimi dobra polovica zdravnikov. Kot je znano, razmere v na{em zdravstvu odpirajo mo`nosti zaposlitve tujim zdravstvenim delavcem (zlasti v obmejnih oz. od Ljubljane bolj oddaljenih regijah). Ve~ kot 90 % vseh kandidatov prihaja iz nekdanjih jugoslovanskih republik, nekoliko »pestrej{i« izvor se ka`e le na srednji ravni (polovica kandidatov v letu 2003 na tej ravni prihaja iz 19 razli~nih dr`av). Izvor kandidatov je tesno povezan tudi z njihovim prvim jezikom: tako ve~ina kandidatov na vseh treh ravneh kot svoj prvi jezik navaja enega od ju`noslovanskih jezikov. Sloven{~ino ve~inoma usvajajo nesistemati~no, iz okolja (to vsaj velja za osnovno raven; veliko zanimanje za sistemati~no u~enje sloven{~ine pa ugotavljamo pri kandidatih, ki spri~evalo o znanju sloven{~ine potrebujejo na srednji in visoki ravni). Za to obstajajo razli~ni razlogi – eden je zanesljivo sorodnost jezikov, ki omogo~a takoj{nje sporazumevanje (po drugi strani pa so napake kot posledice negativnega prenosa iz prvega jezika te`je odpravljive in se hitreje fosilizirajo, Po`gaj Had`i in Ferbe`ar 2001). Drugi razlog pa je najbr` globlji in ga je mogo~e pojasniti z zgodovinskimi in sociolingvisti~nimi okoli{~inami bivanja v skupni dr`avi, kjer jezika oz. jezikov sodr`avljanov ni bilo treba znati. Ne smemo pa zanemariti tudi dveh dejstev: med ekonomsko migracijo v Sloveniji gre pogosto za osebe, ki se potrebe po sistemati~nem u~enju sloven{~ine ne zavedajo13 ali pa – kljub `elji po u~enju – tega ne omogo~a njihov finan~ni polo`aj. Tako nesistemati~no usvajanje sloven{~ine ima za posledico oblikovanje razli~nih kodov, ki so zaznamovani z mo~nimi jezikovnimi prenosi iz prvih jezikov (Stabej 2001). Kar zadeva uspeh na izpitih, je primerjava s starim na~inom pokazala, da je uspeh na novih izpitih sicer mnogo bolj{i (75 % kandidatov izpit opravi, izpit po starem na~inu pa je, kot je pokazala primerjava po prvih mesecih izvajanja novega programa, opravilo 60 % kandidatov; prim. Ferbe`ar 2001), pa vendar {e vedno pribli`no ~etrtina vseh kandidatov na izpitu ni uspe{na. Prav toliko, ~etrtina, pa jih dose`e zelo dober uspeh. Slabe rezultate pripisujemo nesistemati~nemu u~enju in nevajenosti na izpitno situacijo, dobre pa med drugim tudi bli`ini jezikov, ki omogo~a razmeroma visoko stopnjo razumevanja, in nenazadnje komunikacijskemu na~inu preverjanja znanja (jezikovnosistemsko znanje se na osnovni ravni ne preverja). Pri~akujemo, da bodo natan~nej{e analize pokazale tudi druge vzroke za tako stanje (npr. te`avnost nalog ipd.). Nekatera odprta vpra{anja Na prvi pogled se torej zdi, da imamo v Sloveniji relativno dobro urejen in neproblemati~en sistem certificiranja sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. Vendar se z delom in izku{njami seveda odpirajo nova vpra{anja. Eno od odprtih vpra{anj pri preverjanju jezikovnega znanja je npr. prav sorodnost jezikov in v zvezi s tem oblikovanje »vmesnih kodov«. V takih primerih je namre~ 13 Za to populacijo je najve~krat zna~ilna slaba funkcionalna pismenost tudi v prvem jeziku. Certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika – zgodovina in perspektive 29 zelo te`ko postaviti meje razumljivosti in sprejemljivosti jezikovne produkcije, ki bi morala biti temelj za postavitev ocenjevalnih kriterijev (s podobno problematiko se sre~ujejo tudi drugi podobni jezikovni centri, npr. v flamskem delu Belgije pri testiranju znanja nizozem{~ine nem{kih {tudentov, ki prihajajo z belgijsko-nem{ke meje, in drugod). V IC tovrstne te`ave re{ujemo z rednimi izobra`evalnimi seminarji za izpra{evalce in ocenjevalce na izpitih, kjer »treniramo« enotna merila ocenjevanja. V Sloveniji je poleg IC {e 22 poobla{~enih ustanov (najve~ je med njimi ljudskih univerz, ki jih koordinira Zveza ljudskih univerz Slovenije, ), ki izvajajo izpite iz znanja sloven{~ine, kar pomeni usklajevanje pribli`no 50 izpra{evalcev. Zanesljivost ocenjevanja pa posku{amo dosegati tudi z dvojnim ocenjevanjem produktivnih delov izpita.14 To podro~je {e ~aka na poglobljene sociolingvisti~ne raziskave pa tudi raziskave razumljivosti in sprejemljivosti produkcije tujih govorcev sloven{~ine. Drugo odprto vpra{anje je postavljanje jezikovnih zahtev za uradne namene; v tem primeru ne gre le za urejanje formalnopravnega statusa sloven{~ine, temve~ predvsem za (strokovno in eti~no) utemeljeno dolo~anje ravni znanja za dolo~ene name- ne. Znanje jezika kot pogoj za pridobitev dr`avljanstva v zadnjem ~asu uvajajo {tevilne evropske dr`ave15 in strokovna debata je zadnji dve leti usmerjena prav na to podro~je. Nekateri mo~nej{i evropski jezikovni in testni centri (npr. nizozemski Citogroep, nem{ki WBTests) v takih jezikovnopoliti~nih razmerah sku{ajo uveljaviti svoj vpliv in vztrajajo, da bi za dr`avljanstvo zni`ali raven jezikovnega znanja do najni`je mo`ne mere (A1 ali A2) z utemeljitvijo, da je pravica do dr`avljanstva ena od temeljnih ~lovekovih pravic. Desetletne izku{nje Slovenije s preverjanjem jezikovnega znanja za potrebe pridobitve dr`avljanstva nam tako odpirajo pot tudi na mednarodno podro~je; Univerza v Ljubljani oz. IC kot njen predstavnik je od leta 2000 pridru`eni ~lan16 zdru`enja evropskih jezikovnih testatorjev ALTE (Association of Language Testers in Europe, ), ki je na tem podro~ju ena najvplivnej{ih organizacij. Trenutno v zdru`enju potekajo vro~e razprave o tem, kako v Evropi dose~i enotno jezikovno politiko v zvezi z jezikom in dr`avljanstvom, v njegovem okviru pa je bila ustanovljena tudi posebna delovna skupina, ki se ukvarja s tem vpra{anjem in v kateri smo tudi predstavniki IC. Tudi v IC smo mnenja, da bi se zahteva po znanju sloven{~ine lahko ustrezneje re{evala na drugih podro~jih, ne na tako temeljnem, kot je pravica do dr`avljanstva. Vendar se kot izvajalci sku{amo prilagajati razmeram: poznavajo~ strukturo kandidatov smo ocenjevalne kriterije zni`ali – v okviru mo` nega, seveda (po lestvici Sveta Evrope s stopnje B1 na raven med A2 in B1, odvisno od posameznega dela izpita): kandidati lahko izpit na osnovni ravni opravijo, ~e so neuspe{ni pri enem od treh pisnih delov izpita, ki je sicer sestavljen iz treh pisnih 14 Ve~ o sestavi izpitov gl. program Sloven{~ina za tujce, podatki pa so dosegljivi tudi na spletnem naslovu . 15 Npr. Nem~ija in Nizozemska uvajata izpit celo kot pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje; Norve{ka in Danska tak sistem poznata `e dolga leta, vendar v teh dr`avah opravljanje izpita ni nujni pogoj za pridobitev dr`avljanstva, saj znanje jezika prosilci lahko dokazujejo tudi s potrdili jezikovnih {ol o udele`bi na 600 urah jezikovnega pouka, ki jih pla~a dr`ava. 16 S 1. majem 2004 pa je postal polnopravni ~lan. 30 Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina in govornega dela. To je seveda lahko problemati~no, saj izpit na osnovni ravni ni bil oblikovan za potrebe pridobitve slovenskega dr`avljanstva, temve~ je MNZ za svoje namene uporabil `e obstoje~i certifikatni sistem. To pa pomeni, da morda za opravljanje izpita na osnovni ravni za druge namene tako zni`evanje meril ni ustrezno. Politizacija preverjanja jezikovnega znanja je spodbudila predstavnike zdru`enja ALTE, da so za~eli oblikovati minimalne standarde, ki naj bi jih pri svojem delu upo{tevale prav vse ~lanice zdru`enja in zadevajo tako administracijo kot pripravljanje in izvajanje izpitov, analizo podatkov po izpitih, pravice kandidatov idr. Gre za nadgradnjo t. i. projekta COP (Code of Practice) oz. za oblikovanje skupnih pravil »dobre prakse«. Tem pravilom smo se v IC sku{ali ~im bolj pribli`ati v novih Pravilih o izvajanju in kriterijih za izvajanje izpitov iz znanja sloven{~ine na osnovni, srednji in visoki ravni (dostopna na spletni strani ), ki jih je sprejel Senat FF na svoji seji 14. januarja 2004. Pravila natan~no opredeljujejo potek izvajanja izpitov, ocenjevalna merila, razmerje med IC in ustanovami, poobla{~enimi za izvajanje izpitov itd., upo{tevajo pa tudi uporabnika – kandidata na izpitu, katerega pravice so prvi~ od uveljavitve certifikatnega sistema natan~no opredeljene. Na tem mestu pa ne moremo mimo enega najve~jih problemov: to je dostop do jezikovnega znanja. Vpra{anje mo`nosti za sistemati~no u~enje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika se v Sloveniji le po~asi re{uje; na eni strani tako obstajajo dokaj rigorozne zahteve dr`ave, na drugi pa omejene mo`nosti za u~enje (to je lahko veliko finan~no breme).17 Pa vendarle so na tem podro~ju opazni nekateri pozitivni premiki; zakon o azilu predvideva 300 brezpla~nih ur sloven{~ine za azilante v Republiki Sloveniji. V letu 2002/03 je Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port namenilo precej sredstev tistim osebam, ki so uspe{no opravile jezikovni izpit po kateremkoli javno veljavnem izobra`evalnem programu – mednje sodijo tudi tujci, ki so opravljali izpit iz znanja sloven{~ine na eni od treh ravni. Sredstva niso bila porabljena (glavnine oseb, ki jih je razpis zadeval, informacija M[Z[ sploh ni dosegla), zato jih je M[Z[ namenilo projektu 30-urne brezpla~ne priprave na izpit iz znanja sloven{~ine, ki jo je pripravil in jo izvaja IC, raz{irjamo pa ga tudi na druge za izvajanje izpitov poobla{~ene ustanove po Sloveniji. Gre za projekt, ki bo zlasti kandidate za izpit na osnovni ravni vsaj v majhni meri sku{al pripraviti na izpitno situacijo. @elimo si, da to ne bi bile enkratne »akcije«, temve~ stalna praksa, saj je najbr` tudi pravica do znanja ena od temeljnih ~lovekovih pravic, navsezadnje pa naj bi bil tudi interes dr`ave priseljencem olaj{ati integracijo.18 Doslej je bil govor o sloven{~ini za tuje govorce sloven{~ine, vendar pa v kontekstu migracijskih procesov ne moremo mimo doma~ih govorcev sloven{~ine: na eni strani govorcev slovenskega rodu, ki `ivijo v tujini (zamejci, izseljenci, zdomci) in ki bi jih (vsaj zamejce in nekatere izseljence) pri preverjanju znanja sloven{~ine le te`ko ume 17 V tem okviru moramo sicer omeniti dr`avno {tipendiranje slovenskih izseljencev in zdomcev, ki pa vendarle problema ne re{uje v {ir{em smislu, saj gre za osebe, ki se v Slovenijo ve~inoma vra~ajo le za kraj{i ~as (npr. le na te~aje). 18 Precej evropskih dr`av, zlasti skandinavske, je glede mo`nosti dostopa do jezikovnega znanja mnogo bolj odprtih: brezpla~ni jezikovni te~aji za tuje priseljence obsegajo od 300 do 600 ur, odvisno od dr`ave. Certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika – zgodovina in perspektive 31 stili v obstoje~i sistem certificiranja, na drugi pa za tiste doma~e govorce sloven{~ine, ki jim evropsko povezovanje ponuja nove mo`nosti zunaj slovenskega kulturnega prostora in za katere bo gotovo treba razvijati posebne oblike certificiranja. Kako naprej Nekaj perspektiv je bilo `e nakazanih: dose~i uskladitev zakonski dolo~il o znanju jezika, kjer bi IC v dialogu z ustreznimi institucijami lahko imel vlogo svetovalca. Med prednostne naloge IC gotovo sodi uskladitev z evropskimi standardi in merili. Sem ne sodi le povezovanje v mednarodne zveze (kot je npr. omenjena zveza ALTE), ampak predvsem poglobljena analiza obstoje~ega stanja in primerjava z evropskimi smernicami ter internacionalizacija na{ega certifikatnega sistema. Delo na tem podro~ju `e poteka: tako je IC vklju~en v Sokratesov projekt Lingua 2 (skupaj s [olo poljskega jezika in kulture na Jagelonski univerzi v Krakovu, ki je koordinator projekta, Univerzo v Atenah in zalo`bo krakovske univerze Univeristas), ki ima za cilj oblikovati pet dokumentov oz. priro~nikov s podro~ja u~enja in testiranja jezika. V projektu, imenovanem TiPS (Testing in Polish and Slovene, Testiranje v polj{~ini in sloven{~ini), je v sklepni fazi priprava (prevod in adaptacija) Navodil za pisce testnega gradiva in Kontrolnih vpra{alnikov za zunanjo evalvacijo jezikovnih izpitov, v tisku pa so Opisi ravni znanja (t. i. can-do statements na {estih ravneh po CEFR), Pre`ivetvena raven v sloven{~ini (najni`ja opisana raven znanja, v CEFR imenovana A1) in Angle{ko-poljsko-slovenski pojmovnik s podro~ja jezikovnega testiranja. Ta gradiva gotovo pomenijo enega prvih korakov na poti k poenotenju slovenskih standardov z evropskimi. K pribli`evanju evropskim standardom glede pravil »dobre prakse« na podro~ju jezikovnega testiranja gotovo sodi tudi natan~na psihometri~na analiza doslej zbranih podatkov. V IC smo zadnja leta opravljali le najosnovnej{e statisti~ne obdelave podatkov, pred letom 2000 pa drugi podatki razen {tevila udele`encev na izpitih in njihovega uspeha prakti~no niso dostopni. Na~rtujemo tudi ureditev arhiva do te mere, da se bo lahko za~el vzpostavljati korpus usvajanja sloven{~ine, kamor bo seveda mogo~e vklju~iti tudi kandidate za izpite oz. njihovo izpitno produkcijo. Korpus bo omogo~il tudi {ir{e sociolingvisti~ne raziskave, raziskave vmesnih jezikov, njihove sprejemljivosti itd., ki so nujne za na~rtovanje prihodnjega dela na podro~ju sloven{~ine kot drugega/tujega jezika. @e nekaj ~asa razmi{ljamo o jezikovnem testiranju oseb s posebnimi potrebami (prvi koraki so bili storjeni z oblikovanjem posebnega izpita za nepismene), med daljnoro~nej{e na~rte pa sodi tudi vzpostavitev preverjanja znanja in certificiranja za posebne namene (oblikovanje testov strokovnih jezikov ipd.) pa tudi ustreznega sistema certificiranja za diplomante sloven{~ine, ki so {tudij sloven{~ine kon~ali na kateri od univerz zunaj Slovenije.19 Za konec pa {e beseda o odgovornosti. Zavedati se je treba dejstva, da je javno certificiranje oz. z njim povezani izpiti usodni (angl. high-stakes exams) in imajo lahko 19 Trenutno je sloven{~ino mogo~e {tudirati in iz nje diplomirati na 19 tujih (evropskih) univerzah, te~aje sloven{~ine pa ponuja {e pribli`no 25 tujih univerz po vsem svetu. 32 Ina Ferbe`ar in Nata{a Pirih Svetina daljnose`ne posledice – v prvi vrsti in najbolj neposredne seveda za posameznike, ki se udele`ujejo izpitov, ne glede na namen njihovega opravljanja; po drugi strani pa imajo kot restriktivni mehanizem velik vpliv in mo~ tudi v {ir{em dru`benem kontekstu. Zato je nadvse pomembno, da je njihovo na~rtovanje in izvajanje usklajeno in utemeljeno s strokovnimi spoznanji vseh v certificiranje »vpletenih« partnerjev, predvsem pa tudi z moralnimi in eti~nimi na~eli, ki so temelj vsake zares demokrati~ne dru`be. Literatura in viri Arhivi Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. Be{ter, Marja (ur.) 1998: Skripta 2. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. Be{ter, Marja in Kr`i{nik, Erika (ur.), 1999: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete. Derganc, A., 1999: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Be{ter, Marja in Kr`i{nik, Erika (ur.): Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete. 17–26. Ferbe`ar, Ina, 1999: Merjenje in merljivost v jeziku. Na sti~i{~u jezikoslovja in psihologije: nekaj razmislekov. Slavisti~na revija 47/4. 418–436. Ferbe`ar, Ina, 2001: Prvi rezultati izvajanja izobra`evalnega programa Sloven{~ina za tujce. Novi~ke Andrago{kega centra Slovenije (junij 2001). 31–33. Ferbe`ar, Ina, 2002: Sloven{~ina za tujce, izobra`evalni program za odrasle. Jesen{ek, Marko (ur.): Evropsko leto jezikov. Sodobna slovenska knji`evnost. Matija Murko. Ljubljana: Slavisti~no dru{tvo Slovenije (Zbornik Slavisti~nega dru{tva Slovenije, 12). 200–202. Ferbe`ar, Ina in Pirih Svetina, Nata{a, 2002: Izobra`evalni programi, Izobra`evanje odraslih, Sloven{~ina za tujce. Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, Zavod RS za {olstvo. Ferbe`ar, Ina in Stabej, Marko, 2001: The Development and Use of Language tests in Slovenia – Testing Slovene as a Second Language. ALTE European Year of Languages Conference, Barcelona (5.–7. July 2001). [Knjiga povzetkov. ] Letna poro~ila Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. Pirih Svetina, Nata{a, 2000: Razvoj jezikovne zmo`nosti pri usvajanju sloven{~ine kot drugega jezika. Doktorska disertacija. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pirih Svetina, Nata{a in Ferbe`ar, Ina, 2001: Izobra`evalni program za odrasle Sloven{~ina za tujce. Jezik in slovstvo 46/5. 222–227. Po`gaj Had`i, Vesna in Ferbe`ar, Ina, 2001: Tudi to je sloven{~ina. 37. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (25. junij – 14. julij 2001). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji`evnosti, Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. 57–68. Sloven{~ina za hrva{ko/srbsko govore~e. Program. Ljubljana: ZLUS, Strokovni svet RS za vzgojo in izobra`evanje, 1992 [neobjavljeno]. Certificiranje sloven{~ine kot drugega/tujega jezika – zgodovina in perspektive 33 Stabej, Marko, 2000: Nekatera vpra{anja formalnopravnega urejanja statusa slovenskega jezika v Republiki Sloveniji. [trukelj, I.: Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Zv. 1. Ljubljana: Dru{tvo za uporabno jezikoslovje. 234–245. Stabej, Marko, 2001: Bo en jezik dovolj? Ve~jezi~nost v enojezi~nosti. Vidovi~ Muha, Ada (ur.): Slovenski knji`ni jezik – aktualna vpra{anja in zgodovinske izku{nje. Obdobja – metode in zvrsti, 20. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji`evnosti, Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. 51–70. Seznam spletnih naslovov (Programoteka)