• l A S l L O SOCIALISTIČNE
lETO XII., 5T. 89 — CENA 10 DIN
ZVEZE   DELOVNIH LJUDI
ZA GORENJSKO
KRANJ,  13. NOVEMBRA 1959
Pred vclitvami novih vodstev organizacij SZDL
ilrti ilile.ll
šna boio sredstva občinskih stanovanjskih skladov
V prihodnje bomo vsklajevali stanovanjsko graditev s finančni-*" možnostmi celotne družbe in Posameznika, kar tej družbeni delavnosti bistveno spreminja njeno *°sedanjo osnovo. Predlog zako-%a o finansiranju stanovanjskih Paditev bodo sprejeli prihodnji (eden v Zvezni ljudski skupščini. . Družbena sredstva, ki bodo pri-
*ajala kot dohodki v občinske Cas volitev, 6. december, te ttonovanjske sklade, bodo nastala naglo bliže, zlasti z« politično mo-* _ vplačevanjem stanovanjskega bilizacijo članov na dan volitev. Popevka gospodarskih organiza- Dosedanje priprave namreč kažejo, y7; iz amortizacije zgradb, ki so da ponekod volitve jemljejo pre-*rHŽbena lastnina in ki po poscb-  ma'.o rer.no, oziroma premalo skr-
§tm zveznem zakonu pripadajo bijo za udeležbo. Res je, da so se imeli, kar so jih opravili že pomla-Tftnovanjskim skladom; dalie iz odbori SZDL zadnje tedne razživeli di. Imeli pa bodo občne zbore, na *<tvka na dohodek od zgradb, ki in pripravljajo vse potrebno za iz- katerih bodo izvolili 115 delegatov '° družbena lastnina in ki po po- vedbo volitev. Imeli so vrsto sej in za občinsko konferenco. \*bnem zveznem zakonu pripada- sestankov, občinske plenume itd. '° stanovanjskim skladom. Razen V radovljiški občini pa so imeli že t.f£<* se bodo stekale vanje tudi tudi občne zbore, ki so bili dobro dotacije iz proračuna politično obiskani in zanimivi. Člani so raz-yitorialnih enot in predračuna pravljali o lokalnih problemih, za-*°hodkov in izdatkov samostojnih nimali pa so se tudi za delo po-*jt«nov ter dotacije iz skladov ravnalnih svetov, za stanovanjsko r*x/»?e porabe gospodarskih or- reformo In drugo. fcnizacij. Izračunali so, da se bo V blejski občini bodo imeli predvolilne sestanke od 11. do 21. novembra. Odborom osnovnih organizacij pomagajo člani Občinskega oHHnra. Zato bodo tudi poročila boljša kot pretekla leta. Na občnih zborih bodo izvolili okoli 130
V sredo dopoldne Je bil na Okrajnem odboru SZDL sestanek sekretarjev občinskih odborov SZDL, na katerem so razpravljali o bližnjih volitvah novih vodstev osnovnih organizacij SZDL in o nekaterih drugih vprašanjih.
okrog 22. novembra. Pripravili so enotno poročilo za vse organizacije, ki pa ga bodo posamezne organizacije dopolnile še z analizo dela in problemov s svojega območja. V Bohinju pa volitev ne bodo
ti sestajali? Zato so bili mnenja, da bodo take močne organizacije morali razdeliti še na pododbore. Razprava na Jesenicah bo sicer še pokazala, kako bi kazalo bolje urediti. Vsekakor gre tako .stvar temeljito proučiti.
Splošna ugotovitev je bila, da priprave dosti dobro potekajo, bojazen pa je, da same volitve ponekod jemljejo premalo resno. -k
Veselje 'ob prvih suežinkah
F. Perdaa
zbralo v stanovanjskih skladih *tersikie mnogo sredstev. Razen iPčinskih stanovanjskih skladov *Q tudi republiški stanovanjski *W, iz katerega bodo črpali ***dstv* predvsem za posoiila ob-
*lnshim stanovanjskim skladom, delegatov za občinsko konferenco, finskim ljudskim odborom za ki jo bodo Izvedli po volitvah. Tu-jPtottnalno gradn'io in tistim dru-'.- di v Tržiču po priprave v polnem **nim pravnim osebam, ki bodo teku. V sredo popoldne so imeli f° posebnih predpisih dolžne pla- občinski plenum, na katerem so se **vati stanovanjski prispevek v ta pogovorili   o   nekaterih nalogah.
Predvolilne   sestanke   bodo   imeli la
Se živahnejše so priprave v kranjski in jeseniški občini. Na Jesenicah razpravljajo o reorganizaciji osnovnih organizacij, oziroma o združevanju manjših, zlasti na območjih novih stanovanjskih skupnosti. Zato nameravajo za posamezne stanovanjske skupnosti organizirati enotno organizacijo SZDL. Toda že razprava na sestanku sekretarjev, v sredo, je vzbudila dvom, če bo taka reorganizacija ravno najboljša. Zadnja leta smo bili priča mnogim reorganizacijam, ki pa stanja v bistvu niso spremenile. Na Jesenicah nameravajo izvaliti močnejša vodstva, ki naj bi štela do 27 odbornikov. Ra-z\imljivo je, da bo tak odbor akt!/-nejši in sposobnejši opravljati svoje delo, toda organizacija bo Ime-skoraj 3000 članov. Kje se bodo
5 seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj
Šolska reforma se uveljavlja
U^nehl fw težave šolslrh zcrdrua - S^bo motpr?aV0
stanie Sol
- Gi
imozija v Škofu Loki: da ob ne?
Na 29. skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega od- iča, naleteli pri kmetijski zadrugi
bora Kranj, ki je bila v torek,  10. novembra, je bilo na na polno razumevanje,
dnevnem redu poročilo  o  splošnoizobraievalnem  Šolstvu in Ravnatelj  Osnovne šole Stražl-
predšolsklh vzgojnih zavodih v okraju Kranj in volitve ter iče tovariš Bavdek je poudaril, d«
Imenovanja organov OLO, preložili pa so tretjo točko dnev- so tri osnovne naloge bodoče šol« nega reda (poročilo o stanju v podjetju »Elan« Begunje). Na dnevnem redu ločenih sej pa so volili In imenovali organ« okrajnega zbora in zbora proizvajalcev.
Kadri sr ^đ?avštlni
pogoj za uspešen razvoj zdravstvene službe
' ▼ ponedeljek, 9. novembra je v prostorih OLO Kranj *hilikalna konferenca zdrav-9*venih delavcev kranjskega *raja.
V poročilu, ki ga Je po lal "redsednik komisije za social-f10 politiko in delovna razmerja Viktor Kralj, je bilo med ^"uglrn poudarjeno, da je bilo * obdobju zadnjih nekaj let v *Pravljanju zdravstvene služ-^e doseženo, da so upravljanje 'Nravstvenih zavodov prevzeli tužbeni organi in da je bilo
PRED OBČNIMI ZBORI SZDL
Kritika namesto pohvale
V POROČILU ORGANIZACIJE SZDL V ZABNICI
v.
Po vseh organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva se živahno pripravljajo na občne zbore, ki so predvideni ▼ večini primerov v drugi polovici novembra. V nedeljo, 6. decembra pa bodo v vsem okraju volitve v vodstva teh organi-»acij.
V Zabnicl, kot je povedal predsednik tamkajšnje organizacije SZDL, Pavel Lužan, bodo imeli občni zbor v soboto, 21. novembra. Poročilo, kot upa, bo izzvalo razgovor in pomagalo, da se bo delo v prihodnje bolje razvijalo. Tam ne bodo pred zborom poročali predstavniki vsake organizacije posebej, kot je ponekod v navedi, marveč so se skupno domenili, da bo poročilo enotno. Seveda bo zajemalo vse organizacije. Kar pa je najvažnejše — leto,s ne nameravajo v poročilu navajati uspehov z obilico številk, m irveč želijo predvsem kritično opozoriti na napake. Članstvu SZDL bodo namreč pojasnili samo tisto, kar ne gre, samo o težavah in o pomanjkljivostih, ki jih je treba v prihodnje odstraniti. Tako, kot pravi tovariš Lužan, bo zbor lahko zanimiv za udeležence, a hkrati, kar je najvažnejše, zbor bo lahko uspešen.
Vzporedno s pripravljanjem poročila so v sedanji dejavnosti pridobili tudi precej novih članov. Ze sedaj so imeli 313 članov SZDL, kar v primerjavi s 440 volivci ni malo. Toda v zadnjem ča,su se je vpisalo še 42 novih. Na seji odbora so sklenili obiskati vse tiste, ki niso člani. Vsakemu odborniku 60 določili posebno področje. Večina posameznikov je izjavila, da sploh niso vedeli, da niso člani. V večini je šlo za starejše ljudi. Hkrati pa so vpisali tudi nekatere mladince, ki sn dopolnili 18 ilet. Največ novih se Je vpijalo na Šutnji, precej Pa tudi v Zabnici.
Člani SZDL so v tem času organizirali tudi prostovoljno *elo. Prvi delovni dan je bil v nedeljo, 8. novembra. — Popravljali oziroma zasipali so ceste in poti na Šutnji. Dela se je udeležilo 45 članov. Predvidene so še take delovne akcije, ki, kot Je dejal predsednik, razgibavajo celotno dejavnost SZDL pred volitvami oziroma pred kongresom, ki bo spomladi.
K. M
vpeljano samostojno finansira- ambulant. Vzporedno & kura-nje zdravstva. tivno službo se je razvila in se
Na območju kranjskega okra- je nadalje krepi preventivna ja opravlja danes zdravstveno služba, saj je na območju okra-službo 22 finančno samostojnih ja 68 strokovnih preventivnih zavodov, en proračunski zdrav- enot.
stveni zavod, bolnišnica za Skrb družbe za uspešen raz-TBC, Institut za TBC, bolnišnl- Voj zdravstvene službe v kranj-ca za duševne bolezni in pro- skem okraju se odraža tudi v vizorij bolnišnice za očesno tu- investicijah, ki so bile v pre-berkukno. Zdravstveni domo- teklih letih vložene v našem vi in obratne ambulante za ku- okraju. Tako je bilo v letu 1955 rativno delo skupno 39 ordina- investirano v zdravstvo 64 mi-cij splošne prakse ,8 speciall- Ujonov 625.000 dinarjev, v letu stičnih ambulant in  17 zobnih MJ58   23,850.000   dinarjev, mod-
____tem ko znaša plan od 1957. do
^ 1961. leta 924 milijonov, ali približno 185 milijonov dinarjev Investicij na leto.
Eden važnih osnovnih pogojev za uspešno delo v zdravstvu so strokovni kadri. Danei je na Gorenjskem v zdravstvenih domovih in obratnih ambulantah zaposlenih 321 strokovnih   zdravstvenih   delavcev, v
Eden osnovnih problemov reformirane šole je kader, na katerem leži osnovno breme revolucionarnih sp.eme.iub v šolstvu, zalo mu je treba posvetiti vso skrb tako v pogledu nadaljnjega izpopolnjevanja kot tudi v materialnem pogledu. Prosvetno-pedagoška služba OLO mora usmeriti izpopolnjevanje prosvetnega kadra predvsem v krepitev idejnosti pouka, humanizacijo odnosov v šoli in povezanosti šole z družbo in življenjem. Prvi sklep, ki ,so ga na seji sprejeli, zato tudi pravi, da morajo okrajni in občinski ljudski odbori sistematično štipendirati prosvetni kader. Posebno pozornost morajo posvetiti idejno-političnemu izboru štipendistov. Da bi dali temu posebni poudarek, so sprejeli sklep, naj se pri Okrajnem ljudskem odboru ustanovi po,seben sklad za podeljevanje štipendij in nagrad najboljšim prosvetnim delavcem. Sklad bo nosil ime po učitelju in komunistu, narodnemu heroju Stanetu Žagarju. Pravilnik sklada bo na prihodnji seji predložil Svet za šolstvo OLO. .
V razpravi so odborniki in gostje — prosvetni delavci veliko govorili o šolski reformi. Ravnatelj Osnovne šole Naklo tovariš Kožuh je poudaril, da se je šola v letih po vojni že močno spremenila, da pa še vedno zaostaja   za našim
ali manj ostaja pri starih metodih. Izrazil je potrebo po sestankih, konferencah, seminarjih in podobnih oblikah sestajanja prosvetnih delavcev, ki so bile v povojnih letih — v,saj sestanki učiteljev komunistov — bolj pogoste kot sedaj.
Tovariš Kožuh se je v razpravi precej zadržal pri najrazličnejših oblikah šolskih zadrug. To je posebna oblika svobodnih aktivnosti v šoli, ki vsebuje elemente proizvodnega dela in ki pe povezuje tudi s tehnično vzgojo. V šolskem "Jo približno poldrug milijon di-letu 1958-59 je delalo v okraju 10 narjev. Tovariš Kobal je predlagal, zadrug pri naslednjih osnovnih šo- da bi morali ustanoviti poisebe« lah: Bohinjska Bistrico, Primsko- »klad za razvoj in gradnjo šol. vo, Naklo, Poljane, Voklo, Zalog, Razen tega je tovariš Kobal go-Gorenja vas, Žirovnica, Radovljica voril tudi o gimnaziji v Skofji L»-in Srednja vas v Bohinju. V glav- Na seji so namreč ugotovili, d« nem so se ukvarjale s sadjarstvom, vrtnarstvom, travništvom, čebelarstvom, nasadi krompirja in jago-dičevja itd. Tovariš Bavdek je pozneje poudaril, da še nimamo zadrug industrijskega in obrtnega tipa, in da bi morali, predvsem
samouprava učencev, spremenjeni odnosi v šoli ia proizvodno delt. Vse to je naloga šolske reforma, ki se, z nekaterimi težavami subjektivnega in objektivnega značaja, kot je poudaril ravnatelj gimnazije Kranj tovariš Mohor, uvaja tudi že v gimnazijah in drugI* arednjih šolah.
Podpredsednik OLO Sveto Kobai in predsednik ObLO Kranj Franc Puhar sta govorila o finansiranj« šol, katerih materialno stanje je v večini primerov, kot so ugotovili na zadnji seji Občinskega ljudskt-ga odbora Kranj, porazno. Samo v kranjski občini bodo morali do le* ta 1970 investirati v šolsko izgrad-
bo po reformi šolstva zagotovljea obstoj le večjim gimnazijam, r.att so sprejeli sklep, naj Svet za šolstvo OLO imenuje posebno komisijo, ki naj ugotovi smotrnost obstoja gimnazije v Loki in v primeru ukinitve gimnazije predloži pomočjo tovarn, začeti ustanavlja- ustanovitev ustrezne šole drugt ti tudi te.
bolniški službi je 80 in lekarni- družbenim in gospodarskim razvo-
jem. Značilno je, da ,se je šola najmanj premaknila naprej prav v idejnosti. Prav pri tem pa beležimo lep napredek v zadnjem letu, če-
J
škl pa 44 strokovnih delavcev. Danes pride povprečno v okraju en zdravnik splošne prakse na 3088 prebivalcev, en zobozdravnik — dentist pa na 4740 prebivalcev.
Reševanje kadrovskega problema v našem zdravstvu je vsekakor odvisno tudi od sti-mulativnejšega nagrajevanja. Z vprašanjem kadrov in stimuliranjem je povezan tudi problem medsebojnih odnosov, ki v nekaterih zdravstvenih zavodih niso najboljši. Brez dvoma so tu krive deloma uprave zdravstvenih zavodov, deloma organi družbenega upravljanja, Sg^^J j največ krivde pa nosijo sindikalne organizacije, ker o tem vprašanju niso razpravljale.
Kljub temu pa se v zadnjem času družbeni organi v zdravstvu vse bolj uveljavljajo. Tu obstajajo težave predvsem v kadrih in premajhnem številu družbeno-političnih delavcev in mlajših kadrov v teh organih družbene samouprave. — Zato morajo sindikalne organizacije poskrbeti za aktivno udeležbo svojih predstavnikov v upravnih odborih zdravstvenih zavodov.    (Nadaljevanje na 2. strast
V sedanjem času se formire Je 13 šolskih zadrug. Delo v šolskih zadrugah omogoča tesnejšo povezavo učnih predmetov s prakso, s praktičnim proizvodnim delom na šolskem zemljišču, razen tega pa tako udejstvovanje naredi pouk bolj zanimiv in privlačen. Razen tega pa mora osnovna šola predvsem na vasi odlo'čneje po,sečl v napredek   kmetijskega gospodar-
raur je veliko prispevalo praznova- stva prav z uvajanjem takih oblik nj
čtopnje, ki bo imela trajnejši značaj. Komisija mora predlog predložiti preko Sveta za šolstvo Okr. ljudskemu odboru do konca decembra letos. Ker se predvldeve ustanovitev strokovne, specializirane šole, se v zvezi s tem postavila tudi vprašanje internatov zaradi močnejšega priliva dijakov od drugod. Osnovno pa Je, da mora kakršnakoli sprememba pripeljat! do napredka, sicer družbeno ni opravičena.
V   razpravi   so   sodelovaM še
e 40-letnice KPJ. Tovariš Kožuh dela. Vendar, kot je poudaril to- predsednik ObLO Radovljica .tovaji-; nato poudaril, da je učitelj  pri variš Kožuh, so težave z vodstve-svojem delu vse preveč izoliran, nim kadrom   za   šolske zadTuge, zato se ne smemo čuditi,  če bolj medtem ko so, kar zadeva zemljl-
SEJA ObLO KRANJ
v znameniti stanovanjskih problemov
Na včerajšnji seji Občinskega območij   stanovanjskih skuono-Ijudskega odbora Kranj so skic- sti    o   prenehanju dosedanjih pali o ustanovitvi stanovanjskih stanovanjskih skupnosti, o ustanovitvi poravnalnih svetov In o
tov stanovanjskih skupnosti, o spremembi   odloka   o določitvi
MLADINSKA KONFERENCA V  GORENJSKEM TISKU V sredo popoldne je bila ob
nekaterih garancijskih izjavah, razen tega pa je bilo na dnevnem redu še imenovanje poravnalnih svetov, odlok o najemninah  za  nesmotrno izkoriščanje
riš Eržen, ki je govoril o problematičnosti Vzgojnega zavoda v Kamni gorici in o Kmetijski šoli v Poljčah, direktor okrajne Pedagoške službe tovarišlca Zirkelba* chova (govorila je o šolskih zadrugah ln o enoletni akciji mladik zadružnikov in prirodoslovcev), predsednik ObLO Tržič tov. Cerar (odnos ljudskih odborov do .šoV-stva), odbornik tovariš Uriti, predsednik Svet« za šolstvo tov. Ogrls, predsednik Občinskega komiteja LMS Kranj tovariš Božič in drugI,
15. uri v prostorih sindikalne stanovanj, odlok o podstanovanj-sobe v Gorenjskem tisku redna skih ™zmeiJ'h i" °d,ok » poletna mladinska konferenca. — P°J'h za Posest psov, zbor pro-Med važnejšimi sklepi, ki so izvajalcev pa je razpravljal še jih sprejeli v programu za pri- ° investicijskem programu za hodnje delo, je bil tudi ta, da Gorenjski tisk, o rekonstrukciji bo vsa mladina Gorenjskega Mlekarne Cirče in sprejel od-tftka obiskovala študijske se- lok o odstotku stanarine za stanke osnovne organizacije vzdrževanje hiS ▼ Zveze komunistov. lastnini.
NAD 6000 BRIGADIRJEV Z AVTOMOBILSKE CESTE PREDLAGANIH ZA SPREJEM V ZK
Po podatkih gradblščnega komiteja ZK Bo Izmed 50.000 mlad'ncev ln mladink, ki «o letos so-lelnvalt pri Izgradnji odsekov avtomobilske ceste Paračln—Nil In NegoiUB— Demlr Kaplja 6150 graditeljev državljanski predlagali i« »prejem v Zvezo bt-mumlstov.
33
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
iz naših krajev
Ob občnem« zbora želii ■tabornikom — srečno!
KRANJSKI TABORNIKI f RED OBČNIM ZBOROM V nedeljo ob 15. uri bodo imeli kranjski taborniki »voj VIII. redni •točni zbor v avli osemletke France Prešeren. Na zboru bodo pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za prihodnje delo.
Delo v letošnjem letu je bilo z« "^ih *t>°rov ,indikalnih odborov, kranjski taborniški odred Stražai Med drugim *ta imeli občni zbor ognji več kot uspešno. Taborniki tudi sindikalni organizaciji vnljar-udeležili vseh večjih akcij.  oe tanke ^očevine na Javorniku
OBČNI ZBORI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V JESENIŠKI 2ELEZARN1 V soboto, 7. novembra popoldne  slenih žena Je bilo v jeseniški ieJezarni več
vsem mlečno kuhinjo In kuhinjo za go--ar spodinjski pouk. zedinili, da domu prizidali pros zavetišče. Le-to je nujno potrebno, ker je v kraju čedalje več zapo-mater i otroki.
Predvolilna dejavnost SZDL
Skofja Loka_
OBČNI ZBORI DO 25. NOVEMBRA
Na seji predsedstva Občinskega
ziimi v Krami
uk. — Nada e so se     „       i.-*™        .■    t ,     o..  • nobena ni prišla daleč. Pri .prvih
,   ,    ,    " / , odbora SZDL Skofja Loka, ki je .,       r,    ,         . .         „ .
bodo   k  Zadružnemu u«       .     ,   ,n            . naporih  konkretnega dela — pn
,                          ,, bila v torek, 10. novembra, so go- . . ■              , .   -    ,...
prostore za otroško , „ .,.        ,' gradnjah se je stvar končala. —
-an
DOBRO GOSPODARJENJE KRAJEVNEGA ODBORA NA JEZERSKEM V soboto, 7. novembra zvečer je
vorili o pripravah na občne zbore organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini. V dveh krajih, v Poljanah in Zaprevalu, sta občna zbora že bila, v ostalih 22 organizacijah pa bodo občni zbori do 25. novembra.
V Kranju so že imeli zadnja leta obliko ustanovnega občnega zbora, dve stanovanjski zadrugi. Vendar   so sprejeli tudi osnutek pravil ts
stanovanjske zadruge odprtega tipa. Za vpisnino so določili tO* dinarjev, 10.000 dinarjev pa za Kljub temu so čedaj, ob odmevih stopni delež. Zatem naj bi čla& novih stanovanjskih zakonov že stalno vlagal denar v zadrugo, tak« tretjič poskusili. Nova stanovanj- da bi do vselitve v stanovanj* ska politika predvideva namreč vplačal najmanj 15 odstotkov četudi znatno razširitev raznih ob'.ik lotnega meska stanovanja oziroia* konkretnega sodelovanja samih in- hiše.
teresentov — državljanov pri zbi-     Taka so v glavnem predlogi p**'
Na torkovi seji so govorili tudi   ranju   investicij   za   stanovanjsko   vil te stanovanjske zadruge, ki P8
t '   ln »n^rn»kt* nmnn n*  Temenicah   ari   mm   i.,„rci,„m           .~*u__-   °   Popravah   kandidatnih   list   za   gradnjo. Ena od oblik so tudi stadu ttn v Drvar   na Jelovico. Za-  *■ energetska grupa na jesenioaii.  fjii na  JezersJcem zbor  volivcev,   . ,-4      i • i   i    *    i       t.      t- , Mi so v Drvar, na jeiovico, z.a                     .h*.,                             u „            ..j.,.««._____              .,_    volitve, ki bodo 6. decembre. Te   novanjske zadruge.
Občnega zbora sindikalne orga- ki «e ga je udeležilo mnogo čla- t.  ...,
„„„^ni, „!,„,.„ n !m ki      •                 . ,.     ,   . kandidatne  liste dopolnjujejo
nizacije energetskih obratov, Ki je nov.   Na pjem so sprejeli nekaj
so sami  organizirali akcije,   kot  M ▼ dvorani Delavskega doma, se važnih sklepov. Z delom Krajev-
»Uegalca« v Kranju, razne tečaje  J? udeležilo  okoli 70 članov  od nega odbora so bili ljudje zado-
o Gorski straži, o orientaciji, vod-  270. Govorili «o zlasti o vprašanjih voljni, saj je le-ta dobro gospo- J^JJ ljudi in žena   Tudi v vo- nradnie
c T,,rictirnim društvom  vzdrževanja obratov, tki preskrbu- daril in skrbel da so uredili vrs'o miaui" lJuai In zena-  1UQ1 v vo gradnje
tu,*ki tečaj, s Turut.cn.m društvom                         ,                   ,toplo. ^J^^^rtL", tako LlaUi" 22 5JK JTj^jfiS   j_* „M1„?^kt0_br*' A ™°.2_° S* ^^*!t!^..?aLb??!LfS
greto, na zbor mladih planincev v Završnico, na Rog itd. Razen tega
in Nova stanovanjska zadruga se potrjujejo člani SZDL na občnih j« oblikovala pred nekaj manj kot zborih. Sklenili so, naj bi povsod   mesecem dni. Značilno je, da je
še niso »sprejeti. Toda ne glede to, če bodo ta pravila utrpela določene spremembe, če se bo oblik' tega   načina   gradnje stanovanj mogla prilagoditi novim razmera*
predlagali   v   nova   vodstva   več  mnogo kandidatov za tako obliko  in potrebam. Važno je že 'to,
Na  prvem  sestanku,  ki  je mnogo državljanov, ki ne
pa tečaj za turistične vodnike. S
r;onmTJek7Pami" so sodelovali pri  to,  o  reorganizaciji  podjetja  na ranje dela republiške ceste, nape-  ]^ej° °htni Zb°r'' ™j     k"fd, 30 'k pri*  n,a Prioritetn° listo  *B "te*jl
SV° ™' f'P   11', ekonomske    enote    in    nekaterih  n,M Mtin. UA  c^L ™H delovne> a31,ne »Judl- NaJve*  »topđl še mteresenti iz delovnega  stanovanja po stan, administrativ
i«
šl!
partizanskem   pohodu    »Ob žici okuipirane Ljubljane«,  n« mnogo boju v Mariboru, mdeležili tečajev
tabornikov Slovenije v Gozdni Joll v Bohinju; skrbeli so, da so
ekonomske    enote    in    nekaterih ljava javne razsvetljave itd. Skl.
drugih vprašanjih. Kolektiv ener- nili so, da bodo v prihodnje as-
člani so "se  ffetske grupe upravlja z osnovni- faltirali še preostali del republiške
okviru Zveze  mi sredstvi, ki so  vredna nekaj ceste,  regulirali  potok Jezernico,
nad  5500  milijonov dinarjev ali ki ob nalivih poplavlja polje, ure-
akoraj   16 odstotkov vseh osnov- dili prastore prosvetnega društva
razširili organizacijo ia utrdili njen ™h sredstev jeseniške železarn^
pomeri.
Kam v nedeljo?
KRANJ: v Kranju bo ob 10.30 uri na igrišču Mladosti prvenstvena rokometna tekma moške republiške lige Mladost : Krim.
DUPLJE: ob 8.30 uri bo prvenstvo pionirjev v rokometu.
GOLNIK: ob 8.30 uri bo prvenstvo Gorenjske v rokometu za ženske.
Skofja loka: ob 14. uri
srečanje med rokometnima reprezentancama žensk Gorenjske ki Dolenjske; ob 15. uri srečanje med rokometnima moškima reprezentancama Gorenjske in Dolenjske.
KONCERT TJPZ V JAVORJU
V smislu programa, ki si ga je postavil Okrajni učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« Kranj, bodo člani tega zbora v nedeljo,   151. novembra obiskali
ter »brali potrebna finančna sredstva za dograditev športnega igrj-Ič* in nove šole na Jezerskem.
-an
MODERNA KAVARNA — NOVA PRIDOBITEV ZA BLEJSKO GOSTINSTVO
dela pa imajo te dni sedanji odbori SZDL s pripravam poročil, tako o družbeni dejavnosti kakor tudi o gospodarskem razvoju v zadnjih letih.
-1. c.
kolektiva Roleta in Gozdnega gospodarstva. Nenehno pa prihajajo
ni poti, marveč so sami pripra** ljeni prispevati, delati in aktivno
pristopne Izjave novih kandidatov, sodelovati pri izboljševanju etan"'
tako da  imajo  sedaj  že  skupno vanjskih razmer. To pa je c<'e*
58 članov. od ciljev osnutka zakona nove s t**
Na prvem sestanku, ki je imel novanjske politike. K. M.
Na Kmetijski poslovni zvezi »• ■e zdaj odločili, da bodo koinislJ*
Odkup krompirja letos napreduje bi bili na slabšem Usti proizvajalci,
Bled te vsa leta pogreša večjo preceJ p0CJlsl. Ker Je bIlo preceJ predVsem   kooperanti,    ki   bodo -
znano   gorsko   vasico   Javorje  ,o«0bneJSo kavarno.  Pred dvema  manj krompirja kot so predvide- krompir oddali Jeseni, nn boljšem sko razliko med prvotno In sed*
pri Poljanah. Tu bodo ob 3. url  .R,        £° Poskusi'Ii ra5lti ta P™- vali, so že lani predvideno odkupno pa Usti špekulantje, ki bodo krom- njo ceno izplačali že naprej, **
popolne priredili koncert na- * em l*          b!' na Prostoru nck"  ceno (8 In 0 din — razlika 1 dinar pir preko zime zadržali v kleti in več, izplačali bodo celo nekaj v«8,
rodnih, umetnih in partizanskih *ja.njega z<'r,lvili.skega doma zgra- med kooperanti  In   nekooperantl) ga prodali soomladi,   ko Je cena To Jim omogoča dejstvo, da kroni-
pesmi.                                          din novo poslopje za kavarno in  ukoj   v zacetku odkunne   sezone navadno višja. pir že zdaj prodajajo po 20 dina*1
družabne prostore. Vendar pa so  poviSali na n ln ,2 dinarjev,   s Odkupna cena se Je letos kmalu Jev, še vedno pa Je čutiti tendenc« i^JIfnltl-Iul?1                          Pogojem, da bodo kmetovalcem iz- dvignila na 13 ln 14 dinarjev,  v po povišanju cen. Skupno bodo Izplačali razliko med to in morebitno zadnjem času pa spet na 15 ln 16
V CERKLJAH OTROŠKO ZAVETIŠČE?
uredili  omenjeni  prostor v park. V petek, 6. novembra zvečer so  Lani pa je vzklila nova ideja, nam-
Imeli v Cerkljah zbor volivcev, na  reč M v kavarno preured"! ^ § ^ " d°SeDl1' da ** '
katerem so razpravljali tudi o naj-  zgornje prostore Kazine, kjer so - Krompir se
potrebnejših komunalnih ureditvah v minuiih ,etih pan^ g0SiPodar-v Cenkljah. SkleniU so,^da^bodo ^ke raz.stave. Ta zamisel pa je kaj
kmalu našla praktično uresničitev: pripravljeni so bili načrti in ob
uredili zasilno dvorano v Hribar Jevl hiši, ki služi osemletki za te
konferenca mladine jeseniške Železarne
. plačali 6,949.224 dinarjev komisij"
Kljub   temu pa kmetje ske razlike. Vendar bodo tudi S*
vedno zadržujejo, ker vnaprej kupovali krompir na odpr'
ne verjamejo v izplačilo komisijske račun, kar je zagotovilo, da le*09
razlike. Do konca oktobra Je bilo pogodbeni proizvajalci ne bodo n* odkupljenega šele 2,912.280 kilo- slabšem, nasprotno, zaradi enega gramov krompirja — torej precej  dinarja razlike med odkupno ceflO
lovadnico. Prav tako bodo uredili  fin^k) ndhnr Rlivi io -7» t» a    «... j
cinsKi oeDor uied je za ta namen je bila danes popoldne konfe-
Jesenice, 12. novembra. — Tu manj   kot   poiovico   vseh   tržnih krompirja med kooperanti* ki neko-
marca leto^ podpnl prošnjo Park
viškov.
renca mladine jeseniške Zclezar-
operanti na boljšem.
Kronika teh dni
£ Ta   teden praznujemo
vsej državi kot arhivski teden, kar bo znatno pripomoglo k iz-
Glavni namen tega tedna <e, da boljšanju cestnega prometa. —
bi se kuturna dejavnost pribli- Novo cesto bodo odprli na Dan
žala ljudem,  da bi ljudje spo- republike.
znali  velik  pomen  in  važnost n  Po enem letu molka Je v
arhivallj za sleherno znanstveno Preddvoru spet zaživela Ljudska
delo in da bi pravilno pojmovali knjižnica v okviru KUD »Matija
njihov vrednost ter jih primer- Valjavee« Preddvor. Prostor Je
no čuvali. uredila kranjska občina. Knjiž-
$  V bolnišnici za porodništvo nlca Ima okoli 730 knjig, v krat
hotela, ki se je odločil za najetje
>  investicijskega posojila v zne-ku ne'   DeleSal"> ki so J«h izvolili
I  nekaj nad 40 milijonov dinarjev, na minulih konferencah osnov-
/  Nova moderna kavarna bo predvi- nih organizacij so razpravljali o
doma imela 300 sedežev in vse po- j„i„ ___. ,__., _, ..
.  .           .,        .      .         v delu   in   problemih   mladine v
po nega vozlišča  v  centru  mesta,  t^0«1« sanitarije  ter druge pro-
store. Z delom so že začeli. Železarni   in   sprejeli program
-|b dela.
Kadri v zdravstvu
(Nadaljevanje s 1. str.)
vzeli stališča o honoriranju in
Pri pregledu dela sindikalnih nagrajevanju zdravstvenih ka-
drov, pripravili bodo analize in
In ginekologijo Kranj se je od kem pa bodo nakupili Se nekaj ^^f111? ^^"i0 f ?»i i G°T program o strokovnem izobra-čelrtka, 5. novembra zjutraj do novih. ™njZ lf      J*™: zevanju ter obravnavali osebne
odnose in odnose do pacientov. Prav  tako  bodo  poskrbeli za
četrtka, 12. novembra zjutraj ro-
da ne delajo podružnice povsod V prihodnjih dneh bodo v v sklopu in s sodelovanjem z
HLf^ftfie*- ln 8iCCr * I***   Bistrici   odprli   nov ffi^idSS
dečkov in 14 deklic
Zdravstveni dom. Gradili so ga nTzacijami" ter'"ne'"reštijejo°rvse ,e!m   ilršo   ^zgledanost svojih
i ^Ll^ZJ'lT^ ?r<^ let' s* -_bile vedno       Problematike s področja zdrav: članov
M. Z.
E2!L!Lir Sfe^^lSS: ža™ 8 T^J^^ bodo odnosov do pacientov in
Letošnja rekonstrukcija v tovarni Niko v Železnikih je dokaj izboljšala proizvodni postopek
•mejitvam električne energije presegli družbeni plan za 13,8 •dstotka. Izdelali so 334.000 kilogramov izdelkov. V letešnjih desetih mesecih so proizvodni plan v primerjavi z istim razdobjem  lanskega  leta presegli
stala približno 52 milijonov di- medsebojnih odnosov. Razen v narjev. nekaj  primerih nimajo izvršni
«*i Pred dnevi s« se sestali na odbori podružnic skoraj nobe-Blcdu zastopniki avtobusnih nih stikov z občinskimi sindi-podjeHJ in sklenili, da bodo v kalnimi sveti. Na splošno se je prihodnji sezoni Se povečali v zdravstvenih zavodih delo število avtobusnih prog. Avto- sindikalne organizacije zapo-busnl promet na Gorenjskem je stavljalo in so bili ponekod sin-b?l že v pretekli sezoni dobro dikalni  sestanki  le  zaradi se-
LJUDJE   IN DOGODKI
DE GAULLEOVI POGOJI
po količini za 145.500 kilogramov
ali za 5^1 odstotka.                     bil že v pretekli sezoni dobro dikalni  sestanki  le  zaradi  se- Odkar Je de Ganile prevzel tili takih vprašanj kot je obo- da  nanje   drugi   zavezn.ki m
j ,.     PodI!artu..'e *adnj«  dni                                    turistični Stankov. Nikjer niso bile pri- oblast v Franciji, nc mine no- roževalna    tekma,    siromaštvo gledajo s posebno lepim oce«ow»
aktivno  pripravljali  na  občto- cen<ri'mpd spboJ povc7awi s re,0 pravljene analiz« dela. ^na priložnost, ki je ne bi iz- nerazvitih dežel, usoda Nemci- Se prav posebno so razte*^
•ki  praznik.  V nedeljo, 22. no-              '         * \          1 ; , koristil za to, da postavi pred Jc, položaj na Srednjem vzho- na   taka  francoska  stališč* *
vernbra bo DPD Svoboda Pod-               *'   ™TaIi„,                  Področje politične dejavnosti v 7,ahodne  zaveznike  zahtevo  po du ln v Afriki, tedaj je treba, Londonu,  kjer bi sestanek
aart priredila Šahovski turnir, v   J-»uu'Jauu     w»«ini mesu.        sindikalnih  podružnicah zdrav- večji vlogi in vidnejšem mestu po de Gaulleu, izpolniti tri po- vrhu imeli rajši danes kot W
»odo, 25, novembra bo strelska •  V času od 2. do 9. novembra stvenih  zavodov je  minimalno Francijc   pri   vodstvu zahodne goje. Predvsem je treba Se na- tri. Vendar pa se de Ganile
družina Stane Žagar v Podnartu «e jc na Jesenicah rodilo skupno v   okviru   splošnih   političnih politilce. Do rdaj je že nekaj- dalje   izboljševali   mednarodne ti dovolj krepkega, da po***T"
priredila strelsko tekmovanje, v IS otrok, od tega 13 dečkov in dogodkov v občini. Slabost pre- krat kar krepko udaril po mizi odnose, da bi se voditelji štirih lja pogoje. Dejstvo, da prft^J
četrtek bo tekmovanje pionirjev 5 deklic. V istem času sta bili cejšnje^a    števila    sindikalnih |n celo zagrozil % izstopom iz držav lahko sestali v čim ugod- Hruščcv za New Yorkcm ****
f skiroji, v soboto, 28. novembra dve poroki, umrli pa so: Venčc- podružnic v našem okraju je, Atlantske zveze ,čc ne bodo v nejšem   vzdušju.   Drugi,   naj- prej na poseben v obisk v W
popoldne    bo   slavnostna   seja s,av Mešič, učenec, Matilda Ko- da  premalokrat zavzemajo sa- Washingtonu  in  Londonu bolj važnejši de Gaulleov pogoj pa riz in da je te dni zelo
krajevnega odbora Podnart, za- 3I*> rojena Brezovec, družinska mostojno stališče ali pa o ne- upoštevali francoskih mnenj in je ta, da se morajo zahodni za- podčrtal — čeprav s precej?«"'
to komemoracija pred sporne- upokojenka,   Roman   Kogovšek, kem problemu razpravlja le ozek „tališč
nikom padlih borcev na Ovsišah »Prevodnik,  Maks  Rogar,  kmet krog vodilnih funkcionarjev. ' in nato svečana proslava v Kul-      Anton Peterman, osebni upo- izboljšanjem   dela   «, .3f v H   i   fP, "^1"
tun-rn  domu  v  Podnartu,  na kojenec.
kateri bcxio sodelovali tudi člani ©  V sredo zvečer je .bilo v pro- VCKjih so na konferenci sprejeli
pevskega zbora France PreSeren štorih   STTS   Kranj   v   okviru vrst0 smernic  za  dol o v
^x«.ivc i^c^.i            - -                       ^..v..„ vrsto smernic  za  aoio  v  pri- ie   ki   \iu   <e   treba Iznolni
iz Kranja. Glavne točke za pro- Ljudske    univerze    predavanje hodnje.  pri  tem bodo gledali, Dr'eđen lio de Ganile nrinrai
sfavo   bo  pripravila  mladinska -Kako ostanem živčno zdrav«.    kako         sestavili nove izvrš- Htm sesti za mizo na vrhunsl
•rganiziicija.                             •*  Na   zadnji  seji   Občinskega ne odbore. Proučili bodo in za- konferenci
sindikatov  1 - canja  cetvorne   konference na
najvišji ravni je postavil pogoje,   ki   jih   Je   treba izpolniti prav-vrhunski
vezniki poprej temeljito domeniti,   o   čem   nameravajo razpravljati s Kruščovom in kakš-  Alžircev  do samoodločbe, na stališča kanijo zavzeti na to dviga ceno de Gaulleove teh  pogovorih. To nalogo  naj litike.   Tudi   resolucija   ▼ '
ml pridržki — pozitivne P* . de Gaulleove Izjave o pr»v'c
bi po de Gaulleu Izpolnili bliž- glede napovedanih franco« nji državniški sestanki in pogo- poskusov % atomsko bombo
Danes   bo   v   Prešernovem komiteja LMS Kranj so razptav-
gledališču v  Kranju  gostovala ljali predvsem o pripravah na
SNC« Drama Iz Ljubljane z Bo- letno konferenco,   Id bo konec
rovira delom »Zvezde, so večne-«, novembra ali v začetku decem-
fn eicer ob 16. uri za red Iskra, bra.
ob 20. uri pa za red premierski. f)  V času ođ 1. do 8. novembra
vori zahodnih sil. Kot je zna- zelo popustljiva in namesto •
no .bosta Pariz obiskala Mac- sodbe teh poskusov   le  P9* '
millan in Adenauer. Sredi de- Francijo, naj se pridruži dr
Kakšne so njegove  eahteve? cembra bo prišel v Pariz tudi gim atomskim silam v pri*3'-
Potem ko je de Gaulle ugoto- Eisenhower na sestanek Šefov vanju za prenehanje takia 9
svetu do del- vlad   ZDA,   Velike   Britanije, skusov.
priznal po- Zahodne  Nemčije  in Francije. & V sredo  je v meddržavni mirljivo stališče Sovjetske zve- Vendar   pa s_ tem sestankom,
Jodnji športnirtniltf* S^SShta
# V sredo je v meddržavni mirljivo stališče So
■ «   .      u t  j i j ze nasproti zahodn
tekmi v hokeju na ledu repre- . .    . . ..
uupau,  m  on ti   n. nu- _ narati poudaril, oa au »;i&u nn »«» ^-j  '"»i^vj *«,- . ,_„,■!__ >
v Kovorju, poročila sta zentanca    CSR   emagala    proti Vzhodu kot na zahodu prišli do hteva nov sestanek zahodnih sil „ *    ,H „»
slav Praprotnik.   klepar Švedski 2:1.^ Svetovni rekor- prenričanja, da bi sleherni obo- tja proti začetku pomladi. Sele f.,,«
0  V soboto, 7. novembra so se je bila v tržiški občini rojena tekmj v hokeiu na ledu reDre- Zf>' nasprot' »»hodnim silam, je kot kaže, de Gaulle Se ni zado-
piri Občinskem ljudskem odboru Zdenka  Zupan,  in  sicer 2. no-___*____ _____t_ hkrati poudaril, da so tako na voljen in že zdaj vnaprej za-
v Kranju poročili naslednji pari: vembra Dušan Iliševič, delavce in Ste- se Mirosl
fanija Krmelj, goopodinja; Jože 'n Ana Kuhar,   bolničarka ter der v fifcoku v višino v dvoranah roženi  spopad pomenil nevar- potem bi bila, po de Gaulleo-
Pavlovič, strojnik in Ana Rih- Jožef  Zadražnik,   pekovski  po- Jonh Thomas je povsem okreval n°5t ■P,o5neS» uničenja sveta. mnenju, stvar zrela »a se-
teržič,   predilka;   Pavel   Fende, močnik in Majda Brbre, navijal-          su-^v-            i           fiY1_ Zato Je zmagalo stališče, da Je »tanek na vrhu.
kmečtki delavec in Angela Po- ka, umrl pa je Hubert Zupan, po P°SKOđD1. na nedavnem tixs m,jno treba doseči mir name- Vmes namreč đe Gaulle pri-
gačar,    tkalka;    Franc    Novak, sedlar iz Bistrice pri Tržiču. ningu je že preskočil 215,9 cen- ,to vojne. Iz takega spoznanja, cakuje Se važen obisk is Mo-
kamnosok  in  Jožefa   Anžlovar, Q,  Velika pridobiter za Straži- timetra.  9 Namlznoteniška re- pravi de Gaulle; ce je rodila skve, ki pomeni za de Gaullea
tkalka; Metod Rode, delavec in Sče so nore higienske posode za prezentanca Švedske je prema- m,sel  * vrhunski   kenferenci. izpolnitev   tretjega   pogoja za
Marija Bergant, delavka; Janez odvažanje smeti, ki so jih pred       " M H-    .         .   w          , Francija   Je   naklonjena   taki vrhunsko   konferenco.   — Za
Banedičič,   strojni   ključavničar kratkim dobila vsa poslopja in KcUd JVU,U/-'*1^U ^              \*>i konferenci,   toda  zanjo   se   Je 1^- rr«reo Je napovedan pr»>od
ln Martina Semen, tkalka; Aloj- ki so jih v teh dneh že začeli tatom 5:1.   o  V pripravah za treba   dobro in temeljito   pri- HrnSčeva v Pariz. Petemtakem
»ij Verčič, vojni invalid in Ju- uporabljati. novoletni tek v Sao Paoulu bodo praviti. Ni se vredno sestajati, bi po vsem tem kazalo, da bo
stina   PodlesnLk,   tkalka;   Ervin Q  Tudi   letos  so  na   kranjski v nedeljo nastopili na 7 kilome- trdi de Gaulle, če bi na takem mogoče sklicati četverno konfe-
Mikulić, tekstilni tehnik in Da- gimnaziji, tako kot v preteklih .       dQ[ .         .   iufios]ov.anski «sta"ku   «»mo   drug   drugega renco   na   najvišji   ravni Sclo
nijela Kraljic, tekstilni tehknik. letih, pričeli z rodnimi pisnimi               b      ... '     ...  e, . prepričevali o svojih najboljših prihodnjega maja.
m  V   Radovljici   »daj  kitijo   z vajami, ki jih vodi plesni uči- tekači, med njimi Mihabx, Stri- namen,-h   „torii; na ne hj n,-^e- Taki fo torej pogoj! franeo-
aadaiuai Mi pri ureaUvl soat- bolj Lombar iz Ljubljane. tof, Subotič, IvanoviO in drugi. sar. Co pa so kočera* aeres 1o- skego predsednika. Kasarne so,
Kaj bo đe Ganile do«effe| * temi zahtevami, ln česa * na to bo treba seveda Se »* tf le ra°T'
stališča.
I«l«J* CP -,vTioreaj#ki l*JJf
— «r«^9 nrwlse«lt ***** -- MMlrter S. Be.»»ik — <y*' jovorm uradafflt VoJ*e »JR v»Sc — Tat ttre4a!iHa
- Uprava 2v7 — Tek*« lafu* pri Koroanslat o«**1 v Kranja MMMSf — *** kaja •» to—Mfri* »« m kik — Utaa
dinarje*,   mt»»eč»*   80 **
27
^AHJ, 13. NOVEMBRA 1S59
»GLAS GORENJSKE« 3
Predsednik OLO Kranj Vinko Hafner
Spremenjeni stanovanjski odnosi v zvezi z avedbo ekonomskih najemnin ln novim zak onom o financiranju stanovanjske tzgradje, ki bo na dnevnem redu Zvezne ljudske skupščine •ne 29. novembra, so v zadnjem času predmet živahnih razprav na najrazličnejših forumih. Predsednik Okraj. ljud. odbora Kranj Vinko Hafner Je imel v preteklem tednu v Kranju, Radovljici in na Jesenicah predavanja o novih ekonomskih najemninah in o flnansiranju stanovanjske izgradnje. Iz magnetofonskih zapiskov predavanja v Kranj* povzemamo nekaj misli v nekoliko skrajšani obliki.
Tovariš Hafner je v uvodu pokril, da se v našem stanovanj-*^*>s gospodarstvu predvidevata ^•dvsem dve bistveni spremembi: *v*dba ekonomskih najemnin in s v zvezii nov sistem finansira-*J» stanovanjske izgradnje, ki ne •° več pretežno temeljil na zbilju stanovanjskega prispevka *^ plač, ampak predvsem na formiranju novih fondov za razširjeno '•Produkcijo, ki bodo bolj kot do-'^danji osnovani na ekonomski *Wlagi.
Kako ogromen pomen Ima za ce-J*lno našo družbo vsaka spremem-stanovanjskih odnosov, lahko *9°tovimo, če upoštevamo, da od •*lotne vrednosti, ki jo naša druž-** Ima (tovarne, polja itd.), odpa-** ena četrtina na vrednost stano-**njskih zgradb, in da ise za vzdrževanje teh zgradb in za novo p'dnjo stanovanj uporablja vsako J*lo celo nekaj več kot 13 odstot-celotnega narodnega dohodka. v nadaljevanju je tovariš Haf-*j'r poudaril, da je za naše se-
ft'nje stanovanjsko gospodarstvo *^čilno predvsem to, da se presna večina novo zgrajenega stanovanjskega fonda finansira iz *ružbenih sredstev in da so, na
fugi strani, stanovanjske najemnine razmeroma zelo nizke. Nor-^Ino se v svetu troši za stano-Yarijske najemnine povprečno 22 •^stoikov osebnih dohodkov, pri *tts le  približno  3  odstotke, od
e9a n. pr. na Jesenicah, kjer so ^jemnine izjemoma še nižje, celo **anj kot 2 odstotka, v Kranju pa *ekaj manj kot 4 odstotke. To po-J1*"!,- da imajo stanovanjske na-'^nine v odnosu na realno vrednost stanovanj pri nas zelo nizek
6[ež v skupni osebni potrošnji zaposlenih. Stanovanjske najemnine ^*jo vseskozi po vojni in še zdaj J6^ poseben položaj, so neke vrste *°niunalno-socialna dobrina, ki se *e razdeljuje po normalnih zako-*lto»tih blagovno-denarne menja->6> ampak se razdeljujejo oziroma s* njihova cena določa po poseb-''h družbeno-socialnih načelih. Poklica takega stanja je, da se |?zširjena stanovanjska izgradnja Plasira iz družbenih sredstev, ne iz najemnin. Potrebe po stano-VanJih pri nas še ne ureja dejan-8kli plačilna zmogljivost državljanov, ampak jo urejajo le socialne *°lrebe, kar pomeni upravni mačfn
^deljevanja stanovanj z vsemi Mojimi težavnimi posledicami.
S predvideno stanovanjsko reformo se kot osnovni element uvajajo ekonomske najemnine za stanovanja. Stanovanje v novem gospodarstvu ne bo več zgolj socialno komunalna dobrina z zelo nizko udeležbo v osebni potrošnji, ampak bo postalo aeke vr*te blago, gospodarska dobrina, ki se razdeljuje in plačuje po realni zmogljivosti najemnika. Pri tem moramo poudariti, da smo še daleč od uvedbe popolnih gospodarskik odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, kot vladajo n.pr. v kapitalističnih državah. Naše prihodnje najemnine bodo predstavljale namreč šele okoli 40 odstotkov realnih ekonomskih najemnin.
Predsednik tovariš Hafner se je zatem dotaknil vprašanja, kaj pravzaprav je ekonomska najemnina in kaj vsebuje. Pri tem je poudaril, da je v stanovanjskem gospodarstvu osnovni element cene stanovanja amortizacija, se pravi odplačilo vrednosti, ki Jo nekdo vloži v stanovanjsko zgradbo. Po novih predpisih se pri nas predvideva, naj bi se zaračunavala amortizacija za stanovanjske zgradbe za dobo 100 let. Za primerjavo je tovariš Hafner povedal, da kapitalistični ekonomisti računajo, da se mora neka stanovanjska zgradba družbeno amortizirati v približno 70 ietih, to se pravi, de se mora v tem času nadomestiti, da mora prenehati biti stanovanjska zgradba. Praktično pa se Stanovanjske zgradbe v kapitalističnih državah amortizirajo približno v 20 letih. Ce bi se pri nas posluževali izračuna kapitalistične amortizacije, ki vključuje tudi kapitalistično stanovanjsko rento, potlej bi naše najemnine morale znašati vsaj štiri do petkrat toliko, kot znašajo današnje.
Prvi element za izračunavanje aajemnine je torej amortizacija. Ostala najemnina, to je tista, ki se uporablja za upravljanje in /.a redno vzdrževanje zgradb, znaša prav toliko kot amortizacija. Ce torej n. pr. amortizacija od enega stanovanja znese mesečno 1000 di-aarjev, znaša ostala najemnina še 1000 dinarjev, skupaj torej 2000 dinarjev.
Po podatkih, ki jih dobimo pri Izračunavanju amortizacije in stro-Ikov upravljanja in ki jih je izračunal in dal na razpolago zvezni
Sekretariat za urbanizem, bi se z reformo najemnine v Jugoslaviji zvićale od sedanjih povprečno 15 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine na približno 37 dinarjev (za približno 150 odstotkov). V Sloveniji so bile najemnine že do zdaj nekoliko višje. Na kvadratni meter uporabne stanovanjske površine so znašaJe povprečno 17 dinarjev, po omenjenih izračunih pa bi se dvignile na 40 dinarjev. V Kranju znaša dosedanja povprečna stanovanjska najemnina na kvadratni meter 19,5 dinarja, povečala pa bi se praviloma na 38 dinarjev. Pri tem je treba računali, da bi bila najemnina v mestu nekoliko višja, nekoliko nižja na periferiji, še nižja pa v vaseh, tako da bi se verjetno gibala od 36 do 41 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine.
Po teh podatkih lahko približno Izračunamo tudi že višino nove stanovanjske najemnine za posamezne kategorije stanovanj. Vendar se moramo pri tem zavedati, da te podatke ne smemo jemati kot nekaj dokončnega, in sicer iz dveh razlogov: prvič ker zakon o finansiranju stanovanjske Izgradnje še ni sprejet in utegne do sprejema v Zvezni ljudski skupščini utrpeti še morebitne korekture, In drugič, ker bodo zvezni predpisi to vprašanje uredili le okvirno in približno, končna odločitev za višino stanovanjske najemnine pa bo odvisna od posameznega občinskega ljudskega odbora, ki bo s svojimi odloki predpisoval nekatere pomembno elemente. Za Informacijo navedimo le podatke o višini nove najemnine za četrto kategorijo stanovanj, ki je v Kranju najštevilnejša, saj predstavlja 72 odstotkov vseh stanovanj. Stanovanje te kategorije ima približno 40 kvadratnih metrov uporabne stanovanjske površine. Tu bi se najemnina povečala od tedanjih 17 na 28 dinarjev za kvadratni meter površine ali od povprečnih 680 dinarjev na 1120 dinarjev —■ za 64 odstotkov. Podatki, ki jih je na predavanju navedel tovariš Hafner za ostale kategorije (I., II. ln III.) kažejo sicer nekoliko večje povečanje, vendar so ta stanovanja zastopana pri na« le v manjšem odstotku.
Precej se je tovariš Hafner zadržal pri drugem vprašanju, ki je v sklopu te reforme za državljane najbolj zanimivo, to je vprašanje nadomestila za tako povišano stanovanjsko najemnino. — Uvajanje ekonomskih najemnin se namreč pri nas ne bo izvršilo na Tačua sedanjih plač, pač pa na račun povečanja osebnih prejemkov za približno 6,5 odstotka in na račun ustreznega zmanjšanja tistega stanovanjskega fonda, ki ga podjetja zdaj plačujejo v višini 10 odstotkov od čistih osebnih prejemkov. Praktično bo to videti takole: podjetja   in  ustanove  so doslej
plačevale v občinski stanovanjski fond 10 odstotkov od vseh izplačanih osebnih prejemkov. Po uveljavitvi reforme bodo v ta fond plačevale nekaj več kot 5,5 odstotka, oziroma 4 odstotke od bruto osebnih prejemkov. Za to vsoto, ki jo bodo podjetja in ustanove pridobile s tem, ker bodo manj vplačevale v stanovanjski fond, bodo lahko izplačevale povišano najemnino v višini 6,5 odstotka od osebnih dohodkov.
Izračuni kažejo, da bodo delovni ljudje v višini 6,5 odstotka od dosedanjih osebnih prejemkov dobili realno nadomestilo za povišanje stanovanjskih najemnin, v nekaterih primerih pa bo to nadomestilo celo nekoliko večje. Večje pri nas predvsem zaradi višjega odstotka zaposlenih kot pa je * vsej drža »i. Ratni tsga predlog zveznega zakona o stanovanjskih odnosih določa, da v primeru, če •e ugotovi, da znaša povišana stanovanjska najemnina več kot pa bo znašalo nadomestilo, lahko občinski ljudski odbor določi, da prizadeti za dobo pol leta po uveljavitvi zakona še vedno lahko plačujejo Je toliko višjo najemnino, kolikor so dobili doplačila. Ker bo ta postopek precej kompliciran, povzročal bo namreč znatne težava pri dokazovanju, koliko je nekdo prejel nadomestila, in pri obračunavanju najemnin ter pri Izdajanju odločb, prevladuje mnenje, da bi se razlike do 200 dinarjev sploh ne upoštevale.
Tovariš Hafner Je poudaril, da je torej odveč bojazen, da bo moralo zaradi stanovanjske reforme precej ljudi zapuščati dosedanja stanovanja In se vseliti v slabša. Takih primerov ne bo veliko. Prepričan pa sem, pravi tovariš predsednik, da bodo zaradi novih najemnin ljudje začeli bolj pametno, gospodarsko in v okviru svojih zmogljivosti gledati na stanovanja. V tem pogledu so namreč doslej vodili kaj malo računa.
Tovariš predsednik se je v predavanju precej zadržal tudi pri vprašanju Izplačila nadomestila za lastnike stanovanjskih hiš. — Od skupnega stanovanjskega fonda Je namreč v družbenem premoženju le 32 odstotkov vseh stanovanjskih površin, medtem ko jih je 68 odstotkov v lastnini zasebnikov. Zato je treba računati, da bo dobilo nadomestilo za povišano najemnino večje število ljudi, ki že imajo svoja stanovanja, kar pomeni, da ta denar ne bo šel le za vzdrževanje stanovanjskih hiš in za upravljanje, pač pa se bo v precejšnji meri prelil v normalno osebno potrošnjo. To bi Imelo zelo neugodne učinke za celoten naš gospodarski razvoj, ker bi ta denar moćno pritisnil in tudi porušil ravnotežje med denarnimi ln blagovnimi fondi, kar bi nujno povzročilo skok vseh cen. Računa se namreč,   da bi v merilu cele
Pionirski krožki na bohinjski šoli so zelo delavni. Zlasti je privlačna mizarska delavnica in temnica fotokrožka, ki so jo opremili z novimi aparati. Za njihove lepe izdelke so bili že večkrat pohvaljeni na razstavah. Na sliki: delo v tehničnem krožku.
Jugoslavije lastniki zasebnih hiš in tisti, ki pri njih stanujejo, dobili na račun tega nadomestila kakih 37 milijard dinarjev, samo v kranjskem okraju pa preko 400 milijonov dinarjev na leto. Ce bi vsa ta ogromna denarna sredstva sprostili v enem letu, bi to imelo težke negativne posledice za položaj vseh delovnih ljudi. Zaradi tega se predvideva sicer precej nelju-bezniv, pa vendarle zelo nujen ukrep, da se izplačilo tega 6,5 odstotnega nadomestila za vse tiste, ki najemnine ne plačujejo, ki torej imajo svoje stanovanjske hiše ali ki stanujejo v družinski skupnosti z lastnikom hiše, zadrži za dve leti, in sicer na ta način, da bodo podjetja ta dodntek odvajala na poseben Tačun pri komunalni banki. V teh dveh letih pa bodo lastniki stanovanjskih hiš ta denar lahko koristili le za telo namene:
1. za tako imenovano zaaranje stanovanjske pravice, za predplačilo stanovanjski zadrugi ali občini;
2. za odplačevanje anuitet za dolgove pri stanovanjski hiši;
8. iz tega doplačila bo lahko lastnik stanovanjske hiše plačeval tudi povišani davek od hiš, tako imenovano hlšarino, ki bo znašala približno 50 odstotkov novo oco-ajene 100-letne amortizacije.
Nazadnje je tovariš Hafner govoril «e morda e najvažnejšem vprašanju, to je o prihodnjem financiranju stanovanjske gradnje.
Stanovanjska gradnja se je doslej v glavnem finansirala iz treh virov: 1. 10-odstotnl stanovanjski •kladi, 2. skladi podjetij ia 3. sredstva privatoikov.
V prihodajo se bo sicer stanovanjski fond občin znižal za približno 50 odstotkov, po drugi strani pa bodo deblokirana vsa sredstva, ki so bila iz prejšnjih let blokinara v stanovanjski gradnji. Prvi vir finansiranja stanovanjske gradnje bo torej za polovico znižani stanovanjski sklad ln sproščene sredstva omenjene blokade. Drugič, vsi hišni (sveti tistih hiš, ki Jih je gradila občina, bodo morali odvajati amortizacijo v stanovanjski fond, tako da bodo
hišni sveti lahko uporabljali za svoje namene le tisti del najemnine, ki je namenjena za vzdrževanje in upravljanje, ki pa bo tudi nekoliko višja kot je sedanja. lat tretjič: nov dohodek stanovanjskega fonda bo tr»;o imenovana hiža-rina, ki jo bodo morali odslej plačevati vsi lastniki stanovanjskih hiš. Hišarino, se pravi davek od hiše bodo morali plačevati tudi od tistega stanovanja, ki ga lastnik uporablja sam, ln sicer zato, ker bo on dejansko dobil tudi nadomestilo za to povišano najemnino.
Za nas pomembno Je tudi vprašanje gradnje stanovanjskih hiš Iz prispevkov državljanov. Ta obliki gradnje je bila pri nas doslej že močno razširjena, včasih s težkimi bremeni za zasebnika, ker je mera] sam plačati polovico ln včasih tudi 90 odstotkov vrednosti stanovanjske gradnje, za ostalo pa ja najel kredit. Ta oblika bo možaa tudi še v prihodnjih letih. Razen tega pa se predvideva, da bi v okviru zadružne, to je socialistične gradnje ustvarili nov način fl-aansiranja na ta način, da bi stanovanjski fond posodil zadrugi določeno vsoto obratnih sredstev, s katerimi bi zadruga gradila stanovanja in Jih potem prodajala državljanom v zasebno lastnine. Tak način gradnje bo posebno prikladen zato, ker bodo zainteresirani državljani lahko tudi tz blokiranega dela nadomestila plačevali vsak mesec predujem oziroma aro. Ko bi v takem primeru prosilec stanovanje dobil, bi še naprej plačeval anuitete ln užival vso pravico uporabe in dopolnjevanj* tega stanovanja, ko pa bi dol* oziroma celotno vrednost stanovanja dokončno odplačal, bi postal tudi trajen korlstnik stanovanja Ia bi z njim lahko v celoti razpolagal.
Po končanem predavanju Je tovariš Hafner odgovoril še na ae-kaj vprašanj, ki so se nanašala na Izkoriščanje prevelikih stanovaaj i majhnimi družinami, na podnajemniške odnose, na lastnike aii, ki ne stanujejo v «voji hiši, na problem porabe blokiranega del* nadomestila lastnikov hi i po končani blokadi itd.
(7)s* je postalo tiho, čisto tiho.
Le stoli so tu in tam pre-ffljivo zaškripali. In vendar je
tudi to prijetno. Vsakdo je frz pogledal tjakaj v upanju, da f bo vendar ta ali oni dvignil in Ogovoril, pretrgal ujedljivo ti-*wio.
Toda nič/ Pod stropom to U f**raj lebdele zadnje besede: ^dpiram diskusijo . . .« Kot da i? besede obtičale nekje Ta veli-*"» kovanim lestencem sredi }r°Pa in zadržale prisotne v ne-^Jctnem pričakovanju. . Po-tem se je dvignila neha roka
" • • • Začelo se je. Ljudje so mno-j°» mnogo povedali, hvalili, gra-Nekaterih stvari so bili zelo
fSfU — s ponosom so jih pri-*°vedovali in narobe — Uaradi
**aterih so se jezili...
^ako je bilo ondan v Zadrui-domu v Lancovem. Bil je W*nl »bor Socialistične zveze. h'?V ,e i*h le zbralo. Mnogi so jj/f«' z Ravnice in iz Grabna. j^ffo Hh ie bilo tudi iz Vošča, Spodnje Upnice, Zgornje ^Pnice. .. In zdaj, ko so bili tu, ° hoteli marsikaj povedati — j °ie težave in svoje misli o tem
°nem. Zato je bilo na občnem
_       zelo živahno. In kako tudi Toliko stvari so slišali o vo-P^odu, o živini in pašnikih, o J"* Rdečega  križa,  o priredi-
n« tem odru . . . t *'l je to pravi obračun, kot gorijo zdaj tam okrog. Prvi! ti'e. Pred liiulmi zvrstili pred-j^Hiiki vseh organizacij v van a^P°vedali, kako jim gre delo r*A. Govoril* je predsedni-
ca odbora Rdečega križa, predsednik mladinske organizacije, Zveze borcev, predsednik mladih zadružnikov, predsednik prosvetnega, društva. Ljudje so se kar spogledovali. Koliko je teh organizacij! In vsaka ima svoje delo, svojo nalogo. Zdaj so vsi tu. Predstavili so se, povedali na kratko svoje. Seveda, največ sta poved/tla predsednik kmetijske zadruge in Miro, ki je prišel ix Radovljice. Kot da bi iz rokava stresal številke. Vse to pa je potem pritegnilo ljudi k besedi.
»VSE KAR JE PRAV ...!«
»Povedali ste nam, kaj vse delajo in zidajo po občini. Lepo je to. Toda nekatere stvari, ne vem le . . . Vse kar je prav . . ,t
Tako je nekdo spregovoril o nekaterih gradnjah in komunalni dejavnosti. V Radovljici urejujejo avtobusno postajo in cesto. Vsi se tega veselijo. Tudi v Lancovem. Saj prav tako hodijo v Radovljico na avtobus. Toda jezijo se, ko vidijo, kako zapravljajo denar: naredijo cesto in jo asfaltirajo, potem pa: 'drugi načrt ali kdo ve zakaj; vse to spet razkop-Ijejo in spet na novo urejujejo. Tako je povedal prvi.
Spet se je dvignila neka roka. Tudi ta možak je govoril o gradnjah. Na cesti proti Kamni gorici gradijo nov most. Toda premajhno odprtino so pustili pod mostom. Nevarno je, kadar voda naraste. Stari ljudje vedo povedati o velikih poplavah. Ljudje govorij« o tem in pravijo, da most ne ustreza. Treba je te prej patiti, kam gre denarl
OBRAČUN V LANCOVEM
Tako je bilo rečeno na občnem nboru. Čez nekaj dni se je namreč pokazalo, da so imeli ljudje prav. Voda je poplavila okolico. Odprtina ni pozirala toliko vode, zamašilo se je.
Baje so sklenili dvigniti most, da bi se izognili vodi, toda pripomba ljudi, domačinov na občnem zboru je bila umestna.
Največ so govorili o vodovoda. Nič čudnega. To je vendar pomembno, skupno Jelo. Ljudje so te že pred leti zagrizli v to. In prav nekaj nedelj pred občnim zborom je bilo tam okrog najbolj živahno. Od križišča ceste pri Spodnji Lipnici pa vse do Zadružnega doma v Lancovem so kopali jarek za vodovod. Kar petdeset jih je prišlo neko nedeljo, Vse dopoldne so kopali. In kako kopalil Potem so položili cevi, jih spojili, zasuli m se oddahnili. Toda, kaj kmalu so bili razočarani. Ko so doma odprli pipo, je v njej zapihalo in zagrgralo. Vode — niti kapljice! To se je dogajalo ljudem v Zgornji Ličnici. V cevi voda ni in ni prodrla. Prešibak je bil pritisk. Rezervoar na hribu je prepotreben. Toda cement, železo ... Tega primanjkuje. Tako so povedali oni, ki vodijo to stvar.
še o nečem so govorili na zboru, kar jim ni bilo prav — o tisti nesrečni Paši. Recimo, da živina res dela škodo p» go»de-
vih Lipniške, Radovljiške in Mo-ienjske planine. Toda treba bi bilo stvar bolje pripraviti. Kmetje bi morali imeti v zameno drugo pašo, toliko krme, da bi bili brez skrbi, kako preživeti živino. Če manjka mesa in mleka, je treba paziti, da ne zmanjšamo števila živine, da je živina dobro krmlje-na.
Kot so povedali na zboru je Zadruga skrbela za to. Toda premalo je bilo sodelovanja in zanimanja med zadružniki, premalo skupnega dela. Zlasti pa, kot so se vsi strinjali — premalo razgovorov s kmeti. Premalo je bilo razgovorov o paši, o škodi, ki jo povzroča živina, o možnostih na Zgoški poljami, o možnostih boljše krme v dolini in podobno. — Tako so pripovedovali na občnem zboru.
Povedali so, da bi bilo trrbu razširiti organizacijo Rdečega križa, kjer je premalo članov. Potem o prosvetnem delu! Včasih je bilo v Lancovem zelo živahno. Zlasti pred leti, ko so odprli Zadružni dom t veliko lepo dvorano. Prosvetno društvo Jelovica je prirejalo lepe prireditve. Včasih so na odru tavo lepo zaigrali/ Toda rdajf Predlanskim so na-Uudirali eno samo igro, Uni tudi. Letos pa sploh nič. Tudi s pevskim zborom je tabo. Klavir leži zaprašen in pozabljen zadaj za odrom. Nihče se ne zmeni zanj. Prodati %* bodo skušali. Potem
bi še nekuj dodali in kupili televizijski sprejemnik. Gotovo bi bolj koristil.
KRATEK SPREHOD
Zgodnji mrak jesenskega dne je ie silil v dolino. Kljub temu je mikavnost kraja vabila na kratek sprehod. Sprehodili smo se proti Lancovem, po hribu navzgor proti Zgornji Lipnici in nazaj v dolino. Iz Zgornje Lip-nice, iz visokih, neforaščenih vrhov je zelo lep razgled tja proti Bledu pa do javorniških dimnikov; prav blizu se zdi grad v Begunjah, tržiški kot in ravnina, ki se razteza tja proti Kranju in Šmarjetni. Toda eden od teh vrhov, kot izjema, ni poraščm. — Vendar še bolj zanimiv — prav tam smo nenadoma »odkrili« sive razvaline nekdanjega gradu. Kdo bi pomnil zgodovino vseh teh gradov! Ostanki nekdanjih mogočnih zidov štrlijo v zrak, toda čas jih prerašča — debele bukve in smreke rastejo tam, kjer so bile morda nekoč sobane. Celo vrh zidovja je pogntl bor pa bledic as t a smrečica.
Lep, zgodovinski kraj in hkrati razgled po okolici. Razgovar-jali so že o tem, da bi tam napravili bife, uredili poti in skušali to uporabiti kot izletniški kraj, kot turistično zanimivost. Toda ostalo je le pri besedah in načrtih. To so povedali kmetje.
Radi pripovedujejo o tem, kar imajo lepeza. Seveda še raje govore o naČinn gnojenja, o italijanski sorti pšenice, o cesti...
Potem pa smo se kar nepričakovano seUi s  fevdom, Jankom
in drugimi. Mnogo so pripovedovali, kaj tam ljudje delajo, govore in kako žive. Po občnem zboru se marsikaj spremeni — pravij: Drugače začno delati. Priprave na občni zbor Socialistične zveze so prvič konkretno pokazale, da je treba več povezave z vsemi organizacijami. In tako, kot i# tam pred vaščani predstavniki organizacij dajali obračun, take bodo delali tudi poslej. Vsi problemi niso zgolj stvar ene same organizacije.
Marsikaj se nadejajo tudi od novih odbornikov. V odbor SZDL so na občnem zboru izvolili kar J novih članov, štirje so mladinci, ki niso stari več kot 22 let. Ni manjkalo pripomb, ko so prišli prvič na dan s takimi predlogi. Toda mladi so že pokazali, da so sposobni. Tako se je pokazalo v samem delu. Nedavni obračun — občni zbor, pa jim je pokazal, kaj je treba delati.
Na poti proti Radovljici smo srečali moža. Pripovedoval je, da so bili okrog Lancovega včasih sami »furmani« in gozdni delavci. Vse je preživljala Jelovica. — Danes je drugače. Tovor so Prevzeli tovornjaki in mnogo ljudi hodi na delo v Železarno pa v Verigo, Elan . .. Tudi znameniti iebljarii v Kamni gorici so opustili kladiva. Samo vigenci in njihova nakovala še obstajajo kot »godovinska zanimivost.
»Celo iz Ljubljane jih hodijo gledat,« je dejal na koncu. V njegovem glasu je bil prhvok ponosa.
K. Makuc
O S y£ SĆ £VAL£C
Gledališče
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Zdravstveni dom Kranj, Gospo-■svelska ulica 9, lelefon 218 in 595, ■ftTOCil« za prevoz bolnikov tel. 04,
MALI OGLASI
iPrlvatnikom ne objavljamo inatili oglasov pred vplačilom. Ceno Malih oglasov so: preklic 20, izr-h-Ijciio 10, ostalo 12 din od besede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta.
Telefonska Številka naročniškega ln oglasnega oddelka je 357, uredništva 475.
Enosobno stanovanje v Kranju kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite v oglasni oddelek pod »Vseljivo«. 48G5
Za stanovanje aH večjo sobo v Kranju aH okolici nudim 20.000 dinarjev nagrade. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Oktober«. 4866
Prodam motorno kolo NSU 250 kub. centimetrov, 4 taktno. Cena §0.000 din. Naslov v ogl. oddelku.
Prodam dobro ohranjen kavč in Stragulo 2 krat 3 m za kuhinjo. — Naslov v oglasnem oddelku. 4923
Od ZbllJ do Prebačevega sem 8. novembra Izgubil zaganjač za motorno kolo (kurbel). Najditelja prosim, naj ga vrne v Prebačevo it. 19. 4978
Prodam brejo kravo po Izbiri in S leti staro kobilico »Haflngorco«. Ivan Petri*, Pš. Polica 6, Cerklje.
4979
Prodam enostanovanjsko hišo. — Pavla R., Kokrica 73a, Kranj. 4980
Prodam izruvač za krompir, repo tn konja. Naslov v ogl. odd. oddelku. 4981
Prodam 3 ha travnika v bližini Kranja, po nizki ceni, vse v ravnini ob glavni cesti. Primeren je tudi za stavbišča. Naslov v oglasnem oddelku. 4982
Prodam železno vzidljivo omaro, skoraj novo, 110 krat 100 krat 50 oentimetrov, težko okrog 70 kg z dvojnimi vrati in kompleten »Kroket« za pionirsko igrišče. Dolenc, Prešernova 10, Kranj. 4983
Prodam avto Fiat Ballila za 250 tisoč dinarjev. Naslov v. oglasnem oddelku. 4984
Prodam zidano garažo, krito z •peko. Naslov v oglasnem oddelku. 4985
Spalnico kompletno ali pa posamezne dele prodam. Kosec, Kidričeva 1341, Zlato Polje, Kranj. 498«
Prodam dobro ohranjeno diato-nlčno harmoniko. Naslov v oglas-aem oddelku. 4987
Prodam njivo 2000 kv. metrov Oetrt ure od Kranja na Velikem hribu ob glavni cesti. Naslov v «glarnem oddelku. 4988
Prodam moped, nov. Razpor, mehanik, Primskovo, Kranj. 4989
Gradbeno pravico na parceli pri Vodovodnem stolpu v Kranju, za-■idl.jivo z dvojčkom, prodam. Po-Jjasnlla dobite v Postal ulici l-II, Kranj. 4990
Prodam 2 gozda, enega nad Se-henjemi in drugega v Udnem bor-§tu pri Dupljah. Naslov v oglasnem •ddelku. 4991
Prodam zazidljivo parcelo na Mejpki Dobravi, blizu postaje VIntgnr. Vodovod napeljan Naslov v ogktsnem oddelku. 4992
Ugodno prodam italijanski športni moped »Benelli« s prevoženimi 1500km. Ambrož Tine, Lahovče 40, pošta Cerklje. 4993
Prodam zazidljivo parcelo v bližini šole na Primskovem. Voda in elektrika na parceli. Naslov v ogl. oddelku. 4994
ZBzidljlvo parcelo v Cirčah pri »lekarni prodam. Angela Smole, Ljubljana, Celovška 157. 4995
Mešalec za mešanje gline in stroj za Izdelovanje opeke kupi »Remont, Žužemberk. 4996
Nudim brezplačno stanovanje In hrano upokojenki ali dekletu s popoldansko zaposlitvijo. Naslov v oglasnem oddelku. 4997
Upravni odbor Kmetijske zadruge Velesovo obvešča interesente, da ima na zalogi okrog 7000 sadik črnega ribeza, odlfčne kakovosti, po zmerni ceni. 4999
Upravni odbor Kmetijske zadruge Velesovo sprejme v honorarno »aposlttev delavca za priložnostna dela. Ostalo po dogovoru. 5000 Poučujem učence osemletke matematiko in angleščino. Slfkovič, Cesta na Klane 43. 5001
Stanovanjska skupnost Vodovodni stolp v Kranju obvešča star-i>, dn bo vpisovanje predšolskih in šolskih otrok v dnevno zavetl-Iče »Kekec« 16. In 17. novembra od 8. do 10. In od 15. do 17. ure v Zavetišču pri Vodovodnem stolnu.
5002
PrekHcujem mesečno vozovnico
Kranj—Visoko. Andrej Eenedičič, Visoko 49. 5000
Podpisani Jože Noč iz Javernl-ikega rovta št. 8 preklicujera neresnične govorice o Francu Kono-belju iz Kranja. Jože Noč, Javor-niški rovt št. 8. S004
Najiskreneje «e zahvaljujem pošteni tovarišici iz Podljubelja 15 vrnjeno mi izgubljeno denarnico z vso gotovino. Jože 5005
Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici se iskreno zahvaljujem za izplačano vsoto 97.400 dinarjev zaradi nezgode. Zavarovanje vsakemu toplo priporočam. Alojz Sajovic, Visoko 22, Šenčur.
5006
Kot naročnik vašega lista se toplo zahvaljujem za prejeto zavarovalnino 6000 din. — »Glas Gorenjske« vsakemu Iskreno priporočam. 5007
Pozabila sera skoraj nov dežnik na avtobusni postaji v Kranju polog klopi, pred katero je ostal Transluristov avtobus, ki vozi v Mavče. Po mojem mišljenju ga je vzela oseba, ki je sedela poleg mene. Prosim naj ga vrne vratarju v Tiskanino.
Prodam žensko športno kolo — znamke Diamant, Skoraj nov. ■— Ogled: Crngrob 1.
Pozivam osebo, ki Je vzela 18. septembra v gostilni pri Marinšku knjižico predvojaške vzgoje, naj jo vrne na naslov v knjižici.
Prodam 15 kub. metrov suhih smrekovih tramov ali tudi zamenjam. Poizve se pri Kern Maksu, Britof 79, Kranj.
Prodam telico 5 mesecev brejo. Velesovo 19.
Prodam nov moped s prevoženi-m\ 1900 km ln dobro ohranjeno »Italijansko žensko kolo »Julija« trdeče barve. Ponudbe oddati v ogl. odđ. pod »Moped in kolo«. <-"""Ugodno prodam dobro ohranjen krznen plašč. Ogled in informacije v tigov.ni »Uniforma« Kranj.
Prodam postelje in slole. Razprodaja bo v četrtek 19. novembra ob 15. uri v Domu učencev Mlekarske šole v Cirčah.
Okrajna pošta Kranj sprejme več moških za dostavno službo pri poštah: Bohinjska Bistrica, Jesenice na Gorenjskem, Javornik, Duplje, Zabnica in Kranj. Plača po - tarifnem pravilniku poleg službene obleke in obutve.
Starejšo žensko, lahko tudi upokojenko za varstvo 1 leto starega otroka za nekaj ur dnevno sprejmem. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Vajenca ia pomočnika takoj sprejme Legat Jernej, kolar avto-
karoserija, Naklo. Sprejmemo starejšo natakarico.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in svojimi zahtevami, plačo itd., oddati v og). oddelek.
Prodam sesalec za prah, skor«j
nov. Oglod popoldan v Cankarjevi ulici 13, Kranj.
Prodam okoli 1000 kg krme (detelje in sena). Naslov v oglasnem oddelku.
OBJAVE
RAZPIS
Na priporočilo IX. občnega zbor« ter po sklepu IV. redne seje upravnega odbora Obrtne zbornice za okraj Kranj je pri Obrtni zbornici ustanovljena šola za vodilni kader v obrti.
Program šole obsega splošne teoretične predmete iz področja obrtne, delavske, socialne, vajeniške zakonodaje, delavskega samoupravljanja, družbene ureditve FLRJ, iz področja politične ekonomije, komercialne politike, organizacije obrtnega podjetja ter delovnega procesa itd.
V šoJo se lahko prijavijo vsi obrtni pomočniki in mojstri, ne glede ca kraj zaposlitve, prvenstveno pa se bodo upoštevale prijave zaposlenih v obrti.
Sola bo v popoldanskem času. Del stroškov gre v breme »klada za kadre pri Zbornici.
Kandidatom, ki imajo pogoj za opravljanje mojstrskega  izpita in
uspešne koačajo to šole, se priznava, da so opravili teoretični del mojstrskega izpita.
Rok za prijave je 20. november 1959. Prijave pošljite Obrtni zbornici Kranj, Prešernova ulica 6/1.
OBJAVA
Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora v Kranju naznanja v smislu čl. 21 »Pravil sklada za štipendije občine Kranj«, da je objavljen seznam štipendistov, s katerimi je sklenila pogodbo o štipendiranju, na oglasni deski občine na Titovem trgu it. 4 v Kranju.
lata 50 do «0, pesa 30, sladki repa 12.15 Kmetijski nasveti — lug.**
8 do 10, ki*la repa 30 do 40, red- leva K*č:  Izkušnje in načrti j*1
PREŠERNOVO GLEDALIŠČI       kev 20 do 30, jabolka 30 do 70, zatiranju  bolezni   v sadovnjak*1
KRANJ                       kruške 60 do 100, cvetača 60, med 12.25  Domaći napevi   izpod zel«*
Petek,   13. novembra  ob  16. utrl  360, orehova jedrca 500, sir-skuta nega  Pohorja;  12.45 Kvartet Skc-
Matej Bor: »ZVEZDE SO VEČNI«   100 do 120, surovo aa*io 520 de janček, 13.55 Revija solistov ia i«'
— za abonma Iskra; ob 20. url 560, zaska 300 din z« kilogram. — strumentov, 14.25 Zanimiveitl * Matej Bor: »ZVEZDE SO VEČNE«  Ajdova moka  70 do  75,  koruzni znanosti in tehnike; 15.40 N« P^8''
— za abonma premierski.               zdrob in koruzna moka 40, ješprenj nu smo videli;   16.30 Z« »iij**** Uprizori SNG Drama Ljubljana.   65 do 70, kaša 70 do 80, krma za popoldne;   17.10 Melodije m **s
--kokoši 40 do 45, proso 35 do 40, 18.00   Jezikovni   pogovori; tett
koruza 40, oves 25, kostanj 40, ia- Zabavna ruleta; 18.45 Okie v avtt
lotka 50, orehi 70 do 80, smetana 20.00 Pokaži, kaj znaš,- 21.3» N*9-
200 dia liter. Jajca 28 do 30 din lodije   za   prijeten   konec toda*
IZID ŽREBANJA JUGOSLOVANSKE LOTERIJE,
ki Je bilo v torek v Beograd«
Srečke s končnicami so   zadel.    l^k° ™ ?   °  ™ tV„T 2215 °dd°j* Z' n**e ilselJenC81
380 do 500 dia, česen 5 do 20 dia  23.10 Do polnoči v plesnem ritaa«
glavica,  špinača in radič 25 dia
merica, zelena in peteršilj 10 di
šopek.
	KOMO_L	•
		
ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta JAKOBA MAVEC
Iz Bobovka pri Kranju se Iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč zdravniku dr. Petrovi Svetu ter vsem ostalim, ki so nam pomagali In izrazili sožalje.
Bobovk, Kranj, USA, 14. novembra 1959.
Žalujoča  žena Frančiška, hčerka Milka z družino, sin Slavko r. družino ln oslalo sorodstvo.
»STORZlC«, Kranj: 13. novembra
ob 14. uri slovensko-italijanski film >VELIKA SPNJA CESTA« — vstopnina 50 dini ob 16., 18. In 20. uri pa ameriški barvni film »VELIKAN« I. del — zadnjič. 14. novembra ob
14. uri ameriški barvni vistnvision film »UJEMITE TATU« — vstopnina 50 din; ob 16., 18. in 20. uri po premiera ameriškega barvnega filma »VELIKAN« II. del. Ob 22. uri premiera italijanskega barvnega cl--neimaskopskega filma »PORTUGALSKE PERICE«; 15. novembra ob 10. uri matineja ameriškega barvnega cinemaskopskega filma »MISTER ROBERTS« — vstopnina 50 din; ob 13. uri ameriški barvni film »SIN ALI BABE«, ob. 15., 17., 19. in 21. uri ameriški barvni film »VELIKAN« II. del — zadnjič.
»TRIGLAV«, Primskovo: 14. novembra ob 17.30 in 19.30 uri ameriški barvni film »SIN ALI BABE«. I 15. novembra ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri premiera italijanskega ci-nemaskonskega filma »PORTUGALSKE PERICE«, ob 21.30 uri pa ameriški barvni film - premiera »NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU«.
»SVOBODA«, Stražišče: 14. novembra ob 17.30 in 19.30 uri slov. italijanski barvni film »VELIKA SINJA CESTA«. 15. novembra ob 10. iri matineja ameriškega barvnega Uma »SIN ALI BABE« — vstopnina 50 din, ob 14. url ameriški barval film »VELIKAN« I. del, ob 16., 18. in 20. uri pa ameriški barvni cinemaskopski film »MISTER RO-»ERTS«.
Naklo: 14. novembra ob 19. uri ameriški barvni film »VELIKAN« • I. del; 15. novembra ob 16. in 19. uri ameriški barvni film »SIN ALI BABE«.
»KRVAVEC«, Cerklje: 14. novembra ameriški barvni cinama-•konak!   film .»MISTER ROBERTS«j
15. novembra ob 16. in 19. uri ameriški barvni vistavision film »UJEMITE TATU«.
»RADIO«, Jesenice: 14. in 15. novembra ameriški barvni iflm »VELIKAN« I.del; 16. in 17 novembri jugoslovanski film »EDINI IZHOD«.
»PLAVŽ«, Jesenice: 14. do 16. novembra madžarski film »KROŽNE STOPNICE«.
Žirovnica: 14. novembre angleški film »TOMMY ŠTELE POJE«, dne 15. novembra pa italijanski film »SIROMAŠNI ALI LEPI«.
Dovje-Mojstrana: 14. novembra italijanski film »SIROMAŠNI ALI LEPI«, 15. novembra angleški film »TOMMY ŠTELE POJE«.
Koroška Bela: 14. in 15. novembra jugoslovanski film »EDINI IZHOD«.
Bled: 13. do 16. novembra ameriški barvni film »DOŽIVLJAJI KAPETANA WYATTA« — predstave vsak dan ob 20. uri, v soboto ob
17. in 20. url, v nedeljo pa ob 10., 15., 18. ln 20. uri.
Radovljica: 13. novembra ob 20. nri ter 15. novembra ob 16. in 20. uri franc. barvni vistavision film »PARIŽANKA«; 14. novembra ob 20. uri ter 15. novembre ob -14. !n
18. url ameriški barvni vlstavion film »VISOKI JAHAČ«.
Ljubno: 14. in 15. novembra češki barvni film »DOBRI VOJAK SVE.IK« — predstava v soboto ob 19.30 url, v nedeljo pa ob 10. uri dopoldan.
»SORA«, Skofja Loka: 13. do 15. novembra francoski cinemaskopski film   »NOTERDAMSKI ZVONAR«.
»DOM«, Sovodemj: 14. in 15. novembra   francoski   film »OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ« predstava v  soboto ob  19. uri, v nedeljo pa ob 15. uri.
Žlrl: 14. In 15. novembra sovjet-sko-Jugoslovanski film »AL. DUN-DlC« — mladini se priporoča — predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19.30 uri.
Duplica pri Kamniku: 14. in 15. novembra ameriški barvni film »ČLOVEK IZZA PUŠKE« — predstava v soboto ob 19. url, v nedelje p* ob 15., 17. i« 19. uri.
dobitek dia:	
020	8.000
300	2.000
9700	10.000
63030	80.000
651530	300.000
441	5.000
691	2.000
5271	20.000
6001	10.000
19181	40.00«
09071	eo.ooo
78631	100.000
97901	40.000
336441	400.000
467541	200.000
«38551	1,000.000
2	200
43452	40.200
075732	300.200
003	2.000
233	4.000
823	4.000
6893	10.000
22903	100.000
498913	200.000
758673	300.000
404	2.000
13594	40.000
05	800
475	2.000
31955	60.000
42915	80.000
45705	40.800
62235	100.000
79115	40.000
436655	800.000
765075	800.000
6	200
07R6	20.200
»5566	60.20«
96058	40.200
• 3937	30.000
070A7	60.000
«9997	60.000
28	400
58	1.000
98	600
16528	60.400
•37328	«00.400
4.74088	200.000
59	400
9359	30.400
43099	coooo
V RADOVLJICI
NEDELJA,  15. NOVEMBRA
6.30 Vedri  zvoki I  8.00 Mladi*"
ska radijska igra — Volkov: C*
rovnik iz Oza, 9.00 Od melodij« Jabolk«  60   hruak,  70   limon.   do   mfflod]j     lQM     Se p
200, grozdje 120 banane 270 ( W tovarili . .. Lidija Potre Tu* taca 90, kostanj 110, kislo zelje 44, <       v«-, ,    » inH
. ,  ,   '       .  J      ' ,.    ,        tako    je   ubijal    fašizem; l"-3'
čebula 38,  česen  1 JO, zelie-alave  t\_u , , .m«;
,n      , ,    ,„     , . * .       Drobne   pesmi   velikih moj&troV'
It. ■•tet« 50. rdeča pasa 30, spi- ,,.30 zdravko Stofančič: Mesto
180        "   ff-  včeraj in danes (reportaža); 13.J Za našo vasi 15.15 Rezervirana *s prenos mednarodne nogometne te* ,   ma Grčija  : Jugoslavija iz A t** S latL> °  d° ™'  k*™SL"   ".30 Radijska igra - Al««d*
Jajca 26 din za k on
V SKOFJI LOKI
do 15, čebula 40 do 50, cvetača 70, zelje 10, kislo zelje 45 din,
Rivemale-Henri Colpi: Slo« v ^' ilj 18.30 Nikolaj Rimski-Korzako*1
^  Ju    ^renj€  3°'  ]ab°lka Ztati petelinček, simfonična »«!■»
40 do 60, hruške 40 do 50 din za 20.05 Revije zabavne glasbe, 21.0«
kilogram.    Kisla repa, špinača operni   koncert   slavnih pevc**'
in motovileč po 20 din merica. 22.45 Plesni zvoki, 23.30 »ItallJ« '
Jajca 28 din kos, sirček 15 din pMml«. in  smetana  20  din zajemalka.
~ RAOifl LJillSLJAlitl;
Poročila poslušajie vsak dan ob 5.05, 6.,  10., 13., 15., 17., 22., 23.
GIBANJI IHttlVALSTf A-
V TRZlCU Poročili  so  se:  Štefan Strit*
in 24. uri ter radijski dnevnik ob tov. delavec ln Danica Rozman,
19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, varniška delavka;   Marijan Doli'
7.,  13.,  15., 22., 23. in 24. uri tor n*r,  kmetijski  tehnik   in M«rij»
zaddjski dnevnik ob 19.30 uri. Znidar, uslužbenka; Alojzij ZaTW
cina, zobotehnik  in Marija 81»*'
PETEK, 13. NOVEMBRA nik,  zobna  instrumentarkaj J°**'
8.05 Trije zbori »Svobod«; 8.30 Papler,   elektromonter   in   M«*'J*
Iz filmov in glasbenik revij; 9.45 Kokalj,   gosp.   pomočnica; Fr»*c
Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; Cvornjek, zidar in Terezija P*«ić'
10.10 Iz arhiva zabavnih melodiji njek,   gospod,   pomočnic*; Fr«*v
11.00 Niccolo Paganini: Koncert z« Maje, zidar ia Marija Kotnik, *J'
violino in orkester št. 1 v D-duru; vijalka.
11.30 Družina in dom;  11.45 Poje ,_ ___"
Ženski vokalni kvartet;  12.15 Radijska   kmečka  univerza — Živa B   O  15   I   C B
Beltrara; Družbeni pomen gospodinjskega pouka v osemletki, 12.25 a Roko bi vtaknil v oge»J> Uverture ln »odigra, 13.50 Nekaj da sem v zadnjih bodicah P*' domačih polk in valčkov, 14.25 čedn yge nfirodnosti [z Bohinj«' Rad.isk« šola z« nižjo stopnjo: pa sgm Sfi bridko zmotil> Tisti' Zgodb* o Belku, mleku, cesti m krat sem nehote prezrl otr0kJ le kaj; 15,40 Iz svetovne književ- .  spodnje  bohinjske  dolino. 1
kaj
nostl  — Prem
Chand: Mrtvaški
hudi stiski so! Pred časom
premija na št. 765075 v Celju.
V KRANJU
vrt, 16.00 Petkov koncert ob štirih, t k   _n nrtu-HnH — <te te ndol"*"
Dobitki v Sloveniji: 500.000 d 1>   17.10   Ra7(Iovori   z   volivci,   17.20 [f'^n   i , 0^
- premija na št. 337328 v Mari- Veliki zabavni orkestri; 18.00 Clo- T?6 „Jh^v RohS
boru, 400.000 dinarjev - premij.  Tek fn tdrtvj., 18.30 lz naiih ko.        « «\. J B£* ji
na št 3?fi441 v Ce-liu 300 000 din —  i v.. ™,V t j     u- kler   so  hoteli   izprositi, da
št. 3.6441_v Celju_300.000 din       lektivov, 20.15 Tedenski zunanje- ^     orngocoliii prevoz v žoIo '
politični   pregled,   20.30   Kaj   Jo avtobmi  Pa niso ničesar opr.-
vili. Naleteli so na gluha uš*»*
SOBOTA, 14. NOVEMBRA        Tlff ProSnJa  »JarSev otrok* Jm        naletela na boljši odziv. Na °u 8.05   Tri   uverture   Gioacchin« cini kratko malo trdijo, da s" Rossinija;  8.35  S  popevkami  na- morall  otroci  pred dvajsetem« Fižol 75 do 80, korenček 14 do  okrog;  10.10 Arije iz oper starih  jn vec ietj hoditi v šolo peš, V* 17, čebula 40, sladko zelje 12 do  mojstrov;   11.30  Pionirski   tednik,  naj hodijo še danes. Ne bo J^j 15, kislo zelje 50, ohrovt 15, sa-  11.50   Emil   Adamič:   Svatovske, konec. Seveda, če pa je u:;Pel1
v šoli malo slabši, je pa offi^ v strehi. Posebno hudo bo V0' zimi. Nič kaj prijetno no bo h0' diti peš, šest in več
kilometrov
daleč v šolo. ^
O   stvari   sem razmišljal-Bohinju   imajo   dva avtobus«-ki bi poleg prevozov potnic z  vlaka   opravila   tudi prev«J
NESREČ
SMRTNA NESREČA nja, ki ga je upravljal šofer C.
NA LOVU Ambrožič. Le-ta je povedal, da je
Preteklo nedeljo se je več čla- začel zavirati avtobus, brž ko je
nov lovske družine Sorsko polje opazil negotovo vožnjo osebnega
udeležilo skupnega lova. Med ajl- avtomobila, ki je prihajal naspro- -
mi sta bila tudi 39-letni F. Hafner ti. Kljub temu pa je bilo trčenje S°Iariev   .seveda   za primer
lz Dorfarjev in 37-letnl M. Kuralt neizbežno. Skoda na osebnem av- ceno'  To  vprašanje  bi r"01'^
Iz Sv. Duha, ki ju poznajo kot ze- tomobilu znaša 550.000 dinarjev, na skuPno  režlti   ObLO   in   sta J
lo dobra prijatelja. Po lovu, ki se avtobusu pa 80.000 dinarjev.  Pri Prizadetih   otrok.   Vsekakor ^
Je končal nekako ob  16. uri, so trčenju sta bila hudo poškodovana bil° moč te Prevoze uglasiti
se zbrali pri skladišču tovarne Sa- Jenko in njegova žena, v avtobu- ostalim   voznim   redom   in *
va pri vasi Jama. Družba je bila su pa potnica K. S. iz Visokega, Prilagoditi   voznemu redu
dobro razpoložena In teko so se, ki si je zlomila roko. Nesrečo je železnici. Ji
kot pogosto ob takih priložnostih, zakrivil osebni avtomobil,   ki   je A   Pred  kratkim  sem  bil p
dogovorili, da bodo metali v zrak peljal kljub temu, da je imel po- sal> da s« le prosvetno drll5t
razne predmete in jih skušali za- kvarjene brisalce stekla. Sneg, k! na Visokem pri Kranju že '
deti. Takrat je Kuralt predlagal, da se je nabiral na   vetrobranu,   je tllQ dela- Na vra* na nos se
bi streljali v lovski stolček, ki ga namreč zastiral pogled na cesti- 1°  ubral  tjakaj,  da pogleda«
Je imel Hafner privezanega na na- ičo. ce 3« res tisto, kar pravijo.
hrbtnlku. Hafner je Kuraltu dovo- | «ern obhodil vse štiri plati z«
lil, da sname stolček z nahrbtnika, ELEKTRIČNI TOK družnega    doma    ,sem opa7_.
medtem pa ie sam jemal z rame- GA JE OPLAZIL nekaj  čisto drugega. Na d«*£
na puško. Naključje pa je hotelo, V sredo, 11. novembra ob 12.40 strani poslopja je čedno srrie,,e
da se je puška sprožila in zadela uri   je   električar   tovarne   Iskra §5e,   kamor   odlagajo «ose(*
Kuralta v prsi. Čeprav so storl'd E. P. popravljal zunanjo razsvet- smeti. Da je podoba še lcP's '
vse, da bi ponesrečence rešili, so ljavo. Ker toka ni odklopil, ga je J« na smetišče še posebno leJ
bili napori zaman. Kuralt je med ob prvem stiku z vodom oplazil pogled s ceste. Vrabca, ka.1
prevozom v bolnišnico rani podle- električni tok. Udarec je bil tako vsej vasi 'niso mogli dobiti Pr
gel. močan, da je padel  v  nezavest, mernejšega kraja za odlaga^
(Prvo pomoč mu je nudil šofer ga- smeti!
TRiCILA STA AVTOBUS silskega avtomobila gasilske   čefe A   Poleg nove šole v Straži*^
IN OSEBNI AVTOMOBIL tovarne Iskra, ki je avto z lestvi- v Kranju so zgradili čeden
V sredo, 11. novembra ob 12.45 Jo, na kateri je bil ponesrečenec, tvorček. Ko sem se ondrm
url se je primerila v vasi Britof takoj  umaknil z  ogroženega  ob- glodovnl z njimi, so mi povedo '
pri Kranju hujša prometna nesre- močja.   Ponesrečenca   so  kasneje da je last šole, pa še to, da "
ča.  Trčila  sta   o.sebni   avtomobil odpeljali   v  Zdravstveni   dom   v Imeli pri gradnji, ali bolje V°^
obrtnika J. Jenka iz Srednje vasi Kranju, kjer so mu pomagali na vedano — pri končnem oprer^
in   avtobus  Avtoprometa  iz  Kra- noge.
SIVE G oni vsei "BorenisM
Uanju, z njim   precejšnje DT
všečnosti. Pri nameščanju kop**
nih  kadi  se  je prekleman*^.
zataknilo. Kadi kar niso In *^
so mogli spraviti skozi vrat*
kopalnice. — Kakorkoli so P^
skušali, so bila vrata preo***
Letošnji zgodnji sneg, ki je zla- z Jezerskim ln bohinjskim kotom Kaj bo hoteli.   Požgali oo P"
•ti v sredo naletaval ves dan v  ter Železniki. Ker Je snežna ode- hoje vrat in kadi so bil- v *V
debelih kosmih, je prekril   pred- Ja deboltt y nftkaterlh krajih od palnici. — Ce bi jaz delal ••
vsem severni del Gorenjske z de- 3() centimetrov do      ,  mfttrt(  J# črto 60 prav gotovo no bi ^
belo odejo. Po podatkih, ki smo     ....       , .. '    Kadi bi postavil v kopalnic* *
isu u   j tm7 v . i     ™_   i   pnilo do znatnih motenj v cestnem        ,      ,'        .    .. L
jih prejeli od TNZ Kranj in Okraj-  r 1 preden bi postavil podboje.
ne pošte, je sneg prekinil telefo«-  prometu. Sneg je povzročil   tudi     Vas pozdravlja Vaš
•ke rveze k zgornjesavsko doline,  nekaj prometnik a«sr«5. BODICA^1
KRANJ, 13. NOVEMBRA 19.39	KULTURA IN PROSVETA	»GLAS  GORENJSKE« S
		
Kaj obeta program
škofjeloške Delavske univerze
Pred časom isirno že poročali, da ■K- bil« v Skofji Loki ustanovljena savska univerza kot zavod s samostojnim fininsiranjem. To novo '^obraževalno telo se je z a čuda naglo uveljavilo, saj se je začel *e 1. avgusta tečaj za dosego vi-M,ke kvalifikacije v kovinski stro-kl. 'ki ga obiskujejo delavci lz Podjetij Motor in Predilnica. Vzporedno s tam ,pa je začela delovati vnsta tečajev, seminarjev in podobnih oblik 'Izobraževanja, ki so v2t>udila med prebivalci Škofje '-oke in okolice živahno zanimanje. • In kaj predvideva ostali prodam?
S 1. januarjem bo začela Delav-**» univerza is strojnim oddelkom Ffcrmiirške srednje šole. Program DU r'<Jdo izpopolnjevali po potrebah 41 zahtevah proizvodnje in obča-*v. Vsekakor pa se ho delo nadijevalo v najtesnejši povezavi s knjižnico ter perspektivno z Taz-v°jem ljudsiko-prosvetnega izobra-li vanja v klubih, za kaT bodo podali dosedanji prostori, v katerih ^omuje Delavska univerza, presni ,in bo treba misliti na nov ^lavskoipro&vetni dom.
Zanimiv utegne biti tudi vpogled v drugi del programa Delavske Univerze, ki ga nameravajo ures-"'■čili v tem letu. Predavanja, te-šole in seminarji, bodo raz-'1 *''ji na družbeno-ekonomsko iz-'^raževanje in na strokovno Iz-P^raževenje.
^ružbeno-ekunomsko izobraževanja predvideva  proirčevanje gra-
va VIL kongresa ZKJ in IV. kon-9rcsa ZKS. Ciklus bo imel deset j^davanj z raapravo in d oku menici jo. Razen tega bosta delovali ^mesečna politična šola z 72 ura-'n'1 pouka in šola za delavsko samoupravljanje s ciklusom pctnaj-"'•h tem z razpravo in dokumen-'•**]o,   kar  bo   zahtevalo   30 ur
pouka. Razen teh dveh bo delovala tudi šola družbenega upravljanja pri ljudskih odborih in družbenih službah. Ciklus šestnajst tem bo zajemal šolstvo in prosveto, zdravstvo, socialno zaščito, svete stanovanjskih skupnosti, hišne :a potrošnike svete i)td. Na programu je tudi seminar za 'člane zadružnih svetov in za upravne odbore kmetijskih zadrug ter predavanja s področja družibeno-ekonomske tematike s posebnim ozirom n« komuno in podjetja. Ciklus bo obsegaj deset predavanj.
Tudi strokovno izobraževanje je sestavljeno zelo smotrno in bo ustrezalo pogojem in potrebam, ki so značilne za komuno. — Letos bosta začeli z delom 'šola za dopolnitev osnovnošolskega izobraževanja, dn sicer od 5. do 8. razreda, in šola za starše s ciklusom osmih predavanj, ki bodo zajemala področje pedagogike in psihologije. Razen tega bodio delovali tudi oddelki za odrasle pri vseh rednih šolah. Mnogim bo ugodeno tudi s solo za tuje jezike, kjer bosta na programu predvsem nemški in angleški jezik. Nič manj pomembni ne bomo tečaji za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije za kovinsko in lesno stroko in tečaji za kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo šoferjev in arvtomehanikov. Seveda niso pozabili tečajev za voznikic-amaterje. Program bodo dopolnjevali še 'strokovni tečaji za administracijo s posebnim ozirom na slovenski jezik in korespondenco, daije tečaj iz osnov gospodarskega poslovanja, iz knjigovodstva in 'končno kmetijska šole s tečajem za gospodarsko poslovanje KZ.
Dosedanje delovanje škofjeloške Delavislke univerze in pa smotrno razpreden program obetata, da bo to novo izobraževalno telo povsem opravičilo svoj namen.
Še vedno premalo mladine
DPD Svobod« »Tone Cufar« na Jesenicah je imela v soboto, 7. novembra zvečer v Delavskem domu svoj redni letni občni zbor, ki se ga je poleg članstva in predstavnikov jeseniških družbenih organizacij udeležil tudi član predsedstva Zveze Svobod Slovenije, tovariš Boštjančič.
O dosedanjem delu jeseniške Svobode je govoril njen predsednik tovariš Jože Vari. Poudaril je, da je po živahni dejavnosti na prvem mestu godba na pihala, ki pa je kvalitetno nekoliko nazadovala. Zabeležila je znaten dotok mladine, ki obiskuje Glasbeno šolo. Tudi o ansamblu narodnih peismi' in plesov, ki je imel 13 nastopov in ki je gostoval tudi v Avstriji, je iporočal pohvellno. V moškem in mešanem pevskem zboru sodeluje premalo mladine, pa tudi kvaliteta kaže večje ali manjše vrzeli. Likovni odsek deluje vseskozi enako; zajema sicer premalo mila-dine, vendar ubira pravo pot. — Zabavni ansambel je prenehati z delom, ker je razpadel v več manjših plašnih ansamblov, ki nastopajo na Jesenicah. Tudi lutkarstvo v minuli sezoni ni bilo najbolj ak-
tivno. Uspešno pa je deloval izobraževalni odsek, ki je organiziral predavanja Centra za izobraževanje odraslih. Ustanovljena je ■bila Komisija za kulturno-družabno življenje, ki je pričela s prirejanjem kullturno-umetmiških večerov.
Občni zbor je odobril tudi program dela za tekočo sezono, ki zajema predvsem vključevanje mladine in izboljšanje kvalitete vseh   sekcij.   Po   sekcijah bodo
žiti največ mladih ljudi, ki so izrazili pripravljenost in pokazali voljo tudi vnaprej sodelovati pri društvenem delu.
Precej dobmih in spodbudnih misli j« v svojem poročilu izrekel dosedanji predsednik Svobode Ludvik Knafielj. Nakazal je različne možnosti kulturnoprosvetmega dela in zlasti (poudaril pomen dela in izživljanje v klubih ter sekcijah. Na Bohinjski ibeld obstaja možnost
uvedli tudi redne delovne s-estan-  takšnega klubskega dela,  ker so
ke, na jeseniških šolah bodo organizirali aktive ter tesno sodelovali z Glasbeno šolo in Ljudsko knjižnico. Med drugim predvideva program dela tudi ustanovitev televizijskega) kluba.
Razprava je omenila tudi nujnost gradnje Delavskega doma na Jesenicah, brez katerega je vsakršno uspešno kulturno-pro svetno dlelo nemogoče. Po izjavi projektanta Gaspari ja, bodo načrti se letos gotovi, tako da bo mogoče pričeti z gradnjo že prihodnje leto. Ob tej priložnosti je predsednik društva tovariš Vari prejel nagrado za požrtvovalno vodenje dTU-štva in prizadevanje na kulturnem polju. U.
Nič več mrtvilo
za ta namen že uredili poseben prostor v spodnji dvoranici Mladinskega, doma. Vanj nameravajo namestiti knjižnico z različnimi revijami, radijski aparat in podobno. Tod naj bi se v prihodnjo shajali V9i, k'i jim je pri srcu kulturno delo, in oni, ki bi se o aktualnih kulturnih problemih in novostih želeli seznaniti iz raznih publikacij, Tevij, ali pa o njih izmenjali misli v Tazgovonih.
Amatersko gledališče na Bohinjski Beli ima precej močno tradicijo. Se posebej Tazgibano in dejavno je bilo to delo v minulih treh letih. Lemi je sicer že malce popustilo, a vendarle so bila uprizorjena tri dela: Babilonski stolp, Via Ma!« in Vozel. Z« letošnjo SO-*ono pa bo igralska sekcija, kot kaže, pnpravU« Golijevega Jurčka,
Borove Zvezde so večne, Potrčeve Krefle, Večer odlomkov iz različnih slovenskih veseloiger in moi-da še kakšno krajše delo.
Letos nameravajo obnoviti tudi pevski zbor, ki- se je sicer doslej sestajal, seveda le priložnostno, vnaprej pa naj bi bilo delo pevskega zbora smotrno in stalno. Z delovanjem folklorne skupine je bilo doslej spričo pomanjkanja strokovnega i vodstva bolj težko in tudi v prihodnje ni mogoče priča kovati, da bi se stanje posebno aboljšdlo. Na občnem zboru so te člani Svobode sporazumeli, da bi biLo potrebno in tudi koristno prirejati večere pogovorov o filmih, o literaturi, zlasti o sodobnih delih, o glasbi in podobno.
V letošnji sezoni bodo v bv'.v,. Svobodi delovale naslednje sekcije in dejavnosti: igralska, pevska, knjižničarska, klubska, roci-tacijska in 'splošno izobraževalna. Potemtakem je bi.1 na občnem zboru sprejet dokaj obsežen in zahteven program. Pri izvajanju le-tega pa bo potrebno nenehno skrbeti za kvaliteto. To zahtevo so posamezni tovariši na zboru še nVt močno .po udar M i. - Izvoljen je bil tudi nov odbor, za predsednika Svobode pa so enoglasno izbrali Zdenka Cunda, ki je že pred leti zelo uspešno vodil nekdanje prosvetno društvo na Bohinjski Bi>!i
-jb
V soboto, 7. novembra je Svoboda Podnart na dobro obiskanem občnem zboru pregledala svoje delo in sprejela program dela v prihodnosti. Bilanca dosedanjega dela je piicer skromna, pokazala pa je, da društvo živi in da pridobiva za svoje cilje in naloge vedno več mladine. Ta je pokazala zlasti zanimanje za dramatiko in šah. Lotila se bo tudi folklore in če bo društvu uspelo dobiti pevo-
tudi pevski filatelističnj
5 slikarske razstave v Kamniku
Retrospektivna razstava
akademskega slikarja S. Kumarja
' V prizadevanju, da bi Delavsko ^'•turnoprosvetno dTuštvo Solidarnost posredovalo našim delovnim 'ludam estetsko vzgojo na kar naj-v,'c področjih umetnosti, je sklenilo v okviru prireditev ob svoji *tiridesetietniai organizirati tudi ^'kars-ko razstavo. V Kamnik so Povabili znanega slovenskega sli-**rja tovarn, delavnic, železniških ^rilnic in drugih delovišč iz nevrednega amblenta naše sociali-'^'čne stvarnosti — profesorja Sta-"^a Kumarja.
Razstavljavec jc znan v vrsti 1|Rti'h slovenskih likovnih ustver-*fcev, ki so že pred našo revo'u-r'j° s svojimi slikarskimi deli kockali ramo ob rami z vso napred-slovensko umetnostjo v boju ^ega ljudstva za današnjo dTuž-7*10 ureditev. Akademijo je kon-<a'l <v Zagrebu pri znamenitih hT-^tsklh umetnikih Babfču in Hege-dšiiču.
*e pred  vojno si  je kot mlad potnik očrtal svojo razvojno pot, io je hodil vsa leta in ki jo ,°di 4e danes: ustvarjati iz živ-,penJskoga področja delovnega člo-in ustvarjali zanj, ustvarjati ,    plemenitenje njegove kulture, 2 ^niotnl'ško prikazovanje motivov ^^govega  vsakdanjega življenja, in okolice. Kot ilustrator je "^deloval v našem predvojnem na-Pre>dnem in ilegalnem tisku 'ter si
nadel ime Vinko Kosmač. Delo v času od 1932. do 1939. leta je na razstavi zastopano is petimi risba-Bki.
Okupacija je tudi našega sh-karja potisnila v zapore in taborišča, od koder se je vrnil s ciklusom risb in grafik, ki predstavljajo tragičen in pretresljiv dokument njegovega osebnega trpljenja in tega časa. Veličastno epoho povojne graditve naše industrije in, komunalnih naprav, železnic in •pristanišč izkazujejo številna sli-karjeva dela, katerih velika večina je v beograjskem ln drugih muzejih doma in. v inozemstvu. Po osvoboditvi se je namreč še z •večjo pozornostjo-in ljubeznijo obrnil k našemu delovnemu človeku ter motivom tz njegovega delovnega okolja, naslikal je celo plejado del iz industrijskega razvoja naše dežele, ki niso edinstvena samo v umetniškem oblikovanju, ampak so tudi umetniško upodobljen dokument silnega tempa razvoja našega gospodarstva v desetletju po osvoboditvi. Tudi ilustracijam in opremi našega tiska je ostal zvest in sodijo tovrstne njegove stvaritve med najboljše, kar smo jih Slovenci dobili v zadnjih letih >ia tem področju. Slikarjeva ljubezen do naše zemlje, do lepot naše oije slovenske in širše jugoslovanske domovine, ki je zanj značilna že
od mladih let, veje tudi iz vseh takšnih najnovejših del. Posebno je tu poudariti pejsaže iz Vojvodine, kamor vsako leto zahaja, kjer dela in tudi redno sodeluje na tamkajšnjih razstavah z vojvodinskimi in beograjskimi umetniki, ćejprav je doslej sodeloval že na več kot petdesetih razstavah širom po Jugoslaviji in v inozemstvu, je razstava v Kamniku prva samostojna razstava, ki ima tudi zaradi tega retrospektiven anačaj, saj izkazujejo razstavljena dela čas od 1932. leta do danes.
Razstava je bila odprta v soboto, 7. novembra
Ob premieri kamniške Solidarnosti
V. Ocvlrk „Ko bi padH oživeli"
Z uprizoritvijo drame Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«, je dramska družina Solidarnosti v Kamniku zaključila spored proslav v okviru 40-letnice Solidarnosti in 40-letnice KPJ. Tisti, ki so s strahom pričakovali, kako bo mladi režiser Tone Ipavec uspel z zahtevnim odrskim delom, so bili prijetno presenečeni. Igra je uspela. To je potrdilo tudi dolgotrajno odobravanje občinstva, ki je popolnoma napolnilo dvorano. Dejanje je teklo gladko in dinamično.
Kmeta Tiiepa je dobro oblikoval Silvo Balantič. Glasovno impresiven je vodil vsi igro do dramatičnega konca, ko prizna zločin. Nič nista zaostajali Zdenka Ma'o-vrhova v vlogi žene Polone in Tina Skorjančeva v vlogi hčerke Jul-ke. Dobro izdelana lika sta bila iupnik Vinka Gregorca in neznanec Dušana Osredkarja. Tudi ostali igralci: Vinko Zeilhofer in mladi gimnazijci v vlogi partizanov \ medigri so dobro rešili svoje vloge. Slušni in svetlobni efekti so bili posrečeni.
Uspela uprizoritev navdajo z upanjem, da bo oder Solidarnosti letos naštudiral več del kot lani. Igra je pokazala, da igralci niuo pojmstili v svojem vzponu.
vodjo, bo ustanovilo zbor. Osnovana bosta in likovni krožek. Govora je bilo tudi o lutkovnem odru.
Društvo bo tudi v prihodnje skrbelo za gostovanja bližnjih gledaliških družin, za dobra predavanja, ki bi prispevala k splošnemu izobraževanju domačinov, organiziralo bo obisk gledaliških predstav na večjih odrih in izlete ob spominskih dnevih, mladina pa bo obnovila iplesne vaje, ki so v lanski sezoni dobro uspele. Ce bo le mogoče zagotoviti potrebna sred stva, bodo nabavili tudi televizor. V prejšnji sezoni se obogatili svoje naprave z magnetofonom in ojačevalcem, v prihodnje pa bodo opremili oder z boHjšim svetlobnim parkom
'Na zboru »o žiivahno razpravijaJl •tudi o poživitvi družabnega življenja v kraju. Kulturni dom je dovolj prostoren, da bodo lahko v njem uredili klubske prostore, v katerih bodo našli delovni ljudje izobrazbo, oddih in kulturno zabavo. Občni zbor je tudi opozoril domače sindikate predvsem ha bolj&o povezavo s Svobodo pri kulturno -prosvetnem delu.
Vsekakor pa je moč ugotoviti, da se kuilturnoprosvetna dejavnost v iPodnartu otresa mrtvila. Prav mlajši rod je pokazal, da nima razumevanja samo za kino, popevke in ples, temveč tudi za tak<> oblike kulturnega izživljanja, ki so v vsej kulturni zgodovini čla-veka pomenile najvišje in najple manittejše izraze notranjega človekovega bogatenja in ki povsem ne bodo mogle nikoli odmreti.
Smotrno delo •
lepi uspehi
Ob izdredno dobri udeležbi je bil v soboto, 7. novembra na Bohinjski Bell občni zbor Svobode Med udeleženci zbora je bilo opa-
GLEDALI BOMO . . . Končno se bomo srečali z velikim filmskim SjpeiUakiom — z Ameriškim filmom, režiserja Cecila B. De Milla, Največja predstava na »VOlB. Vzporedno s tem filmom bomo gledali francosko španski barvni film Portugalske perice. Te dni bo na sporedu tudi nadaljevanje ameriškega filma Velikan (II. del). Ogledali si bomo tudi I. del italijanskega filma Siromašni, toda lepi. II. del: Siromašne toda lepe smo že gledali. Do konca meseca bodo na sporedu še: ameriški barvni film Videli se bomo v Las Vegasu, ameriški barvni film Trojanska Helena, slovenski črno-beli Tri četrtine sonca, angleški črno-beli Zapiši njeno ime s ponosom in ameriški barvni film No-tredamski zvonar.
Z letne konference Sveta Svobod občine Jesenice
Od klubov se nadejamo
^P*h, ki »o ga jeueniSkJ q<ledališ6niki zabeležili s prvo premlero v letošnji sezoni — l uprizoritvijo ^"lllerjeve tragedije »Marija Stuart«, obeta, da bo Cuiarjevo gledališče tudi letos povsem opravičilo *°Je poslanstvo In sloves dobrega ansambla. To pot naj to zadošča, prihodnji teden pa bomo objavili •^robnejšo oceuo a uprizoritvi. — Na sliki: Prizor   iz .1. dejanja
Minulo nedeljo je bila v Žirovnici letna konferenca Sveta Svobod jeseniške občine. Številni delegati 90 na konferenci sprejeli važne zaključke in programe, zlasti glede ustanavljanja klubov, ki naj dopolnijo zlasti vsebinsko delo naših prosvetnih društev.
Poročilu predsednika glasbenega sosveta tovariša Zena in poročilu predsednika dramskega sosveta tovariša Cebulja, ki sta ocenila minulo delo društev ter nakazala potrebo po organiziranju klubov, ki naj povežejo vse sekcije v široko izobraževalno delo kulturnega bogatenja naišega delovnega človeka, je sledila zanimiva razprava. S pomočjo občinskega Sveta Svobod bi kazalo zagotoviti sredstva za nabavo opreme in televizijskih sprejemnikov za klube povsod, kjer so že dani pogoji za njihovo ustanovitev. Razprava je .pokazala, da vprašanje prostorov ni ključnega pomena, saj so dosedanje izkušnje dokazale, da je moć tudi
7 najpreprostejšimi sredstvi do-,seči le<pe uspehe, le če je vsebina programov dovolj kvalitetna ;n privlačna. Klubi tudi nudijo široke možnosti za privabljanja mladine v prosvetna društva, saj ni njihova naloga samo kulturna vzgoja, temveč tudi kulturna zabava. — izredno pomembnost nalog, ki naj jih v novih in zahtevnejših pogojih ljudsko-prosvetnoga izobraževanja prevzamejo prav klubi, je obrazložil tajnik republiške Zveze Svobod Vinko Trinkhaus.
Ob koncu so delegati izvolili tudi novi dvajsetčlansiki občinski Svet Svobod in prosvetnih društev, nakar so bile zaslužnim ljudsko-prosivetnim delavcem podeljene Cufarjeve nagrade. Cufarjevo nagrado za leto 1959 so prejeli predsednik kultmrno-umetniškega društva Obrtnik z Jesenic Vinko Kavčič, d'rigeint žirovniške godbe Rudi Rozman in dolgoletni organizator '.judsko-prosvetnega dela v občini Bdo Žagar 1 Javornika. Sklepi za
nadalnje delo društev v jasendall občini bodo v bližnji prihodnosti prav gotovo zaživeli v resničnost in imnogo prispevali k oblikovanju kulturnega :n naprednega delovnega človeka.
PROSVETN1 DELAVCI V KAMNIKU SO ZBOROVALI
Prosvetni delavci kamniške občine so na zborovanju v Kamniku razpravljali o šolski reformi, ocenjevanju in drugih stanovskik vprašanjih. Zavzemali so se za šolske zadruge in ureditev otroških igrišč. Predlagali so, da bi r Kamniku ustanovili center za izposojanje poučnih filmov, prav tako pa tudi servis za orodje in material za tehnično vzgojo. Zborovale" sta pozdravila tudi predsednik ObLO Kamnik Alfred Janko in sekretar občinskega odbora ZKJ Peter Plevel. Na koncu je bil izvoljen nov odbor Sindikata prosvet-nik delavcev občine Kamnik.
0
# »C L A S GORENJSKE« kranj, is. novembra IW
Med prebivalci škofjeloškega pogorja
Namesto petrolejk
električna Inč in električni motorji
iz naših krajev
Z OBČNEGA ZBORA VAŠKEGA ODBORA SZDL OTOCE V radovljiški občini so v petek, 30. oktobra zaključili z občnimi zbori vaških odborov SZDL. Kakor na vseh ostalih zborih vaških odborov SZDL, tako so tudi v Otočah,
ljenje, še v večji meri sodelovala ce   seznanjene,   kako   je tre»»
pri  DPD   Svoboda   in   Partizanu, vzgajati zdravega in bolnega otft-
vključila se bo v četo tabornikov ka.
in v klub mladih proizvajalcev, ki Prvi  tečaj   se  je pričel 3.
ga ustanavljajo. vembra v prostorih nove šole »L*'
Odločila se je, da se bo še na- cijan  Seljak«.  Prijave sprejemaj*
prej borila za najbolj delavno mla- terenske poverjenice in odborniki
kjer se je zbora volivcev udeležil dinsko organizacijo v občini in da  Rdečega križa terena Stražišče. &
stavili prvi ebjekt — transformator v Hrastnici. Zanj je prispevala tudi Kmetijska zadruga Skofja Loka 400.000 din. V začetku leta 19.58 so napeljali iz Virska do novega transformatorja električni vod. — Mzanskim borcem. Številni požgani Takoj za tem pa do Sv. Barbare domovi, oropana posestva in ne- pod Osolnikom. Tu je lani za ob-ftteti grobovi padlih borcev pričajo, činski praznik v vseh 11 hišah »r-de so tu ljudje mnogo pretrpeli ia   vikret zagorela električna luč.
Kraji v škofjeloškem pogorju, •oprav skromni, so med našo revolucijo odigrali veliko ia pomembno vlogo. Hranili so cele bri-pade, na vse načine se pomagali NOV, mnogi so se pridružili par-
mnogo žrtvovali za to,   da bi sa
jim nekoč bolje godile.
Da bi zbližali te kraje z mestom, je bila leta 1948 zgrajen« 9 kilometrov dolga sodobna avtomobilska cesta po vsej Hrastniški dolini. Po nji danes prihajajo ti ljudje v dolino oziroma v mesto s kolesi, mopedi, avtomobili in drugimi
Letos spomladi so z deli nadaljevali. Skupno z ObLO Medvode so se lotili elektrifikacije vasi Go-vejek pod Osolnikom. Tu je zagorela luč letos 1. maja. Nekaj mrsecev za tem pa še v vasi Sv. Andrej na desni strani Hrastnice. Dela so bila v polnem razmahu, tako da je bil kmalu električni vod
Na Gorejku smo  mimo ostalih
domačih obiskali tudi družino Janeza Bukovca, po domače Rožni-kove. Tudi to domačijo poznajo mnogi partizani. 11. februarja 1944. leta, ko so se tod zadrževali partizani, so na vas streljali Nemci s topovi kar iz Medvod. Gospodarsko poslopje je tedaj do tal pogorelo, ko pa so po nekaj urah v vas prihrumeli Nemci, bilo jih je okoli 3000, so domače hoteli ao-itreliti pri osolniški cerkvi, toda kasneje so jih samo izgnali z domačij. Na Rožnikovi hiši so še danes vidni sledovi nemških granat.
Povsod, kjerkoli smo se ustavili, so nam ljudje pripovedovali o bla-
tudi ljudski poslanec dr. Miha Potočnik, največ govorili o doseženih gospodarskih uspehih v povojnih letih v radovljiški občini. V živahni razpravi je ljudski poslanec dr. Miha Potočnik volivcem odgovarjal na razna aktualna politična in gospodarska vprašanja. Volivci so bili z odgovori zelo zadovoljni, za-co so ob zaključku prosili ljudskega poslanca, da jih še obišče.
Volitve v vaške odbore SZDL v radovljiški občini bodo 6. decembra. Glasovanje bo tajno.
C. R.
LMS  V PODNARTU JE ZBOROVALA
bo ob krajevnem prazniku konec novembra letos razvila svoj prapor.
ii
V STRA2I3CU PRICETEK  TEČAJA RK
Terenski odbor RK Stražišče uvršča vsako leto v svoj program zdravstveno prosvetne tečaje, ki imajo dvojni namen: nuditi mla dini,  ženam  in dekletom
se bo prijavilo dovolj tečajni* bodo vzporedno pripravili še •* krajši tečaj za mlade žene in »•'' doče matere.
S. C.
REŠILNA AVTOBUSNA POSTAJA  NA  BLEDU NUJ^# POTREBNA
Na Bledu je Zdravstveni dol*, ki ga vsako leto obnavljajo n
sodobni povečujejo. Ker ga tudi Števibi* vpogled v osnove osebne in men- *ostje na Bledu v primeru b** talne higiene, brez česar napredna l<*zni  redno obiskujejo,  je le-t»
zelo obremenjen. Zdravstven* osebje pa je kljub prezaposlene*
napeljan tudi v zadnjo neelektrifi- STodatih električnega toka. Preteklo
cirano va6 — Sv. Ožbolt, kjer je nedeljo, ko v loški dolini ni bilo
14 hiš. V tej zadnji gorski vasici, elektrike, so tamkajšnji prebivalci
v višini 860 metrov,   je prvikrat Jele   Prav   spoznali,   kaj pomeni
zagorela luč pred tremi tedni. elektrifikacija.
žena ne more zavzeti pravega mesta v družbi in ne v družini, in vzgajati mlade ljudi v zavestne in delovne člane v organizaciji RK, Nedavno je podala LMS v Pod- ki bodo sposobni in pripravljeni voza nartu in  okolici  obračun svojega
sti vedno in z vsemi prijazne* Se večje težave pa so glede pr*" z  rešilnimi  avtomobili. J razbremeniti starejše odbornike in primeru  nujnih  prevozov  se j* delati v tej človekoljubni in do- treba zateči na pomoč k reševaj-brodelni  organizaciji. nima postajama v Radovljici alt
Slušateljicam tečajev bodo mi- na Jesenicah. Bilo bi zares pasti aktivni in uspešni mladi za- dili izbrano tvarino. Predavanja o metno razmisliti o tem, da m družniki, mladina  pa se je udej-  zdravi prehrani bodo okrepili s 38 tudi pri Zdravstvenem domu n»
urami praktičnega kuhanja v   so- Bledu ustanovi reševalna posta-
tudi
dela za obdobje po zadnji konferenci in izvolila nov odbor. Konferenca je pokazala, d« so bili zle-
zla so bila več kot naporna.      * tem Ra *e Biso vseUa opra- stvovala tudi v šahovski sekciji Treba Je bilo napraviti kilometre   rili- Treb* bo *e spremeniti način dramski družini Svobode. Za kul- dobno opremljeni šolski kuhinji na ja,   ki   bi   obenem služila
•0-letnl Franc Krek s avojo ženo
važili; postala je velikega gospodarskega pomena.
Brez elektrike si danes ae moremo zamisliti naprednega gospodarjenja in kmetovanja, skratka civiliziranega življenja. Zato je tTeba vse vasi elektrificirati — je eil sklep škofjeloške občine že pred ▼ eč leti. Vsako leto je s pomočjo ebčine. Elektro podjetja in z eqromnimi prispevki samega prebivalstva dobilo nekaj vasi električno luč. Tako so v zadnjih letih dobile električni tok naslednje ▼asi: Bodovi je, Zminec, Log, Ga-•rk, Gaberška gora, Sopotnica, Kovski vrh, Bukov vrh, Gabrovo, • reznica, Sv. Petra hrib, Hrantn:ca, •tngrob, Križna gora, Pevno, Sw. Tomaž, Krivo Brdo, Luše, Papirn ca m Zapreval. — Brez elektrike so astale vasi, ki leže više v Loškem pogorju kot so Sv. Barbara, Sv. Andrej, Sv. Ožbolt, Osolnik in Gove-jek pod Osolnikom, ki sodi v medvoško občino. Na Krajevnem odboru v Puštalu, pod katerega sadijo te vasi, so sklenili, da bodo
dolge gozdne izseke, v strmih bregovih postavljati električne drogove, napeljevati žico itd. Toda ljudje so delali izredno požrtvovalno in složno, kajti zavedali so se, kakšnega ogromnega pomena bo elektrika za njihove domove. Naj omenimo, da so potegnili štiri-žični električni vod tudi v najod-daljenejšo hišo posestniku v Fojke, ki je oddaljen od Vodnika kar dva in pol kilometra. Predračun za elektrifikacijo teh vasi je predvideval 24 milijonov dinarjev stroškov, toda dela so opravili s 16 milijoni. Od tega je bilo porablje-aega 6 in pol milijonov iz družbenih sredstev, 7 milijonov so prispevali prebivalci, 600.000 pa ObLO Medvode.    Posamezni gospodarji
kmetovanja. Obdelava zemlje ni najbolj ekonomična. Treba se bo posvetiti živinoreji, kar so mnogi že storili. Keir znajo umno gospodariti, smo prepričani, da bodo anali sami poiskati najboljšo pot do uspehov. .an
turno razvedrilo si je izbrala plesne vaje, ki so bile dobro organizirane in res kulturno izvedene. Na konferenci je bilo tudi govora o prihodnjem delu in načrtih. Mladina se bo v prihodnje bolje zanimala tudi za naše politično živ-
šoli »Lucijan Seljak«. Ostala pre- Zdravstvenemu domu v Bohinj* davanja bodo v razgovorni obliki in n« bi bilo potrebno klicat* seznanjala tečajnice o vsem, kar oddaljenih reševalnih postaj-mora vedeti dekle in meti o svo- Mogoče bi pri uresničitvi te zajem osebnem življenju. Nekaj ur misli priskočile na pomoč tudi bodo posvetili vzgoji za zakon, v razne gospodarske organizacij* več predavanjih pa bodo tečajni-
J. F.
Poravnalni sveti se uveljavljajo
ikam tožbo..
Takile ln podobni dogodki, ki kazenski  zadevi  C. K.  in A. O. nika Vrhovnega sodišča LR Slo- cev
peravnavo, s katero bi bil «-P0' poravnan brez sodne intervencij*
V razgovoru s sodnik01* Okrajnega sodišča v Kr*™* Edom Vončino smo zvedeli, «» imajo poravnalne svete že T Tržiču, v Kranju pa jih ustanavljajo na sedanjih zborih voliy* Okrajno sodišče v Kranj"
iih s skupnim imenom imenu- (kazenske zadeve Okrajnega so- venije. Tedaj so bile že znane so prispevali tudi do 800.000 din   iemo "-žalitev časti  in dobrega dišča v K., KS 501/59). Zadeva nekatere izkušnje iz dela porav
je v Tržič že poslalo 10 Prin£j
lni*
rov, od katerih jih je poravna
imena« niso ravno redki! obravnava      obtožni      predlog nalnih svetov v Srbiji, kjer so 8VGt ugodno rešil 8.
Bilo   je  na   veselici.   Glasba, Okrajnega aodišča v K. Svet je jih v nekaterih občinah ustano-    Osnutek zakona o ^
ples, vino, dobra volja... obravnaval zadevo tožbe s tož- vili že lani. Ljudska skupščina SVr(ih  predvideva,  da  se D0<"
Cveto je poročen z Antonovo nikom in obdolžencem ter uspel LRS   je  na   svojem   zasedanju morali vsi, ki bodo hoteli pri *'0r
hčerko Anico. Ta je pred časom poravnati obe sprti stranki pod letos 27. maja  sprejela   resolu- dišču vložiti tožbo, poprej i**8'
zapustila svojega moža. Cveto in naslednjimi pogoji: cijo, v kateri je med drugim pri- zati, da so že poskušali s P°r*Tj
Anton »se ne moreta«. Kjerkoli    Zasebni  tožnik C. K.  je pri- poročala tudi ustanavljanje po- navo pri poravnalnem svetu, đ
več ne zaudar-ja" po "petrolejkah" in kadarkoli prideta skupaj, je pravljen umakniti tožbo pod po- ravnalnih svetov v naši repub- pa jim to ni uspelo. Osnutek *•*
kaj narobe. gojem, da obdolženi A. O., ki je liki, ki naj bi okrepili neposredno kona tudi določa, da bodo
Srečala sta se tudi na veselici, dejanje priznal, poravna njemu sodelovanje državljanov v sod- ravnalni sveti lahko obravnav*
v vseh hišah  imajo že radijske Anton je napadel Cveta z ~ža- stroške, ki jih je doslej imel s stvu. Razen tega je bil v aprilu primere premoženjskih tožb
sprejemnike, ki jih seznanjajo in Ijivimi«   besedami,   se   pognal tožbo v znenku 1000 din, obenem dan v razpravo osnutek zakona 58.M8 dinarjev vrednosti.
Za ta veliki uspeh gre nemalo zaslug elektrifikacijskemu odboru, ki ga je vodil Jernej Hribarnik in Franc Luskovec iz elektro uprave Skofja Loka.
Pred dnevi smo te kTaje tudi mi obiskali. Ljudje so zadovoljni. Nič
bencinske in Dieslove motorje so zamenjali električni motorji. Skoro
povezujejo z ostalim svetom.
vanj in ga oklofutal. 2aljivke je Pa   nakaže  za  slepe  prispevek o poravnalnih svetih, h katere- o dejavnosti poravnalnih a**!
Pri Sv. Barbari smo se ustavili *« nekajkrat ponovil...   Cveto 1000   dinarjev,   o   čemer   mora mu so redna sodišča že stavila tov v Sloveniji so govorili tuj'
pri Francu Kreku, po domače pri J« zapustil veselični  prostor... predložiti  dokazilo  tukajšnjemu precej pripomb in spreminjeval- na konferenci predsednikov red'
... in odšel na sodišče, kjer poravnalnemu svetu. nih predlogov. nih sodišč Slovenije. V poročil"
je proti Antonu vložil zasebno    Obdolženi A. O. se strinja e    Prvenstvena naloga poravnal- ° POI*avnalnih svetih je bilo P**
tožbo  -zaradi   razžaljenja   časti pogoji ter zatrjuje, da bo izpla- nih  svetpv  kot  posebnih  druž- udarjeno, da so z družbeno-P*j
in dobrega imena«, in predlagal, čal   odnosno   nakazal   denar.   — benjh   or(ranov   je   mirno    fz- Htičneara vidika poravnalni ivjJF
dela. V letu 1956 so pripravili nacrte, zavrtali traso ©lektrovodu, zfcrali od občine potrebna finančna sredstva za začetna dela ia najeli investicijsko posojilo pri Komunalni banki. V letu 1957 e« po-
Močeradniku. Ta hiša je znana vsem partizanom, ki so se zadrževali v loški hribih. Prav tega dne je domeči sin pripeljal nov elek trični motor
ga imeli za poganjanje strojev, so sko postopanje in se ga kaznuje svetom obljublja,  da  bo  svoje med "državljani
pred dnevi prodali. »Gepel pa ne P° členu 170, odstavek 1 Kazen- odnose do tožnika uredil ter mu _t____,.__
bomo  prodali,«  je dejal  80-letnl ekega zakonika. Cveto je na ve- v  prihodnje  ne  bo  več grozil
gospodar Franc Krek, »ta naj osta- del tudi priče, ki so dogodek vi- oziroma ga kakorkoli napadal.
Tožnik C. K. umika tožbo.«
V hiši  smo pri  radijskem  spre- Sodišče pa je tožbo odstopilo    Stranki sta se torej oporazu-
jemniku  naleteli na  njegovo  80- poravnalnemu svetu v njegovem meii,
letno   ženo.   »Prvikrat   v   svojem kraju. Ta je stranki zaslišal —    jn prav to je namen poravnal-
iivljenju poslušam radio,« nam je in Cveto ter Anton sta se po- njn gvetov *»«»»*» mv^cuuvau ■« f- ._
»ovedala ta partizanom dobro zna- botala.    Zapisnik    poravnalnega '___ stroga pravila postopka. Njihov nat,   tam  intervencija držav"'*
na mati. Kakor vidimo na sliki sto iveta se glasi takole: osnovni cilj je, <fa v obravnava- »rganov ni več potrebna. V
obo še čila ia zdrava m jima ne »-Poravnalni svet je na ovoji    Ustanavljanje poravnalnih sve- nih   primerih   strankam   objek- stvu   gre   torej   za °drn'raJ]!1(
kratkem seji, dne 14. oktobra 1959 z za- cov se je v Sloveniji pričelo le- tivno predočijo objektivno sta- funkcij države na tem področJ
motor, ki so da se zoper njega uvede kazen- Obenem tudi pred poravnalnim venVodno"°noravnav^ vsekakor ena  izmed  oblik n*
posredne socialistične demo*1"5 cije, ker državljanom in niih£ vim    organizacijam omogočal snom1*
pričeli akcijo za elektrifikacijo tudi  ne za spomin na stare čase.« — dele. teh vasi.  Postavili so elektrifika-cijski  odbor,   ki  se je skupno z vsem    prebivalstvom   resno lotit
na podlagi prostovoljne   privolitve prizadetih
strank.  Delo  tričlanskih porav-
... . .   ,. .   urejanje medsebojnih
nalnih   svetov,   sestavljenih   iz        *    .  w       i /
., '......., .      vprašanj  brez intervencije
ljudi, k uz.vajo ugled v svojem žavnjh pravosodn!h ustanov. £ kraju   in   imajo   vse   po rebne KJm. poravnalnemu svetu> ki **
Ar
osebne, moralne in politične državljan| neposredno izvolil* kvalitete, ni vezano na nobena uspe posređ0vati in snor P°r»T'
bi prisodili, da bosta dopolnila 80 let.
četkom ob 10. uri razpravljal o to« aprila na pobudo predsed- nje  in  jim  svetujejo pametno
Ifaac Asimov 5
^jeklene kletk
Ne na rananjih svetovih! In vendar se Zunanji Svetovi vedno trdili, da so --oboli plod njihove kulture.
Zares je na nek način prišlo do vrheaca robotlčne ekonomije na Zunanjih Svetovih. Na Zemlji Je bilo delo robotov še omejeno na rudnike ln obdelovalne zemlje. Le v zadnjih petindvajsetih letih so začeli roboti pod vplivom Vsemtrcev prehajati tudi v Mesta.
Mesta so bila dobro zasnovana. Vsi, rareai medlevalistov, so vedeli, da v tej dobi ne bi mogla zamenjati Mesta nobena druga oblika naselja. Edina težava Je bila v tem, da Mesta dolge ae bodo mogla več ostati takšna kot so. Število prebivalcev Zemlje venomer narašča ki nekoč, lahko že v bližnji bodočnosti, bodo zaloge, ki jih hranijo Mesta, pošle, itevilo kalorij, potrebne za življenje, se bo znižalo pod minimum.
Vse to Je bilo videti tem slabše, ker so bili ta ie Vsemlrci, potomci izseljencev z Zemlje. Ti so živeli udobno na svojih redko naseljenih Svetovih, polnih robotov, daleč v Vsemlrju. Vsemlrci so ae odločili, da bodo obdržali udobnost, kajti n|ihovl Svetovi so bili rodko naseljeni, ra/rn tega pa so tudi natančne nadzorovali rojstva, omejevali so priseljevanje z Zemlje.
Bližamo se Mestu VsemircevI
Baley se Je zdrznil. Podzavestno se Je premaknil. Približuje se Sekcija Newark. Ce bo ostal še nekaj časa kjer |e, se bo kmalu znašel v Sekciji Trenton, v središču vroče ia smrdljive industrije kvasa.
Vse Je bilo odvisno od točnega preračunavanja časa. Človek Je ■oral natančno vedeli, koliko časa potrebuje za prerivanje skozi fnečo ljudi, ki Je stala na spodnji ploščadi In polglasno mrmrala, Koliko za sestop do ograje in končno koliko za prehod preko trakov sa zmanjševanje hitrosti.
Ko Je bil na koncu poti, se je ustavil natanko na pravem pločniku. In vendar niti ▼ enem trenutku nI zavestne preračunaval korakov. Ce bi, bi najverjetneje zgrešil pot.
Balev se je znašel na nenavadnem polizollranem kraju. Na izstopni postaji je stal policaj ln ko se Je oddaljilo prodorno žvižganje ekspresa, Je zavladala tn neprijetna tlilaa.
Policaj se Je približal ln Baley Je nestrpno pokazal svojo značko. Policaj Je dvignil roko in s tem pokazal, da lahko nadaljuje.
Prehod se je ožil ki tri ali štirikrat ostro zavil v levo in desno. Vsekakor je bil namenoma tako speljan. Prebivalci Zemlje se v takem prehodu aiso mogli zbrati in neposredni napad Je bil onemogočen.
Baley Je bil srečen, ker Je bil sestanek dogovorjen tako, da ga bo partner čakal na tej strani Mesta Vsemircev. Misel na zdravniški pregled nI bila nič kaj prijetna, čeprav Je bilo znano, da ga opravljajo zelo obzirno.
Pred vrsto vrat, ki so se odpirala proti Mestu, Je stal Vsemlrec. Oblečen Je bil po Zemeljski navadi: hlače, ki so se ga ob bokih tesno oprijemale, so bile ob gležnjih široke, ob straneh pa so imele dolge, široke našitke. Na sebi Je imel ie preprosto tekstronsko srajco z odpetim ovratnikom in posebnim avtomatom za zapenfanje — toda kljub vsemu Je bil Vsemlrec. Obleka ni mogla skriti njegovega obnašanja. Da Je Vsemlrec Je kazalo tudi to, kako Je stal, kako je držal glavo, kazalo se je v togih potezah na njegovih širokih licih z izrazitimi ličnicami, v skrbno urejeni pričeski s kratkimi gladkimi lasmi brez prečke. Po vsem tem se je temeljito razlikoval od Zemljana.
Batov je stopil k njemu ia monotono rekel: »Jaz sem detektiv Človek Elijah Baley, policijski odsek, Mesto New York, čin C-5.«
Pokazal Je legitimacijo in nadaljeval: »Sestati se moram z R. Da-neel OIivawom pri vhodu v Mesto Vsemircev.« Pogledal Je na svojo uro. »Nekoliko prezgodaj sem prišel. Ali lahko prosim, da sporočite, da sem prišel?«
V sebi je začutil nekaj, kar Je bilo podobno drgetanju. Navajen je bil na Zemeljske modele robotov. Vsemirskl modeli bodo drugačni. Doslej še nobenega ni videl, po Zemlji pa so krožili najrazličnejši glasovi — bolje šepetanje — o ogromnih, fantastičnih robotih z nadčloveško močjo v Zunanjem Svetu. Nehote so mu zašklepetali zobje.
Vsemlrec ga Je vljudno poslušal in potem dejal: »Ne bo potrebno. Čakal sem te.«
Balev je odrevenel. Z roko Je hotel zamahniti, pa mu Je nemočno obvisela ob telesu. Isto Je bilo z brado ln jezikom. Niti besede ni mogel spregovoriti.
Vsemlrec je rekel: »Dovoli, da se ti predstavim. Jaz sem R. Da-neei OHvaw.«
»Kako? Najbrže sem se zmotil. Mislil sem, da velika začetna črka...«
»Je ie v redu. Robot sem. Upam, da so H to povedali.«
»Povedali so mL« Balev Je zdaj le premaknil roko ln se, J po nepotrebnem, pogladil po laseh. Potem pa se Je le znašel ln ponudil roko. »Zal ml je, gospod OHvaw. Raztresen sem, veste, zamerite. Dober dan. Jaz sem Elijah Balev, sodelovala bova.« ^
»Dobro.« Robotova dlan se Je sklenila okrog njegove In za^°jj je najprej rahol dotik, ki se Je razvil v pravi prijateljski st,sfc.lc# potem popustil. »Vseeno se ml zdi, da sd ie vznemirjen. Ali te ,a b# prosim, da bi biil do mene odkritosrčen? V sodelovanju, kakrš«0 najino, Je najbolje, če so vsa dejstva vedno poznana obema. 1° mojem Svetu Je navada, da se partnerji kličejo po imenih. Ml*' da s tem ne boš kršil svojih navad?« ^
»To je samo zaradi tega, ker prav nič ne dajei vtisa, robot,« Je rekel Balev obupano.
»In to te vznemirja?« ^
»Vem, da me ne bi smelo vznemirjati, Da ... Danoel.. • '* vsi roboti v Zunanjem Svetu takšni kot si ti?«
»Med nami so Individualne razlike. Kot pri ljudeh, Elijah.*
»Naši roboti... pri njih takoj ugotovii, da »o roboti, razum*8''' TI pa si kot Vsemlrec«
»Aha, že razumem. Pričakoval si, da se boi sestal z 9r0' modelom, pa sem te presenetil. V tem primeru je popolnoma 1°9*' ^ da mora nastopati robot s poudarienlml humanoldnlml karaktpr kami. Tako se bomo Izognili n ep ril etnos Um. Je tako?« y,
Seveda Je tako. Navadni robot bi so kaj kmalu znašel v i*& čo bi se sprehajal po Mestu.
Balev Je rekel samo »da«.
»Torej pojdiva, Elijah.« ^9 Vrnila sta se k ekspresu. R. Daneel Je v hipu zapopadel 8 jjj trakov za pospeševanje hitrosti ln brez vsakršnega zastajanja je s Baleyu. Hodil Je po trakovih, kakor bi bil tega že od nekdaj v»J Baley Je začel v zmernem tempu, a je moral že kmalu p<"Pe ^ korak. Robot Je stopal z nJim vštric. Niti z najmanjiim gib010 ^ kazal, da mu je težko. Prišla sta do osrednjega dela ekspres* ^ Balev Je naravnost predrzno skočil na ploščad. Robot Je bil za nJim.
Baleya Je zalila rdečica. Dvakrat Jo pogoltnil slino ia »Ostala bova tu doli.« pS8,
»Tu doli?« Ne da bi ga ovirala hrup in ritmično gibanje ekspr,„i» je nadaljeval: »Torej so me napačno poučili, ko so ml rekli, d« čin C-5 pravico do sedeža na zgornjem traku ln pod gotovimi poff
»Prav so ti povedali. Jaz lahko grem gor, le ti ae moreš-*
»Zakaj ne bi mogel s teboj gor?«
rek«*
**ANj, 13. NOVEMBRA 1959
TELESNA KULTURA
»GLAS  GORENJSKI« 7
PRED ZAKLJUČKOM NABIRALNE AKCIJE
V KRANJSKEM OKRAJU PREKO 18 MILIJONOV
■ DINARJEV
Do zaključka velike nabiralce akcije za telesnovzgojne naftne je le še nekaj dni. V jeznem merilu so največ navali v ljudski republiki Hr-v*tski, in sicer 273,196.236 di-n*rjev, v Srbiji 242 milijonov, v Bosni in Hercegovini 219 milijonov in v Črni gori 10 mi-»lonov dinarjev. Skupaj je bi-'° torej zbranih v Jugoslaviji. Preko 947 milij onov dinarjev.
V okrajnem merilu je štab ** nabiralno akcijo zbral sku-P*j 18,475.555 dinarjev.
Najbolj se je v kranjskem °kraju izkazala občina Kranj, pr je štab zbral 9,200.000 dinarjev. Sledijo pa ji Jesenice z 2>875.OO0 dinarjev, Skofja Lo-*« z 2,090.000 dinarjev, Tržič IJ05.000 dinarjev, Radovljica ^270.000 dinarjev, Bled 950 tjfoč dinarjev, Bohinj 640.000 *lnarjev, liri 188.000 in lesniki 100.000 dinarjev. , Podatki vsekakor kažejo, da le akcija uspela in da bodo sadovi lepi in obilni. Zato bi "Ho koristno podobne akcije Pripraviti tudi v prihodnje.
Rokada - tokrat Jesenice
Na kegljiščih v Kranju in na Jesenicah je bil v nedeljo končaa tretji del moškega ekipnega prvenstva OKZ Kranj v kegljanju. Kranjčani, ki so vodili po 2. kolu, so nastopili na Jesenicah, kjer pa jim ni šlo najbolje, saj sta le Turk in Martelenc dosegla dobre rezultate. Razen tega so nastopili oslabljeni, saj so v ekipi, ki je osvojila državno prvenstvo, manjkali kar trije: brala Ambrožič in Debeljak.
PLANIKA   JESENSKI PRVAK
GORENJSKE Preteklo  nedelje  se je končalo
tudi gorenjsko nogometno prvem-, stvo. Praktično je Planika kljun dvema zaostalima tekmama med Mladostjo in Triglavom II ter Bohinjem in Triglavom II, nogometni prvak Gorenjske. Rezultati zadnjega kola: Bohinj : Jesenice 0:6, Planika : Svoboda 6:2, Partizan (Si) : Partizan (N) 3:1, Triglav II proti Tržič 1:5, Prešeren : Mladost 0:0.
Planika 9   6   1   2   34:14 13
Partizan (SL) 9 6 1 2 42:17 13 Tržič 9   5   2   2   46:20 12
Jesenice 9 5 0 4 30:20 10 Prešeren 9 4 2 3 26:27 10 Mladost 8   3   3   2   23:15 t
Svoboda 9 3 2 4 23:30 8 Triglav II 7 3 0 4 16:19 « Partizan (N) 9 2 1 6 17:26 5 Bohinj 8   0   0   8    7:75 9
Enajstorica »Planike«  Jesenski     prvak Gorenjske
Jeseničani pa so to pot izkoristili prednost domačega kegljišča. Za 164 kegljev so prehiteli Triglav lanskega prvaka, in osvojili naslov gorenjskega prvaka. Dober rezultat na Jesenicah je dosegla tudi Kranjska gora, zaradi česar se je pomaknila v skupnem plasmaju s 5. na 3. mesto. Od ostalih ekip, ki so dosegle precej slabše rezultate, je bil še najboljši Bled, vendar mu to ni zadostovalo za uvrstitev med prve štiri, ki bodo sodelovali na prvenstvu Slovenije.
Rezultati 3. kola: Jesenice 6686 fnajboljša Spec 885, Kelih 852), Triglav 6522 (Turk 852, Martelanc 849), Kranjska gora 6512 (Rečar 847), Bled 6309 (Sorl 861), Ljubelj 6181 (Ropret 826), Gradiš 6153 (Jaklič 813), Prešeren 6100 (Kavčič 814), Simon Jenko 5721 (Kniftc 805 kegljev).
Končni vrstni red: 1. Jesenice 17.975, 2. Triglav 17.904, 3. Kranjska gora 17.106, 4. Ljubelj 16.948, 5. Gradiš 16.886, 8. Bled 16.859, 7. Prešeren 16.169, 8. Simon Jenko 13.601 kegelj.
Str.
V SOBOTO IN NEDELJO NA JESENICAH KEGL.IASKI DVOBOJ JESENICE : BRUCK OB MURI (Avstrija)
Na Jesenicah so se že pripravili na sobotno in nedeljsko srečanje s kegljači iz Avstrije, iz Brucka ob Muri. To bo prvo srečanje Jeseničanov z omenjenimi kegljači,- zato, ni moč točno reči, kakšen bo izid. Spričo zadnjih uspehov Jeseničanov računajo tudi to pot z uspehom, k V SOBOTO: JESENICE : KUTZBUCHEL
Z? sobotno srečanje Jeseniških hokejistov z gosti iz Avstrije Je veliko zanimanje. Mnogi ljubitelji tega lepega zimskega športa redno spremljajo priprave našega državnega prvaka. Zadnji tekmi A in B moštev Jesenice sta pokazali, da so Jesenice bolje pripravljene kot lani ob istem času. Prvo srečanje teh dveh moštev se Je končalo s 17 : I v korist A moštva, drugo pa 13 :3. Tudi za državni praznik 29. november obetajo na Jesenicah bogat spored tekmovanj, med drugim tudi veliko drsalno revijo, na kateri bodo sodelovali umetni drsalci lz Avstrije. -k
Edino točko s prvim na lestvici
S tekmo Mladost : Svoboda, kjer je v nedeljo Mladost odvzela v republiški ženski rokometni ligi z neodločenim rezultatom 6:6 točko prvoplasirani Svobodi, se je končala republiška ženska liga.
letsvica Ženske lige
Svoboda
Slovan
Drava
Piran
Koper
Mladost
40:25 52:38 37:28 38:31 31:56 29:49
Prvenstvo Gorenjske v rokometu SEDEM ZMAG TRZlCANOV
Z zadnjim kolom, ki je bilo odigrano v nedeljo, se je zaključil jesenski del kranjske okrajne rokometne lige za moške ekipe. Ekipa TVD Partizan Tržič je tudi sedmo tekmo odločila v svojo korist in tako brez izgubljene točke postala jesenski prvak.
PRVA TOČKA:    ekipa Mladosti
Društvo, ki obeta
Razgovor s predsednikom TVD Partizan Skofja Loka Milošem Mitifrm
Obiskal sem ga v pisarni in najin razgovor je takole potekal:
»Zanima me, kaj ste v vašem društvu ukrenili v smislu zadnjega kongresa telesne kulture v Beogradu?«
»Letos smo se prizadevali, da pritegnemo čimveč članov v Partizana. To nam je uspelo. Število članov smo dvignili za 100, tako da je sedaj aktivnih članov škofjeloškega Partizana 395. Vseh članov pa je preko 500.«
»V škofjeloški občini ln v samem mestu je precej industrije; ali razmišljate oziroma ste kaj ukrenili v zvezi z rekreaktivno gimnastiko?«
»Tudi na to mislimo. Letos smo uvedli rekreativno vadbo članov in članic starih nad 30 let. Odziv je bil zelo dober; z delom bomo nadaljevali. Posebno disciplinirane so starejše članice. Skrbimo tudi za družbeno izživljanje v obliki taborjenja, pozimi pa s plesom.«
»Kje so sodelovali vaši člani in kakšne uspehe so imeli?«
DRUŽINSKI POMENKI
Osvežitev kože Modni ustvarjalci o letošnji
jesenski in zimski modi
MODA
**o tridesetem letu ženska na-v*dno opazi, da njena koža ni tako sveža in mlada, kakor
«1 jo želela. Tudi so se 2e ^orda sem in tja zarisale majh-
in skoraj nevidne — a vendarle — gubice! Kajpak pri teh ''tih ni razloga za obupavanje, Jj*c p« je čas za maske, ki bo-*° Polt še dolgo obdržale mla-?°8tno, prožno in brez gub. Naj-■°lje bo, da si za tako masko žamete čas vsak teden, da pa ^'te mask menjavate. . P&leti, ko je dovolj sadja in 26-''hjave, si naribajte prvič ko-*nJa, drugič kumaro, tretjič '"snite paradižnik, četrtič ja-itd. Sok pustite dvajset *b*ut na očiščeni koži. Po ma-8*i si namažite obraz s čistim ^'vnim oljem ali s hranljivo *rerno.
.•Posebna maska proti gubam: "^bro stepite svež rumenjak, **u polagoma dodajajte žličko ^kočega medu in pol žličke li-j^onovega soka. Ko je vse do-J*1^ zmešano v tekočo kremo, si •* namažite na   obraz in na
r*t in pustite na koži dvajset J^hut. Masko nato odstranite s J^Plo vodo, ne da bi drgnile ko-
V predlogih za jesensko in zimsko modo si je Dior vzel tri vzore: Lolito, glavno junakinjo istoimenskega romana ameriškega pisatelja Nabokova, francosko filmsko odkritje zadnjih let Petit Pascal in pa kitajski balonček. Vsi ti vzori so ga silili k izredno kratkim krilom, tako da kolena niso pokrita. Drugi pariški krojači so se odločili za tako imenovano »resno« linijo in tako pokopali slovito »nimfico«. Dolg vrat, ki ga poudarjajo obleke z okioglim izrezom in brez ovratnikov, klobuki z visokimi oglavji, dolge jopice pri kostimih in tričetrtineki kompleti — vse to sodi k tej strogi, »podaljšani« liniji.
Na jesen so se spremenile tudi barve. Medtem ko so poleti in lani prevladovali svetli barvni odtenki, je letošnja moda v znamenju temnih barv. Dior je v svojih kolekcijah postavil na prvo mesto črno barvo — torej črne obleke in plašče ter sive in črnobele tweedaste kostime za čez dan, za večerne priložnosti pa morda barvo rdečega
lampijona, kombinirano s črno. Drugi modni ustvarjalci so se odločili za rjave, vijoličaste in zelene tone. Mnogokrat kombinirajo rjavo in črno barvo, temnomodro s tem-nosivo in črno.
Tudi drugi dodatki so se spremenili. Cez dan s temnimi kostimi in plašči so pariški modni diktatorji zapovedali črne ali tcmnorjave čevlje in prav take torbice. Veliki črni in temnosivo svetleči se gumbi v dveh vrstah prav tako poudarjajo letošnjo linijo, kdaj pa kdaj pa jo dopolnjujejo tudi šali, ki segajo do roba obleke ali plašča oziroma kostima.
Pri pleteninah so v letošnji modi debeli kosmatinasti modeli, zelo pa so priljubljeni izdelki iz tako imenovane »boule« (vozlaste) volne.
NASVETI
V
Usnjene torbice lahko očistijo z navadno belo kremo za čevlje.
Cvetja ne smemo porezovati *a rastlinah takoj po dežju.
Kovinske predmete iz kromi-»anega ali temnega železa bomo •bvarovali pred rjo, če jih ■omo namazali s parafinovim •ljem.-
Steklo na oknih pa tudi na ^etrinah pohištva moramo čistiti v senci in nikoli ne, kadar •ije nanj sonce.
Zamice, ki so jih onesnažile ■suhe, bomo lepo očistile z T*to, ki smo jo napojili v alkoholu. Isto velja tudi za senčnike.
Volnene Jopice se ne bodo ■skočile, če jih perete v mrzli raztopini detergenta ali milnih z dodatkom dveh žlic amo-
niaka. Nikoli jih ne sušite na soncu. Ce jih sušite na balkonu, jih vedno pokrijte z belo krpo. Ko so skoraj suhe, jih obesite na obešalnik, da se hitreje posuše do kraja. V omari naj ne visijo na obešalniku, pač pa jih shranite lepo zravnane v predalu.
Naftalin je zelo učinkovito »redstvo proti parasitom na rastlinah. Potrosimo ga okrog rastline, ki je nameravamo rastužiti.
Madeži od črnila bodo izginili iz prta ali obleke, če jih boste nekaj časa namakali v nezavretem mleku. Pri občutljivem blagu si pripravite najprej nekaj kosmičev vate. Z namočenim v mleko ovlaiite madež in ga nato posušite z drugim kosmičem. To ponovimo večkrat.
Večerja
Obloženi kruhki z jetrnim nima-tom, kava.
Obloženi kruhki: 20dkg jeter, 20dkg maščobe, (lOdkg surovega masla, lOdkg masti), čebula, ma-jeron, 2 stroka česna, zelen peter-šilj, 2 jajci, kisle kumare, pol kilograma kruha.
Na masti zarumeni čebulo, dodaj na kocke zrezana jeterca in jih prepraži toliko, da spremene barvo. Nato jih ohladi in zmelji. Posebej umešaj surovo maslo in dodaj dobro sesekljan peteršilj, poper, majeran in česen. S tem namazom namazi kruh, okrasi ga s trdo kuhanimi jajci, kislimi kumaricami in peteršiljem.
domaČa sadna CaSa
Vzemite bolj trda jabolka, Jih olupite in zrežite na krhljičke. Po-tresite jih s sladkorjem in dodajte samo toliko vode, da jo bo komaj za prst v posodi, Ko se kuhajo, pazite, da se krhljički ne razku-hajo. Naložite jih v velike čaše, pustite, da se ohlade in narahlo pomešate z žlico brusničnega kompota ter obložite a sladko stepeno umetano.
Pulover za moža, brata aH odraslega sina. Nosi ga lahko pozimi pod suknjičem, jeseni namesto suknjiča ln ko je sneg — tudi kot smučarski pulover
»Naše društvo je imelo letos bogat spored. Sodelovali smo na festivalu »Bratstva in enotnosti« v Kranju z 80 člani, osem ekip smo poslali na Pohod ob žici okupirane Ljubljane, za Dan mladosti smo organizirali 9 štafet, pri katerih so sodelovali skoraj vsi člani. 61 članov pa je sodelovalo na festivalu telesne kulture v Beogradu. Naši pionirji in pionirke so bile najboljše v prosti sestavi vaj. V našem mestu pa smo imeli svečano otvoritev novega betonskega igrišča; istega dne smo organizirali še okrajni gorenjski telovadni nastop vseh članov, ki so bili določeni za Beograd.«
»Videl sem vaše novo igrišče. Zanima me, koliko ste prihranili fi prostovoljnim delom?«
»V počastitev 40. obletnice ZK smo letos spomladi dogradili poleg nogometnega igrišča še rokometno igrišče in igrišče za odbojko ter košarko. Pri delu je sodelovalo 150 članov, razna podjetja pa so opravila vožnje zastonj. S prostovoljnim delom smo prihranili 350.000 din.«
»V katerih ligah in panogah športne dejavnosti tekmujete?«
»Se vedno sodelujemo v nogometni gorenjski podzvezi s pionirji, mladinci in starejšimi člani. Košarkarji sodelujejo v republiški ligi, drugo moštvo pa v gorenjski podzvezi. V jeseni je bilo okrajno prvenstvo v košarki in lahki atletiki. Na novo smo spomladi ustanovili rokometno in težko atletsko sekcijo. Vseh dosedanjih tekmovanj je bilo 112.«
»Kako pa je z denarnimi sredstvi in prostori?«
»Občina nam je letos dala pol milijona dinarjev in kaže vse razumevanje. Sedanji prostor, to je telovadnica, ni kos našim potrebam. Premajhna je, in ker so v njej še kino predstave, se borimo tudi s časovno stisko. Prihodnje leto nameravamo napraviti idejni načrt za gradnjo celotnega športnega objekta, v prvi fazi veliko telovadnico. Ker je sedanja tel> vadnica premajhna, se poslužujemo tudi šolske telovadnice«
»Kakšno pa je stanje z vaditelj-skim kadrom?«
»Vaditeljski kader je kvaliteten, zato imamo tudi dobre uspehe. So mladi ljudje, ki kažejo veliko zanimanje za telesno vzgojo. Tudi člani uprave našega društva eo mlad«, njihova povprečna staro.sl ne presega 25 let. V naše vrste smo pritegnili večino delavske mladine iz podjetij in tudi našo* pionirje in mladince iz osemletke «
Ob koncu najinega razgovora pa mi je tovariš Miloš Mitič povedal, da se je njihovo društvo prijavilo za pokal »Dela«, ki ga vsako leto podeljuje uredništvo najboljšemu društvu.
Vskladiti delo posameznih komisij in svetov
• Obiskali smo predsednika komisije za šport pri Občinskem sindikalnem svetu Jesenice, Janeza Palača in ga vprašali, kaj in kako je delala omenjena komisija.
»Naša komisija je takoj v začetku razširila svojo dejavnost še na skrb za oddih in razvedrilo,« je pripovedoval tov. Palčič. »No, v glavnem se je tudi s tem pečala, mcd*-tem ko je za poživitev športne dejavnosti bolj malo naredila. Razlogov je več. Bili smo brez izkušenj, kaj in kako naj bi komisija delala. Niso nam bile znane pristojnosti. Povedati moram, da obstaja pri Občinskem ljudskem odboru še Svet za telesno vzgojo in šport, ki je reševal finančno m materialne probleme društev. Zato so se društva obračala predvsem nanj.«
• »Kaj menite, da bi bila bolje, če bi v občini deloval enoten organ, ki bi se pečal •
temi vprašanji?«
»Vsekakor! Če ima že Svet za telesno vzgojo in šport nalogo, da skrbi za probleme društev, razdeljuje sredstva itd., naj bi ta svet, mogoče okrepljen še s predstavniki sindikata skrbel tudi za enotno politiko. Zakaj bi zbirali razne podatke in delali druge ukrepe po dveh ali treh »linijah« in tako spravljali društva v nejevoljo, če bi to lahko opravil en sam organ. Prav bi pa bilo, da bi obstajale take komisije pri sindikalnih podružnicah, ki bi skrbele za šport in telesno vzgojo v kolektivih. Tu je namreč precej zanimanja za množično športno izživljanje in bi lahko odigrali pomembno vlogo ruzni klubi. Sindikalne organizacije pa naj bi prirejale medsebojna tekmovanja, kot je to primer v tovarni, kjer so razna medobratna tekmovanja.«
• »Kaj je vaša komisija naredila ob akciji za zbiranje sredstev, namenjenih športaiaa objektom?«
»Praktično ničesar, ker je šlo vse delo mimo nje. Ustanovljen je bil občinski organ, vendar naše komisije niso upoštevali. Prepričan sem, da bi bil dosežen večji uspeh, če bi v to akcijo vključili tudi našo komisijo. Vsekakor bi preko sindikalnih organizacij politično pripravili teren.
Menim, da je omenjeni svet premalo seznanjen s problem i-tiko društev. Prosili smo, n >j bi sklicali posvetovanje v predsedniki društev, vendar tega svet ni storil.«
Jopica lz kosmate volne — moderna, hkrati pa izredno uporabna. — Vse poletje vam pride prav, s krilom v jeseni nadomešča kostim, pozimi pa jo nosite kot pulover
r—--s
Se osem dni za premislek
POHITITE Z ODGOVORI NA NASO ANKETO: »IZBERITE NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE«. VASE SODELOVANJE NE BO ZAMAN. ZA DESETORICO NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE, V JUGOSLAVIJI IN NA SVETU, KI JIH BOSTE PREDLAGALI, SE VAM LAHKO NASMEHNE SREČA V OBLIKI DENARNE NAGRADE. DEVET ANKETIRANCEV, KATERIH DESETORICE BODO NAJBLIŽJE KONČNEMU REZULTATU ANKETE, BO DOBILO NAGRADE UREDNIŠTVA »GLASU GORENJSKE«.
1. NAGRADA 4000 DIN
2. NAGRADA 2000 DIN
3. NAGRADA 1000 DIN IN SEST NAGRAD PO 500 DIN.
NAJBOLJŠI ŠPORTNIK ZA LETO 1959 PA BO ZA »DAN REPUBLIKE« PREJEL PREHODNI POKAL »GLASU GORENJSKE«.
UREDNIŠTVO
9301
t--^
iauihiivGsti
NAJVEČJA JUGOSLOVAN. SKA TRGOVSKA LADJA
V pristaadiču. v Piranu je 24. oktobra prvič vrgla s vole sidro največja jugoslovanska trgovska ladja, ki nosi tudi ime tega mesta. Motorna ladja »Piran« ime nad 16.000 ton nosilnosti, dolga je 160 metrov, široka pa 20 metrov. Zgradili so jo na Japonskem v ladjedelnicah Hakodate. Njena posadka šteje 48 članov.
REKORDEN PRIDELEK HMELJA
Letos so v Sloveniji pridelali okrog 3500 ton hmelja aH za 700 ton več kot so prvotno predvidevali. — Kvaliteta pridelka pa je nekoliko slabša kot lani.
NERAZISKANA JAMA PRI UMAGU
V bližini Umaga je velika, do sedaj še neraziskana jama. Meščani so že sami poskušali raziskati ■notranjosti. Ker pa niso imeli potrebne opreme, jim je uspelo prodreti v notranjost le 1000 tmetrov. Ugotovili so, da je v jami mnogo kapnikov, prav tako kot v Postojnski jami. Menijo, da je jama povezana s podzemnim sistemom ostalih jam v Istri, ki so razširjene prav do Gorskega Kotorja. Verjetno je povezana, z ozirom na lokacijo in bližino, tudi s Postojnsko jamo.
DO KONCA LETA SE DVA FILMA
Končno vemo, kakšno bilanco bo imelo naše proiz-vodno-filmsko leto: enajstim že proizvedenim filmom sledita še dva. Bauer končuje svoj film »Tri Ane« v  produkciji Vardar-filma,
V.
Slavija pa •Kapetan Les. Mitro vi ća.
Produkcija letos zmanjšala. Lani smo dobili 14 novih filmov, latos pa 13.
snema film
v režiji Zike
filmov  se je
Shema gibanja avtomatične medplanetarne postaje
Mednarodna razstava oblačil in konfekcije, ki bo v Londonu od 7. do 13. aprila 1960. leta, bo tretja in največja razstava te vrste.   S  takimi  razstavami bo
Dne 4. oktobra je bila izstreljena tretja sovjetska kozmifna raketa, 18. oktobra pa je le-ta prvikrat obšla Luno in Zemljo. Dolžina elipse, po kateri je šla avtomatska medplanetarna posla/ja, znaša približno 1,300.000 kilometrov. Na shemi je vidna pot avtomatične medplanetarne postaje in pot Lune. Položaj Lune ob koncu vsakega obrata avtomatične medplanetarne postaje je označen s številkami. A — Zemlja, B — od Zemlje najbolj oddaljena točka postaje, C — od Zemlje najmanj oddaljena točka poti avtomatične medplanetarne postaje, D — linija gibanja kozmtčne rakete, E — pot avtomatične medplanetarne postaje, O — položaj Lune ob srečanju z avtomatično medplanetamo postajo 6. oktobra 1959. leta.
Y| — najmanjša hitrost gibanja avtomatične medplanetarne postaje - 0,4 km na sekundo, Yt — hitrost 1,2 km na sekundo, Y3 — največja hitrost gibanja avtomatične medplanetarne postaje - 4 km na sekundo, Y., — hitrost 1,2 km na sekundo.
ANTIBIOTIKI V ALGAH
Ameriški znanstveniki so prepričani, da so med štiriletnim raziskovanjem na Antarktiki odkrili nov antibiotik. Prva laboratorijska raziskavanja so pokazale, da ima celo v neprečiščcnem stanju močnejši vpliv na nekatere bakterije kot katerikoli antibiotik, ki ga danes uporabljajo.
Dr. John Sieburth, mikrobiolog Politehničnega instituta Virginije je odkril, da imajo ptice na polotoku Palmer na Antarktiki v svojem organizmu znatno zmanjšano količino črevnih bakterij. To je potrjeno z raziskavanjem ptic v drugih predelih Antarktike, ki je privedlo do domneve, da pingvini hitro umro v suženjstvu zato, ker podležejo črevesnim boleznim. Ko so raziskovali izvor hrane ptic na Antarktiki, so v želodcu neke ptice imenovane eufazij našli neko vrsto morskih alg. Laboratorijska raziskovanja so pokazala, da te alge vsebujejo substanco, za katero so znanstveniki prepričani, da je zelo močan antibiotik. Z raziskovanjem še nadaljujejo.
pričeli že leta 1957. Vabila so poslana proizvajalcem Zapadne Evrope, Avstralije, Južne Afrike, Kanade in ZDA. Predvidevajo, da bo udeležba razstavljavcev na takratni razstavi za 30 do 40% večja kot v prejšnjih letih. 2e do sedaj so rezervirali več razstavnega prostora kot za vso razstavo v letu  1958. Raz-
stavljavci   bodo   prikazali *f
proizvode in servise industriJe'
obleke, vključno tudi stroje, na'
prave,   opremo,   tekstil, okrase
itd.  Na zahtevo industrije b°
med razstavo mednarodna Wfl
ferenca, za katero so se odloči j
to
delavci strokovnih časopisov, •? obravnavajo industrijo oblačil ll tovrstna združenja.
Steklena tkanina za bolnišnico
V Angliji so pričeli v nekaterih bolnišnicah uporabljati novo snov za izdelavo rjuh, nekakšna posebna vlakna. Pravijo, da zdaleč prekašajo običajne gumijaste rjuhe. So pravzaprav mreže iz steklene tkanine med dvema  plastema iz
Japonska odprava, sestavljena iz znanstvenikov, alpinistov in snema tel jev bo odšla 9. novembra iz Tokia, da poišče na Himalaji snežnega človeka. Odpravo bo vodil profesor Medicinske fakultete Univerze v Tokiu in član Japonskega anatomskega društva Teizo Ogava. V odpravi so še direktor zoološkega vrta -Tama«, Juro Hajaši, instruktor alpinizma Kideo Jamazaki in snemalec televizije Hiromi Ocuka.
Odprava bo odšla najprej prek Kalikute v Nepal, od tu pa 18.
novembra na Himalajo. Po načrtu bodo 7. decembra postavili taborišče na področju Sola Kum-bu v podnožju Mount Everesta. Iskanje snežnega človeka bo trajalo do začetka februarja prihodnjega leta, in sicer na področju Namsebagala, kjer domnevajo, da živi snežni človek.
Vodja odprava Ogava je na tiskovni konferenci izjavil, da bo prihodnje leto odšla na podoben pohod še večja odprava, če bo tokratna naprava količkaj uspešna.
Do sedaj so razne ameriške in evropske odprave že večkrat skušale najti snežnega človeka, toda brez vsakršnega uspeha. Japonski znanstveniki menijo, da je snežni človek potomec neke primitivne rase, nikakor pa ne medved  ali  antropoidna opica.
MLADA RAST
Zopet med učenkami
Ze 20 oktobra je poteklo 5 mesecev, odkar nas je doletela huda nesreča na poti v šolo. 8ilo je to dne 20. maja na poti iz Besnice v Kranj. Takrat je eksplodiral plin bencina v avtobusu. Kako neskončna dolga je bila vožnja iz Besnice do Ljubljane, ko so nas, ki smo bile najtežje opečene, odpeljali v bolnišnico, kajti bolečine so bile neznosne.
Skrb zdravnikov in medicinskih sester nam je vlivala pogum in upanje v uspešno zdravljenje. Mučili so se namreč z nami skoro polnih 5 mesecev. V tem težkem času so nas mnogi obiskali. Naju, ki sva bili najtežje poškodovani, so hodili najdalj časa obiskovat, nama prinašali cvetja, mnogih dobrot in poguma hkrati. Zelja nas vseh, da čim prej ozdravimo, je bila nepopisna. To si je želela tudi Irena,  ki pa bolečin ni prenesla.
Zdravniki so bili zelo dobri I nami. Najbolj nam je ostala v sponi nu medicinska sestra Katica Pe gan iz kirurgičnega oddelka, ki }v po materinsko skrbela za nas.
Pred kratkim sva zapustili bolnišnico tudi midve, zadnji, ki sva morali ostati najdalj na zdravljenju. Brez posledic seveda nisva ostali, toda živi ,sva in spet hodiva v šolo, v zadnji letnik osemletke v Stražišču. Spet se vaaJk dam voziva v išoio z avtobusom, čeprav smo ob nesreči vse sklenile, da se v avtobusu ne bomo nikdar več vozile. Sedaj je vse spet po starem, živimo spet med domačimi, v lepi, najlepši vasici, saj tak občutek imava, da je naša va,s najlepša, čeprav je tudi drugje lepo. Vse je tako, kot je bilo, le Irene ni. Ob Dnevu mrtvih smo spet zasule njen grob z velikimi krizan-temami ta drugim cvetjem Skle-
nile smo, da jo bomo vsaj enkrat na leto obiskale in da jo ne bomo nikoli pozaibile.
Marinka Rafcovec in
Milka Kavčič, učenki
8 razreda  osemletke Stražišče
rlRf BUlt
Smučar
Kdor zna kaj risati, naj nariše na preganjen kos (tršega papirja smučarja, kot ga kaže slika. Toda pozor;   naslikati ga   je   treba tik
— z vodnimi barvicami ali i barv-niki, vseeno. Ostalo pa šele pride. Preskrbimo si gladke desko ali kos  lepenke,   jo na  enem koncu
na spodnjem robu papirja, tako ds pride smučka tik na spodnji robi Ko je smučar narisan, ga izrežite. Ker je bil papir preganjen, bosta nastala dva enaka smučarja. Ta dva smučarja zlepimo, samo smučki pustimo prosti. Zapognili ju bomo navzven — in smučar bo stal. Nato ga borno lepo poslikali
privzdignimo in postavimo našega smučarja na vrh — popeljal se bo ko blisk navzdol.
Ce pa se hočemo igrati v večjem krogu, naj si naredi vsak takega smučarja Sli se homo smučarske tekme. Kdor bo prvi prl-smučal v dolino, bo seveda zmagovalec.
VRECIN BRAT
Najel je gospodar delavca, da bi mu omlatll pšenico. Dogovoril se je z njim, da mu bo za dnino odmeril vrečo pšenice.
Delavec je za'čel zgodaj zjutraj mlatiti. Mlatil je vse dopoldne, mlatil popoldne in tako je prišel večer. Sonce je zašlo in mesec se je pokazal izza hriba. Prišel je go-spoiidv na skedenj in delavec mu j« rekel:
i-Dosti pšenice sem omlatil, ve-čsr je ie.«
»Kakšen večer!« se je začudil gespodar
Delavec je pokazal z roko na mesec: »In kaj je to?«
»To je sončev brat,* je odgovoril gospodar.
»Dobro, če je to (sončev brat, bom mlatil naprej.«
In je delavec mlatil do zore. Zjutraj je odšel domov. Prisil je na vrečo še eno in stopil h gospodarju po plačilo. Gospodar je začel sipati pšenico v vrečo in ko je bila gospodarjeva vreča prazna, je bila delavčeva napolnjena le do polovice.
»Kaj pa je to?« <g>e vprašal gospodar.
;>To je vrečin brat,« je odgovoril delavec.  »Le nasuj še pšenice!«
TELEVIZIJSKI MIKROSKOP NA JAPONSKEM
Japonska znanstvenika —> profesorja Univerze v Tokiu, sta dokončala poizkusni model televizijskega mikroskopa. Ta prototip mikroskopa je delo profesorja Tarna siga in Hotrija in služi za praktično uporabo.
Mikroskop omogoča, da lahko veliko število ljudi naenkrat opazuje določeni predmet, prav tako ima prednost pred električnimi mikroskopi tudi zato, ker je natančnejši za opazovanje živih celic od blizu. Mikroskop tudi mnogo jasneje očrtava črno bele kontraste kot dosedaj najboljši ameriški mikroskopi te vrste, pa tudi natančnejši so.
NAPOVEDOVALCI TORNADOV
Ameriški znanstveniki 'pripravljajo načrte za izdelavo posebnega umetnega metereološkaga satelita, ki bo napovedoval nenadne viharje — tornade in uragane. Služil bo namreč opazovanju tornadnih središč na razdalje 160.000 do 200.000 kilometrov. Metereologe na Zemlji bo pravočasno opozoril na bližajoče se neurje in s tem omogočil pravočasne obrambne ukrepe.
DARVVINOV JUBILEJ
Charles Darwin, vnuk velikega znanstvenika, bo eden od petdesetih znanstvenikov iz raznih držav, ki bodo prisostvovali proslavi 100-letnice Darwinove teorije no univerzi v Chicagu. Znani znanstvenik Julian Huxley, katerega ded Tomas Huxley je prav tako odigral važno vlogo v razvoju evolucijske teorije, bo ob tej priložnosti vodil tromesečna predavanja na Univerzi v Chicagu. V središču predavanj je seminar, ki bo trajal od 24. do 28. novembra, nu katerem bodo znanstveniki z vsega sveta proučevali stališča v zvezi a teorijo evolucije. Eden od referatov, na katerem bo zasnovana razprava, bo ooročilo Juliana Huxle-ya, v katerem pravi, da je Dur-win napravil več kot kdorkoli pred njim in za njim .Po Huxloyev;h besedah je Darwin dal prvo znanstveno obrazložitev bioloških pojavov, ki so doslej bile v glavnem
v oblasti mitologije in praznoverja.
POTROŠNJA PAPIRJA V SVETU
Svetovna potrošnja papirja in kartona se je v poslednjih 20 letih dvakrat povečala. Leta 1938 je znašala 28 milijonov ton, v preteklem letu pa že 62 milijonov ton. Na osnovi predvidenega prirastka prebivalstva in vsesplošnega ekonomskega razvoja pričakujejo, da se bo potrošnja papirja v obdobju naslednjih petnajstih let ponovno podvojila.
LITOSTROJ — 2,000.000 KM V razdobju desetih let (1947 — 1957) so v Titovih zavodih ►►Litostroj« izdelali vsega skupaj 170 različnih turbin s skupnimi 1,335.412 KM. Z novimi izdelki, H so Jih naredili v zadnjih dveh letih aH pa so še v proizvodnij, se je ta številka dvignila že na 209 turbin s skupnimi več kot 2.000.000 KM. Med turbinami, ki jih sedaj Izdelujejo, moramo omeniti dve veliki Francisovi turbini po 136.000 KM, ki bosta največji na Balkanu.
NOVI MNOŽIČNI SPEKTROMETER ZA RAZISKOVANJE DIHALNIH ORGANOV
Angleška družba Metropolitan-Vickers Electrical iz Manchestra ima nov električni instrument, s katerim analizirajo delovanje pljuč in raziskujejo procese izmenjave plinov v raznih delih pljuč.
To je spektrometer za raziskovanje dihalnih organov, ki so ga izdelali v londonski bolnici Ham-mersmit, in katerega so najprej uporabljali medicinski zdravstveni delavci 1. 1956. Pravijo, da instrument ni namenjen zgolj proučevanju obolenja pljuč, ampak da bo imel važno vlogo v zvezi z anestezijo in za proučevanje plinskih reakcij v kemiji.
LONDON POTREBUJE SEJMIŠČE
Federacija angleške industrije je v svojem letnem poročilu zahtevala, da v novem proračunu predvidijo znesek 10 milijonov funtov šterlingov za izgradnjo velikega sejmišča v Londonu. V poročilu pravijo, da bi bil za izgradnjo sejmišča potreben prostor najmanj 500.000 kvadratnih metrov in da bi bili najprimernejši tereni na Vest Endu, ali v okolici Kensingtona. Kolikor bo vlada ovrgla ta predlog, Federacija predlaga, da odobrijo vsaj 3 milijone funtov šterlingov za izgradnjo manjšega sejmišča, ki bi bilo nameščeno v obširni večnadstropni zgradbi.
plastične mase. Pravijo, da so Prf" cej lažje od gumiranega pla,jnfl' čeprav imajo vse njegove dobr< lastnosti. To novo snov se lahk* pregane, medtem ko moramo 9U' mirano platno zvijati, da ne t8*' poka. Ce so te rjuhe dolgo Pre95' njene in zložene, zadostuje, da j1" segrejemo :n že izginejo vse gub« Sicer pa jim niti vročina ne šk°' duje, niti sopara, perejo pa se o8' ravnost sijajno. Življenjska dob* novih rjuh je vsaj trikrat dalj"* kot pri običajnih gumijastih. " nove snovi izdelujejo tudi kinJ-" ške predpasnike.
KRI2ANKA ST. 33
Vodoravno: 1, industrijsko Mjffi* v Sloveniji, fi. ožgano, 9. obde'^ kos lesa, 10. znani tekač iz let Pr vojno, 11. posedujeta, 12. predlo«' 13. del  električne naipoljave, bližnji sorodnik, 17. zvok, glas.
Navpično: 1. plave barve, 2. ne danji turški velikaši, 3. pokrito vrsto padavine, 4. mesto v SiWffij 5. priimek bivšega vratarja »HfJ duika«, 7. junak priljubljene *»' din.ske knjige, 12. vršita zemlje. ^ enaka soglasnika, 14. veznik, arabski žrebec.
Rešitev križanke št. 33 Vodoravno: 1. Poe, 5. kolb^ 7. reja, 8. ima, 9. ob, 10. ti, Spa, 12. iver, 13. kitara, 14. »*' Navpično: 1. poemi, 2. JJH 3. eha, 4. izobara, 5. krito** 9. opera, 11. svat. 12. Ita.
M. Zoščonko
Prefkanosf
(T\ravega izumitelja še nisem srečal. Nisem imel sreče. Tako ne morem ugoditi vaši radovednosti in vam ne morem povedati, kakšne vrste ljudje so to in s čim se branijo.
Poznal sem sicer nekega fanta. Kar naprej jc nekaj mozgal, tehtal in obračal, a do vraga ničesar si ni izmislil. Napravil jc nekaj, kar pa ni bilo drugega kot navaden petrolejski gorilnik. Tako, da tega mladega človeka res ne moremo prištevati k liku izumitelja.
Spominjam se še dekleta, državljanke Marusje N. — Tudi to ni prava stvar. Čeprav izum, a niče-ven. Za lastno uporabo. Nesmisel, še patentirati ga bi bilo nerodno. Poleg vsega je njegov cilj — nizkoten — ohranitev osebne lastnine.
Toda osebna lastnina se iz dneva v dan krči, način življenja se spreminja, in tako ni odveč, če zabeležimo primer zadnjih ostankov skromnih izumiteljev. Njih iznajdljivost in pretkanost namenjeno ohranitvi osebne lastnine.
O tem dekletu torej. Kakšna je, vam ne morem povedati, nisem je videl. Neki študent, Ukrajinec mi je pripovedoval o njej. Zgodilo se je v njihovem internatu. Pravzaprav na nasprotni strani, v ženskem oddelku. Tam je stanovala prikupna študentka, državljanka Marusja N. Ravno prav koketna očtvrtka, ki se je nagibala k meščanskemu udobju. Pred njeno posteljo je stala mizica, pokrita 7 Žametnim prtičkam. Na tej je bilo razvrščeno polno najrazličnejših stvari: puder, ogledalce, lončki i
raznovrstnimi kremicami in ,f klenička kolinske vode. . pela. Tudi črtice, zaznamovan* povzročila vso stvar.
Ta dragocena tekočina je reč začela hlapeti. Nekdo jo A pričel, verjetno uporabljati. D* pa ni imelo odvisnega denar]* tako razkošje. Sama je zelo v* čevala, le dlani si je nekoliko oV žila s to tako dragoceno dišavo
Skrila je stekleničko pod rn,Zi°0[ pod blazino, a nič ni pomaga Nevidna roka je vedno znova J* šla skrivališče in tekočina je " ^
pela. Tudi črtice zaznamovane . etiketi niso pomagale. Tatovi ( znamenj niso upoštevali t* Rt vsaki priložnosti nekoliko oa F Toda iznajdljiva Marusja^** •■ nekaj izmislila. Na stekleničko ' prilepila listek s podobo ff^Jj ske glave, s prekrižanimi ^°J. u0 in napisom strup pod njo. 'a opremljeno stekleničko je P°\. . vila na mizo. Uspelo je, tekoO* rti več izhlapevala.
Toda izjeme morajo biti. •[T"
ie histerično dekle — ia ste čka je bila na mah prazna.
kler" Skre-
gala se je namreč s svojim f j* tom in v svoji   bolesti izpila kocino, res da brez nevarnih F sledic. Toda, če ne bi bih teg* ^ jemnega slučaja, bi bil izum , višku. — Prositi bi bilo tn0^t celo za patent — vsaj za pr'tK nost in bistrost misli.
Seveda zasenčuje ta izuni *, stvo, da služi meščanskim lixtene, som — ohranitvi osebne las t rt'
Drugih izumiteljev pa še n'iTrJ videli.
12758524