STANE RUPNIK Sto let kmetijskega zadružništva in mlekarstva na Loškem Prav je, da se spomnimo stoletnice ustanovitve Mlekarske zadruge v Skofji Loki in nepretrganega delovanja zadruge in njene mlekarne ter tako obudimo spomin na del naše zgodovine, ki nam mora upravičeno dvigniti samozavest in ponos na de lo dosedanjih generacij zadružnikov. Ob poznavanju in proučevanju zgodovine se lahko marsičesa naučimo tudi za sedanjost in z.a utiranje poti v prihodnost. listanovitev Mlekarske zadruge v Škofji Loki in njene mlekarne Pred sto leti je bila ustanovljena pravna predhodnica današnje Kmetijsko-goz- darske zadruge Škofja Loka (v nadaljevanju KGZ). 11. julija 1899 je enajst napred nih kmetovalcev iz Škofje Loke in njene okolice ustanovilo Mlekarsko zadrugo v Škofji Loki (v nadaljevanju MZ). Na osnovi takrat sprejetih pravil je bila zadruga 22. julija istega leta vpisana v register zadrug pri Deželnem sodišču v Ljubljani. Cilj us tanovitve zadruge je bil. 'da zadruga usta/mri mlekarno, kamor bodo zadružniki odpeljali mleko, da se porabi (spravi r denar)«. To svojo namero je mlekarska zadru ga uresničila takoj. Kupila je hišo in uredila mlekarno, ki v istih prostorih deluje še danes, menjali so le imena ulit in hišne številke (ob nakupu Studenec 22. po letu 1930 Fužinsko predmestje 1 1, po drugi svetovni vojni Jegorovo predmestje 21. sedaj pa je Fužinska ulita D. Mlekarna v vseh sto letih svojega obstoja od svojih članov odkupuje mleko in ga predeluje. Llstanovitelji M/ so bili: Gašper Carman, Franc Sušnik, Avgust Sušnik. Franc Lušina, Franc Kalan. Franc Triler, Janez Žontar, Franc Jenko. Janez Kavčič. Matevž Volgemut in Janez Ferlic. Zadrugo je vodilo (ričansko predstojnišn o. (Jani prvega predstojnišn a so bili: Gašper Carman - predstojnik, Franc Sušnik - tajnik in Avgust Sušnik - blagajnik. Poslovanje zadruge je nadziralo šestčlansko nadzorništvo. Če govorimo o zadružništvu na Loškem moramo omeniti tudi druge zadruge, ki so bile ustanovljene in so daljši ali krajši čas delovale na tem območju, njihova dediščina in misel pa je vgrajena v današnjo KGZ Škofja Loka. Ustanavljanje kmetijskih zadrug pred prvo svetovno vojno Iz zapisnikov zadružnega registra, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je razvidno, da so bile na našem območju najprej ustanovljene posojilnice in hranil nice, ki so delovale kot zadruge z neomejeno zavezo. Prva je bila 22. avgusta 1896 401 l.OSKI RAZGLEDI 46 ustanovljena posojilnica v Stari Loki. 26. avgusta je bila ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Poljanah in H. decembra istega leta v Selcih. Leta 1897 je bila us tanovljena hranilnica in posojilnica v I.eskovici. Ustanavljanje hranilnic in posojilnic (HIP) se je nadaljevalo tudi na začetku 20. stoletja. HIP v Sonci je bila ustanovljena 1902. Naslednjega leta pa so bile ustanovljene HIP v Dražgošah, na Češnjici in v Škofji Loki. HIP v Gorenji vasi in na Trati pri Gorenji vasi sla bili ustanovljeni I. I90.S. Namen vseh HIP oziroma kreditnih zadrug je bil -po vzajemnem kreditu pomagati zadružnikom pri gospodarstvu s posojili za primerno nizke obresti-. Vse naštete in druge kasneje ustanovljene kreditne zadruge so bile likvidirane na podlagi Uredbe o likvidaciji kreditnih zadrug iz leta 1947. Njihovo dejavnost pa so na novo začele izvajali hranilno-kreditni odseki pri splošnih kmetijskih zadrugah, ki so jih začeli us- lanav [juti leta 1948. MZ v Škofji Loki ni prva ustanovljena zadruga na našem območju, je pa edina, ki je delovala vseh sto let in ima dokazano pravno nasledstvo. Njena pravna nasled nica, sedanja KGZ Skofja Loka še vedno deluje v istih prostorih, vendar sedaj /a širše območje (celotno območje občin Skofja Loka. Gorenja vas-Poljanc in Železniki, nekaj Članov pa je tudi zunaj tega območja) in s številnimi drugimi dejavnostmi. Pred MZ v Škofji Loki je bilo leta L897 ustanovljeno Kmetijsko društvo v Leskovici - zadruga z omejeno zavezo. Naslednjega leta sta začeli delovati kmetijski društvi v Retečah in v Stan Oselici. V istem letu. kot je bila ustanovljena MZ v škofji Loki. je začelo delovati Zvezno kmetijsko društvo v Poljanah. Vse naštete zadruge so prenehale, njihova dejavnost, ki je bila namenjena razvo ju kmetijstva, se je nadaljevala v kmetijskem zadružništvu na širšem škofjeloškem območju. Do prve svetovne vojne so bile ustanovljene MZ še v Sorici (1900). v Selcih in Spodnjih Danjah ( 1902). Te zadruge se niso dolgo obdržale. MZ v Poljanah je bi la ustanovljena leta 1901 in je delovala do 1911. ko je svojo dejavnost prepustila MZ v Škofji Loki. Od 1901 do 1909 je delovala tudi MZ v Stari Oselici. V Selcih so leta 190S ustanovili pno živinorejsko zadrugo na Kranjskem za rdečo cikasto pasmo. Članski deleži so bili majhni, tako da je bilo omogočeno članstvo tu di malim posestnikom. Ta zadruga se je 1949 spojila s KZ v Selcih. Leta 1911 so za čele delovati živinorejske zadruge v Zmincu, v Škofji Loki in v Stari Loki. ki so pre nehale delovati po prvi svetovni vojni. Leta 1912 je bila ustanovljena Kmetijska strojna zadruga Virmaše. ki se je po drugi svetovni vojni preimenovala v KZ Virmaše- Sv. Duh. Prva svetovna vojna je delovanje zadrug omrtvila in nekatere si še dolgo po voj ni niso opomogle. Kot je razvidno iz. zapisnika občnega zbora MZ v Škofji Loki, S. maja 1918, je bila tudi ta zadruga v težavah: •I .Josip Hafner poroča, da vsedajnem času nima zadruga nikakih dohodkov in da se mora zadeva na vsak način kako drugače preuredili. 2. Načelnik nadzorstva nima nikakegaporočila, ker v tekočem letu 1917 itak ni bilo dohodkov. 6. Načelnik predlaga pogovor o tem. ako bi se mlekarna prodala. Po daljšem pogovoru predlaga Matevž Kavčič, naj se mlekarne ne proda. Predlog je bil enoglas no sprejet 402 S7TJ III KMBTtfSKEGA /AI>W 7.SIST\A A \UMKARSTVA \A LOŠKEM Mlekarni/ Mlekarske zadruge r Skofji Loki pred J. svetovno vojno (Arhiv KGZ) Zadruge med obema vojnama M/ v Skofji Loki je celotno obdobje med obema vojnama delovala in svojo dejavnost razširila, tako da je povečala odkup in predelavo mleka. Z delom so nadaljevale tudi vse kreditne zadruge. Nekatere zadruge so se reorganizirale ali razširile obseg poslovanja. Tako se je Živinorejska zadruga v Selcih leta 1927 preimenovala v Živinorejsko in pašno zadrugo za Selško dolino. Ustanavljali so tudi nove zadruge: leta 1931 je bila us tanovljena .Mlekarska zadruga na Sovodnju, 193 i so ustanovili Mlekarsko zadrugo na Hotav ljah. ki je poslovala ze lo uspešno in je bila med večjimi mlekarskimi zadrugami tako po odkupu mleka kot po članstvu ( 19(1 članov). Za obdobje med obema vojnama je značilno tudi ustanavljanje kmetijskih strojnih zadrug, 'lake zadruge so bile ustanovljene in so delovale v Selcih, na Bukovici, v Pevnu, Stari Loki. Retečah in Zmincu. Posebej omenjamo še Lesno produktivno zadrugo za Selško dolino, ki je bila vpisana v zadružni register 2 t. februarja 1937. Njen namen je bil delovati v korist kmetov gozdnih posestnikov. Ta zadruga se je 16. decembra 1946 preimenovala v Lesno zadrugo za Selško dolino, zadrugo z omejenim jamstvom, in se v istem letu spojila s Sodarsko zadrugo na Češnjici in s Sodarsko zadrugo v Železnikih. Zadruga se je potem 7. avgusta 19-iK spojila s Kmetijsko zadrugo na Češnjici in njena de javnost je direktno prešla v pravno predhodnico današnje KGZ Skofja Loka. Druga svetovna vojna je spet ustavila razvoj zadružnega gibanja in omrtvila de lovanje zadrug, saj okupacijska oblast ni dovoljevala demokratičnega vodenja zadrug. Je pa medvojna oblast skrbela za delovanje zadružnih podjetij, npr. zadružnih mlekarn. To dokazuje zapisnik seje odbora MZ v Skofji Loki. 9. julija 1943: •Tov Hartman otvori sejo in poroča, da je delovanje odbora za čas okupacije bilo nemogoče, ker je okupator delal neglede na odbor. Seje se niso vršile-... Iz poročila na skupščini MZ v Skofji Loki. S. avgusta 1945, ki ga je podal začasni obratovodja mlekarne, tov. Panjan. sledi, -da je bil mlekarski obrat v dobi okupaci je preurejen, v zvezi z nabavo norib strojev je sedaj r njem možno predelati ca. 80001 mleka dnevno ... Mlekarski obrat se tako v pogledu porabnosti mlekarskih strojev. kakor tudi poslovnih prostorov nahaja v prav dobrem stanju«. Zadruge po drugi svetovni vojni Po vojni je MZ v skofji Loki razširila svoj obseg dela ter uspešno premagovala težave s prevozom mleka, saj ga je takrat začela odkupovati tudi iz Sovodnja. Žirov in Selc. IS. avgusta 1946 je MZ v Skofji Loki spremenila svoja pravila in se spojila z 403 LOŠKI RAZGLED! 46 Živinorejsko zadrugo Škofja Loka. V okviru te zadruge je delovala tudi mlekarna. 21. aprila se je ta živinorejska zadruga pripojila Kmetijski zadrugi Škofja Loka. osta la pa je v isti stavbi in tudi prvotne dejavnosti odkupa in predelave mleka ni nikoli opustila. Po drugi svetovni vojni je tudi v zadružništvu zavladal revolucionarni val nove dobe. Združevanje kmetov v zadruge ni bilo več le ekonomska nuja v boju za preživetje, temveč je to postala direktiva oblasti. Takoj po vojni so začeli ustanav ljati nabavno-prodajne zadruge (Naproze) za Selško dolino, v Gorenji vasi in v Poljanah ter na Trati. Iz teh zadrug so v letih 19HS in 1949 nastale naslednje kmetij ske zadruge: Škofja Loka-Puštal. Trata-Kolodvor. Sovodenj, Hotavlje. Trebija. Log. Poljane, Lučine, Javorje, Češnjica, Bukovica, Bukovščica, Sorica. Selea. Zgornja Luša in Zali Log. Do leta 1961 je na območju sedanje zadruge delovalo 19 manjših kmetijskih zadrug, ki so se takrat združile v tri - KGZ Blegoš v Gorenji vasi, KZ Škofja Loka in KGZ za Selško dolino na Češnjiei. Poglavitna dejavnost takratnih zadrug je bila tr govanje z. lesom in kmetijskimi pridelki. Ko so po Zakonu o gozdovih leta 1963 te zadruge morale prenesti gozdarsko dejavnost na Gozdno gospodarstvo Kranj, so gospodarsko oslabele in so se zato še istega leta združile v eno zadrugo - Kmetijsko zadrugo Škofja Loka. Po novem Zakonu o zadrugah (Uradni list RS štev. 13 92) se je ta reorganizirala in od 16. februarja 1993 dalje posluje pod imenom Kmetijsko- gozdarska zadruga, z.o.o., Škofja Loka. Dejavnosti zadrug Po pregledu osnovnih mejnikov od ustanovitve MZ v Skofji Loki do sedanje KGZ Škofja Loka je prav, da pogledamo še vsebino delovanja zadrug v tem obdobju. Osnovni cilj delovanja zadrug je izboljševanje gospodarstva svojih članov. Različne zadruge so ta cilj v različnih obdobjih želele doseči na različne načine. Do konca druge svetovne vojne so prevladovale specializirane kmetijske zadruge: - mlekarske, ki so skrbele predvsem za odkup, predelavo in prodajo mleka, - živinorejske, ki so skrbele predvsem za izboljšanje goveje črede z nakupom ple menskih bikov po regresirani ceni in za izvajanje molzne kontrole krav. - strojne, ki so omogočile skupen nakup večjih kmetijskih strojev in izvajanje stroj nih storitev članom po neprofitni ceni. - kreditne, ki so spodbujale varčevanje kmetov in kreditiranje posodabljanja kmetijske pridelave. Po drugi svetov tii vojni so ustanovili splošne kmetijske zadruge, ki so prevzele vse dosedaj navedene dejavnosti in tudi nekatere nove: oskrbo s špecerijskim blagom in reprodukcijskim materialom za potrebe kmetov, odkup kmetijskih pridelkov in živine, odkup lesa in gozdnih sadežev, izvajanje raznih storitev itd. Poleg teh dejavnosti so zadruge izvajale tudi nove, ki jih je predpisala nova oblast, npr. škropljenje sadnega drevja in zatiranje koloradskega hrošča. - Občni zbor KZ Trata-Kolodvor je 2. februarja L953 sklenil, »da se 20 % dobička razdeli med kmete. Namesto, da bi dvignili denar, bodo imeli brezplačno škropljen je sadnega drevja in krompirja«. 404 STO LET KMETIJSKEGA ZADRIIMSTVA IS MLEKARSTVA \A LOŠKEM Linija za pasterizacijo mleka je najnovejša pridobitev mlekarne KCi/. Škofja laka (Foto Peter Pokom) - I [pravni odbor K/. Trata-Kolodvor je 2. 3- 1954 soglasno sklenil, »da bodo člani sadili semenski krompir. Vsak krnel ga mora posaditi najmanj 1000 kg. Za 2 kg merkantilnega krompirja prejme 1 kg semenskega-. Dejavnost mlekarne je ob sedemdesetletnici opisal Milan Košenina tudi v /.A', let nik XV, na str. 150-152, obdobje, ko je mlekarno upravljala Mlekarska šola. pa je inž. Srečko Šabec opisal v Lil letnik XVI, na str. 1 15-160. Mlekarna je v svojem stoletnem obdobju doživela mnogo sprememb, ustvarjala je dobiček in izgubo, vendar je vztrajala, in po stotih letih še vedno sloji na istem mestu, posodobljena in vpisana v register objektov za javno potrošnjo v domačem prometu. Hlajeno mleko dovaža s cisternami iz urejenih zbiralnic iz Selške in Poljanske doline in okolice Škofje Loke ter ga pakira kot konzumno mleko; pre deluje ga v skuto, poltrde sire, topljene sire za rezanje in mazanje, sladko in kislo smetano, kajmak in mascarpone. Tudi v jubilejnem letu zvezde mlekarstvu niso naklonjene. Spet so potrebne spremembe, spet se bije boj za obstanek. Želimo in upamo, da bo jubilantka. tako kot vedno, s pomočjo zdravega razuma in pretehtanih odločitev nadaljevala svojo tradicijo. Mlekarske zadruge so od ustanovitve dalje odkupovale in predelovale mleko. MZ v Skofji Loki je kmalu po ustanovitvi odkupila po 2000 1 mleka dnevno in ga z razši ritvijo odkupa tudi v Poljansko dolino in na območje Žabnice. Mavčič in Medvod povečala pred prvo svetovno vojno na 7000 do 8000 1 dnevno. Zaradi izgube trga po prvi svetovni vojni je MZ v Skofji Loki težko zagotavljala odkup vsega mleka. Odkupovali so ga le od članov zadruge. Iz zapisnika občnega zbora MZ v Skofji Loki. S. maja 1932: -J j. kmetovalcev se priglasi za sprejem v članstvo zadruge. Ker je sedaj za mleko neugodna oddaja in ga še člani ne morejo vsega oddajati v mlekarno seprijavijencev ne more sprejeti začasno kot člane, vendar se obdržijo v evidenci in kakor l.iitro se razmere za oddajo mleka kaj izpremene. naj se jih vpiše-. Stanje se dolgo ni izboljšalo. Sklep občnega zbora, 1. januarja 1934: "Mleko se vzame najprej od zadružnikov in ako to ne zadošča potem šele od nečlanov, '/'o je volja mlekarne". V tem kritičnem obdobju so mleko odkupovale tudi nekatere druge mlekarske 405 /MSA7 RAZCLmi 1<< zadruge. Zelo uspešna je bila MZ Hotavlje, ki je leta 1939 odkupila 300.000 I mle ka. Po drugi svetovni vojni je mlekarna odkupno območje razširila na celo Poljansko in Selško dolino in v leta 1946 odkupila 641.456 1 mleka. V letih obvezne oddaje se je odkupljena količina mleka le počasi povečevala. Od leta 1970 do 1998 se je od kup mleka povečal trikratno, s tri na devet milijonov litrov, medtem ko se je število kmetij, ki oddajajo mleko, zmanjšalo z 805 na 312. Leta 1098 so s teh kmetij povprečno odkupili 28. 9 1 mleka, največji pridelovalec pa ga je oddal 1" 1.024 1. V zadnjem desetljetju se je izredno izboljšala tudi kakovost odkupljenega mleka, saj je kar 80 % odkupljenega mleka v ekstrakakovostnem razredu (vsebuje do 50.000 mikroorganizmov v mililitru). Po drugi svetovni vojni, ko so živino prenehali odkupovati zasebni mesarji, so zadruge začele odkupovati tudi živino. Leta 1970 so odkupili 1284 ton govedi. 1998 pa 1377 ton. Kakovost odkupljene živine se izboljšuje. 8 % odkupljene pitane živine je v prvem. S- % v drugem in 3(1 % v tretjem ocenjevalnem razredu. Zadruga je organizirala pridelovanje in odkup semenskega krompirja. Največ se menskega krompirja so posadili leta 1964. V tem letu je komisija za potrjevanje se menskih nasadov te potrdila pri 202 pridelovalcih na 01 ha in ocenila pridelek potr jenega semena na 830 ton. Žal je pridelovanje semenskega krompirja leta 1990 prenehalo. Zaradi različnih vzrokov je v upadanju tudi odkup jedilnega krompirja. Zadruga ga je največ (5337 ton) odkupila leta 198", leta 1998 pa le še 949 ton. Zadruga odkupuje tudi vse druge kmetijske pridelke: pšenico, drobnico, konje. Do nedavnega je odkupovala tudi večje količine gozdnih sadežev (gob in borovnic) in zdravilnih zelišč. Ena od glavnih dejavnosti zadrug od ustanovitve po drugi vojni pa do prepove di opravljanja v letu 1963 je bil odkup lesa in lesnih sortimentov. Od takrat dalje si je zadruga prizadevala, da bi to dejavnost odkupa lesa spet pridobila. To ji je uspe lo šele leta 1987. V zadnjem desetletju je odkup lesa znova postal ena pomembnih dejavnosti zadruge, saj ga sedaj odkupi že okoli SO.000 kubičnih metrov letno. Glede na to. da so povojne kmetijske zadruge nastale iz nabavno-prodajnih zadrug, je razumljivo, da so se ukvarjale tudi s trgovino. Obseg trgovske dejavnos ti je bil v različnih obdobjih različen glede na družbene razmere in okolje. Bila so obdobja, ki zadružni trgovski dejavnosti niso bila naklonjena, vendar je zadružna tr govina obstala in zagotavlja oskrbo kmetov in podeželja s špecerijskim blagom in reprodukcijskim materialom za potrebe kmetijstva. Danes ima KOZ Škofja Loka de vet špecerijskih in sedem reprodukcijskih trgovin po celotnem območju zadruge in ustvari 40 % svojega celotnega prihodka. Zadruga ima lastno hranilno-kreditno službo, ki zbira hranilne vloge in kreditira kmetijsko pridelavo in investicije na kmetijah. S kreditiranjem investicij na kmetijah je zadruga omogočila velik napredek pri njihovem posodabljanju. Poleg proizvodnih je zadruga izvajala tudi druge dejavnosti, ki so bile pomembne in potrebne za člane. Ena takih je pospeševanje kmetijstva in strokovnega izobraže vanja članov. Y zapisnikih raznih zadrug so tudi sklepi o organiziranju predavanj in strokovnih ekskurzij. Organizirano pospeševanje kmetijstva pa je začela KZ Škofja Loka z zaposlitvijo prvega kmetijskega pospeševalca leta 1967 in z dokončnim ob 406 STO //•"/ KMEIVSKKG. i /. umi ZV/STI 'A 1\ MUK. IAV/1:1 .V I LOŠKEM Ukovanjem lastne kmetijske pospeševalne službe leta 1971, v kateri so delali štirje pospeševalci. Ta služba je bila nosilka razvoja kmetijstva in je v taki organizaciji de lovala do konca 1990. Od takrat dalje pa njeno delo nadaljuje Kmetijska svetovalna služba Slovenije. Enota Škofja Loka. ki ima svoje prostore v upravni zgradbi KGZ. KGZ in njene predhodnice so si vedno prizadevale za izboljšanje ekonomskega položaja svojih članov in s tem tudi za boljšo socialno varnost. Tako so zadruge po drugi svetovni vojni pomagale uvajati zdravstveno zavarovanje svojih članov. V Zapisniku občnega zbora KZ Zminec. 24. februarja 1957. je zapisano: 'Gledesocial nega sklada za zadružnike se predlaga, da naj vsak zadružnik vplača za družinski' člane 300 - (er se odobri na podlagi lega 60 "-<> povrnitev stroškov za zdravljenje. Predlog se sprejme-'. KZ Škofja Loka je sredi sedemdesetih let med prvimi zadrugami v Sloveniji začela vključevati kmete v sistem prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovan ja. Do leta 1983 je s sodelovanjem zadruge pridobilo pokojnino nad 200 kmetov zadružnikov, veliko nd teh jih pokojnino uživa še danes. Zadružne organizacije so se uspešno borile tudi za uvedbo plačanega porod niškega dopusta za kmetice matere. KZ so skrbele tudi za organiziranje povezovanja kmečkih žena in kmečke mla dine. V petdesetih letih so delovale zveze žena zadružnic in sekcije mladih zadružnikov. Znova so aktive kmečkih žena in aktive mladih zadružnikov začeli us tanavljati po letu 1972, V okviru teh aktivov se je odvijala društvena dejavnost kmečkih žena in kmečke mladine ter strokovno izobraževanje. Aktiv i so se v zad- nijh letih reorganizirali v društva podeželskih žena in društvo podeželske mladine. KGZ Škofja Loka danes in jutri KGZ Škofja Loka ima sedaj 700 članov, letno ustvari 2.S milijarde tolarjev skup nega prometa in odkupi letno deset milijonov litrov mleka. 2400 glav goveda, 50.000 kubičnih metrov lesa in 1000 ton krompirja. Je med največjimi in najstarejšimi zadrugami v Sloveniji. Po številu članov je na tretjem, po celotnem prihodku pa na šestem mestu med slovenskimi zadrugami. Upravna zgradba KGZ Škofja Loka z mlekarno oh stoletnici (Fotojaka Rupnik) 407 LOŠKI RAZGLEDI /'. KGZ Skorja Loka je tudi ustanovitelj zadružne hranilno-kreditne službe, ki zago tavlja zbiranje sredstev za kreditiranje kmetijstva in je po velikosti na 10. mestu med 61 HKS, ki delujejo v Sloveniji. Zadruga ima svojo mlekarno s stoletno tradicijo in dobro razvito trgovsko de javnostjo. Procesi globalizacije se tudi zadružništva ne bodo izognili, zato bo za preživetje in razvoj zadruge potrebno že v bližnji prihodnosti racionalizirati poslovanje, okrepi ti tržni položaj, se kapitalsko povezati z drugimi zadrugami in s predelovalno in dustrijo, prav tako se bo z vprašanjem povezovanja morala ukvarjati tudi zadružna trgovina. Praznovanje stoletnice kmetijskega zadružništva in mlekarstva na Loškem Stoletno nepretrgano in uspešno delovanje je tudi za gospodarske organizacije redek in častitliv jubilej, ki se ga spodobi primerno praznovali. Praznovanje stolet nice je potekalo na začetku septembra 1999. Praznovanje smo začeli 3. septembra z. otvoritvijo priložnostne razstave ob sto letnici škofjeloške mlekarne. Razstavo sta soorganizirali KGZ Skofja Loka in Loški muzej v razstavišču okroglega stolpa Loškega gradu. Avtorica razstave je nekdanja sodelavka mlekarne, prof. Nežka Bajt. ob sodelovanju z vodjo mlekarne, mag. Cecilijo Lukančič-Valič, in delavci Loškega muzeja. Razstava, ki je bila odprta do 3. oktobra, je prikazala stoletno življenje in delo zadružne mlekarne, njene uspehe pa tudi trd boj za preživetje. Z razstavo dokumentov in mlekarskih pripomočkov so avtorji želeli predstaviti razvoj mlekarstva na škofjeloškem kot zanimivo in potreb no panogo kmetijstva in živalstva. Na razstavi je bilo zanimivo slišati tudi dve manj znani vedenji o sirarstvu in zadružništvu na Loškem. Prva je ta, da ima sinusno na tem območju tisočletno tradi cijo že od srednjega veka dalje. Sir so izdelovali v sirnicah (švajgah) in ga shranje vali v loški kašči. Druga pa je, da so bila pravila pred sto leti ustanovljene mlekarske zadruge tako dobra, da bi jih lahko z majhnimi posodobitvami uporabljali še danes, oziroma da je sedaj veljavni Zakon o zadrugah iz leta 1992 zelo podoben Zakonu o pridobitnih in gospodarskih zadrugah iz davnega leta 1873- Na otvoritvi razstave je bil predstavljen jubilejni zbornik z naslovom Kmetijsko zadružništvo in mlekarstvo na Loškem, ki ga je ob stoletnici ustanovitve Mlekarske zadruge in mlekarne v Škofji Loki izdala KGZ Skofja Loka. Zbornik je spominsko darilo zadrugi za njen jubilej. Namen zbornika je predstaviti del bogate zgodovine zadružništva in mlekarstva na Loškem, razvoj kmetijstva v obravnavanem obdobju in povezanost zadružništva in kmetijstva z razvojem celotnega prostora. Obdelane so vse gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki jih zadruga opravlja v korist svojih članov, s pogledom v preteklost, sedanjost in prihodnost. Pomemben tlel zbornika predstavljajo spomini članov in delavcev zadruge, iz katerih je razvidno. da so doseženi uspehi rezultat skupnega dela vseh kmetijskih strokovnjakov v povezavi s kmeti in njihovimi potrebami ter občinsko in državno politiko. Urednik zbornika. Stane Rupnik, je za sodelovanje pridobil 31 avtorjev, ki so napisali ti prispevkov in napolnili dvesto strani bogate vsebine. Prikupno zunanjo podobo je 408 STO III KMinjSKECA /.. M)KI ZV/S7 V. ] /.V U/J:"A'. I/M7V.I VI LOŠKEM zborniku s svojo ilustracijo dala akademska slikarka Maja Šubic. Napisana vsebina zbornika naj ostane trajen spomin na stoletnico kmetijskega zadružništva in mlekarstva na Loškem in naj pripomore k dvigu zadružne zavesti in samozavesti, ki je za premagovanje izzivov sedanjega in bodočega razvoja kmetijstva na našem ob močju kmetijcem še kako potrebna. Vsebina zbornika izžareva tudi aktualno prob lematiko sedanjega kmetijstva in zadružništva pa tudi skrb za negotovo prihodnost, ki se je najbolj bojijo prav naši hribovski kmetje. Vrhunec praznovanja stoletnice zadružništva in mlekarstva pa je bil v nedeljo. S. septembra. Praznovanje se je začelo s sveto mašo za žive in pokojne zadružnike, ki jo je ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki daroval gospod župnik Jože Miklavčič. nadaljevalo pa se je z slavnostnim občnim zborom KGZ Škofja Loka v športni dvorani Poden, ki se ga je udeležilo čez 300 članov in gostov. Slavnosni go vornik je bil podpredsednik vlade, Marjan Podobnik, občni zbor pa so pozdravili tudi župani občin Skofja Loka. Gorenja vas-Poljanc in Železniki, na območju kater ih deluje KGZ Škofja Loka. in predsednik Zadružne zveze Slovenije. Peter Vrisk. Občni zbor je bil popestren s kulturnim programom. Kljub slovesnemu trenutku so na slavnostnem občnem zboru govorili o stanju v zadružništvu in mlekarstvu, zadrugi in mlekarni in njenih možnostih. Predsednik zadruge Janko Porenta je izrazil skrb o tem. kako bo preživelo 700 članov zadruge pod težo sprejetih mednarodnih sporazumov in svetovne konkurence, ki pogojuje spremembe državne kmetijske politike, in izrazil tipanje, da bo zadruga spet prido bila na pomenu za naše (pre)majhne kmetije in da bo spet odigrala pomembno vlo go kot v vseh dosedanjih težkih časih. Podpredsednik vlade, Marjan Podobnik, je v svojem slavnostnem nagovoru ugo- tovil. da «država ne more nadomestiti slabe konkurenčnosti na trgu in da državne subvencije ne zadostujejo za prihodnost. Zato bo potrebno slovenske mlekarne povezati, saj je oh sedanji organiziranosti nemogoče zagotavljati tržno uspešnost.- Poudaril je, da •slovenskemu kmetu ni lahko, saj ga tepejo premalo domišljen spo razum s Cefto. ki bo kmetu naredil veliko škode, uvedba novega davka, dolgo ob dobje prilagajanja zaradi preteklosti, pa tudi splošna klima v Sloveniji kmetu ni naklonjena". Kmete je pozval, naj očistijo svoje površine, saj bo država iz sklada za reformo kmetijske politike prispevala 15 do 20 milijard tolarjev več za kmetijstvo, ki jih bo namenila kmetom tudi za čiščenje površin v zaraščanju. Predsednik zadružne zveze Slovenije pa je v svojem nagovoru poudaril, da vidi prihodnost predvsem v zložbi kmetijskih zemljišč. Povedal je, da 110 slovenskih zadrug ustvari 200 milijard tolarjev prometa na leto. in če bi se združile, bi bil to kapitalsko najmočnejši sistem v državi. Na občnem zboru so podelili jubilejna zadružna priznanja najbolj zaslužnim članom in sodelavcem zadruge. Za dolgoletno članstvo in sodelovanje so jubilejna priznanja dobili: Janez Demšar (89 let) iz Hotavelj, Jože Hartman (89 let) iz Suhe in Franc Potočnik (82 let) iz Bukovice. Za aktivno sodelovanje z zadrugo in uspešno gospodarjenje na kmetiji so priznanje dobili: Pavel Demšar z Loga. Rudi Habjan iz Selc. Štefan Inglič iz. Srednje vasi. Janez Ravnikar s Križne Gore in Janko Žontar iz Sv. Duha. 409 I.O.SKI RAZGLEDI K, Za aktivno sodelovanje z zadrugo in uspešno gospodarjenje na kmetiji v težjih naravnih razmerah so priznanje dobili: Alojz Božič iz Potoka. Slavko Debeljak iz Stare Oselice in Franc Pogačnik iz Kališ. Priznanje so dobili tudi nekdanji delavci zadruge Vinko Kržišnik, Mira Primožič in Janko Dolenc-. Jubilejno zadružno priznanje so dobili tudi naslednje zunanje organizacije in sodelavci: Kmetijska svetovalna služba - Enota Skofja Loka, Zadružna HKS Škofja Loka, Občina škofja Loka. Ljubljanske mlekarne, cl. d.. Ljubljana. Nežka Bajt, Zorka Čujovič, Mihael Demšar. Jurij Kumer in Miloš Mlejnik st. Posebno priznanje sta prejela tudi predsednik zadruge Janko Porenta in direk torica Anica Frelih. Tudi slavljenka je letos dobila kar dve pomembni priznanji: - ()bcina Škofja Loka je KOZ škofja Loka za stoletno delovanje na področju kme tijstva in gozdarstva ter za pozitiven vpliv na okolje podelila ZLATI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA. - Zadružna zveza Slovenije pa je KG/, škofja Loka ob stoletnici podelila jubilej no priznanje za prispevek pri krepitvi zadružništva in za dosežene organizacijske in poslovne rezultate. Po slavnostnem občnem zboru je bilo za vse navzoče organizirano družabno srečanje. V okvir praznovanja je bilo vključeno tudi srečanje mlekarjev Slovenije, ki je bi lo v soboto. 11. septembra, v Škofji Loki (in okolici) in se ga je udeležilo blizu sto mlekarjev iz vseh slovenskih mlekarn. Celotno praznovanje stoletnice kmetijskega zadružništva in mlekarstva na Loškem je bilo prežeto s ponosom na prehojeno pot in s skrbjo za prihodnost. Prejemniki jubilejnih zadružnih priznanj in i^osi/c (Fotoarhiv Ki,/1 410 S?1X> LET KMtmjSKKGA /.Al >IU /.Ms IVA l.\ MUXARST\'A VI LOŠKIM Zaključek Najbrž si niti največji optimisti med ustanovitelji Mlekarske zadruge pred sto leti niso mogli misliti, da bo iz skromne zadruge z enajstimi ustanovitelji zrasla tako ve lika in solidna zadruga. Za to je poleg prizadevanja, trdega dela. odrekanj in sposob nosti članov in delavcev ter vodstva zadruge pomembnih tudi nekaj srečnih okoliščin, ki so jih upravljalei zadruge znali in /mogli izkoristiti za rast in razvoj sedanje K.GZ Škofja Loka. Naj navedem nekaj takih okoliščin. - Centralna lega. ki je omogočila, da je nekdanja Mlekarska zadruga v Skofji Loki po drugi svetovni vojni postala jedro za združevanje zadrug na škofjeloškem ob močju. - Solidna lastna mlekarna, ki je bila sposobna odkupiti in predelati mleko tudi iz širšega škofjeloškega območja. - Politične in gospodarske zahteve za združevanje kmetijskih zadrug v šestde setih letih. - Prilagodljivost vodstva zadruge potrebam časa in razvoja z vključevanjem novih dejavnosti, povezovanjem ob zagotavljanju samostojnosti in lastne samouprave. - Demokratično vodenje. Zadruge so prva šola demokracije, ki omogoča demokratično vodenje in vpliv članstva na sprejemanje poslovnih odločitev. To demokratično vodenje so uspeli zagotavljati tudi v za zadružništvo najtežjih časih v drugi polovici šestdesetih let, ko so bile zadruge le podaljšana roka države brez lastne zadružne nadstavbe v obliki Zadružne zveze in so bile zadruge izenačene s podjetji. Takratni KZ Škofja Loka je uspelo ohraniti tako samoupravo, ki je omogočala vpliv kmetov članov na odločanje. - Pošteno in solidno poslovanje. Iz dostopne dokumentacije Mlekarske zadruge in njenih naslednic ni razviden niti en primer nevestnega ali nepoštenega poslovanja. - Zaupanje v zadrugo. Demokratično vodenje in pošteno poslovanje je zagotovilo zaupanje v zadrugo. Tudi v sedanjem času privatizacije in velike konkurence je zadrugi uspelo zagotoviti zaupanje svojih članov. To zaupanje se kaže v ponovni rasti poslovanja s kmeti, ki sicer niso člani zadruge s plačanim članskim deležem. To kaže na to, da KGZ Škofja Loka tudi kot podjetje uprav ičuje svoj obstoj. Zadružništvo je svojo vitalnost in pomen za male kmetije pokazalo ravno v naj težjih časih, ki jih ni manjkalo. Glede na sedanje težave v kmetijstvu zaradi raz drobljenih in za evropske razmere majhnih kmetij in zaradi prilagajanja evropski in svetovni konkurenci bo po naši oceni zadružništvo še pridobilo na pomenu in bo znova imelo tisto vlogo, kot jo je v vseh dosedanjih težavah. Uspešno prehojena življenska pot naše jubilantke. njene izkušnje in volja njenih članov ter vodstva za napredek so garancija za uspešno nadaljnje življenje in nove obletnice. Viri: I. Kmetijsko zadružništvo in mlekarstvo na Loškem. Jubilejni zbornik ob stoletnici ustanovitve Mlekarske zadruge in mlekarne v Škof j i Loki. Škofja Loka 1999 1 Gradivo razstave ob stoletnici kmetijskega zadružništva in mlekarstva na Loškem. 3. Zapisniki sej upravnih odborov in občnih /borov Mlekarske zadruge v Škotji Loki. KZ Trata-Kolodvor in K/. Zminec. 411