Leto VOL, štev. 7 („Jutr©« xvl, st. 40 a) LJubljana, ponedeljek 18. februarja 1935
Cena 2 Din
Lspraviuaivo. ujuoijaoa, tuiatijeva uttca 6. — Telefon 8t_ 3122, 3123,
• 3124, 3125, 3126.
fnaeratm oddelek: Ljubljana, delen» burgova uL — Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Goepoeka ulica fit. 11. — Telefon fit 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica SL l - Telefon fit. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru «t 100.
podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v MSi dr. Baum-eartnerla.
Ponedeljska izdaja
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telet« St. 3122, 3123. 3124. 3125 In 3126 ponedeijsfca irdaja »Jutra« izhaja vsa v ponedeijeK zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po poŠt preiomana Din 4.-. po raznašal-db dostavljena Din 5.- meseCno Maribor: Gosposka ulica 11. Teiefot fit. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa
Denarni zavodi in sanacija gospodarstva
Važna konferenca v Novem Sadu — Gospodarski problemi se morajo reševati po dobro premišljenem načrtu in ne na breme zgolj
ene gospodarske panoge
Novi Sad, 17. februarja, p. V prostorih hotela »Jugoslavija« se je sestala danes konferenca zastopnikov vsega jugoslovenske-denarništva. Na konferenco so prišli delegati iz vseh delov naše države, med njimi najodličnejši strokovnjaki za finančna in kreditna vprašanja. Zastopana so bila vsa udruženja denarnih zavodov in drugih finančno-kreditnih organizacij. Namen konference je bil premotriti sedanji položaj na denarnem in kreditnem trgu v zvezi z dosedanjo zakonodajo in
najnovejšimi ukrepi Jevticeve vlade. Za konferenco je vladalo zaradi tega v vseh gospodarskih krogih veliko zanimanje in so bili sprejeti sklepi te konference v vseh gospodarskih krogih z velikim odobravanjem. Konferenca se je izjavila za korenite reforme v načinu reševanja gospodarskih problemov ter je predlagala tudi ukrepe, ki naj pripomorejo do normalizacije kreditnih odnošajev in do splošnega poživ-Ijenja vsega našega gospodarstva.
Konferenco je otvoril predsednik udruženja bank v Novem Sadu g. žarko Slep-óevié, ki je uvodoma pozdravil zbrane delegate, nad 200 po številu, ter ob vsestranskem odobravanju m med toplimi ovacija-mi predlagal, naj se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel, kralju. Po tem uvodu se je konferenca konstituirala in je bil za predsednika izvoljen g. Slepčevič, za podpredsednika pa med drugimi g. dr. Ivan Slokar, predsednik udruženja bank v Ljubljani.
Glavni referat je podal predsednik udru-.fcenja bank v Beogradu dr. Vlada Marko-vič, ki je obširno orisal položaj vsega denarništva in gospodarski položaj v splošnem. O njegovem referatu se js razvila obširna razprava, v katero so posegli za-istopniki vseh glavnih gospodarskih centrov ter osvetlili vse aktualne probleme, iki so v posredni ali neposredni zvezi z denarništvom in kreditnimi odnošaj«.
Kot rezultat te razprave je bila sprejeta obsežna resolucija, ki podroouo pojasnjuje stališče denarnih m kreuitnih ustanov in njihove poglede na gospodarske probleme, obenem pa vsebuje tudi premoge za ukrepe, da se sedanji položaj izboljša in kreditne razmere in prilike na denarnem trgu čimprej normalizirajo.
Resolucija v glavnem ugotavlja:
Položaj denarništva
1.	Denarni zavod! so v vsakem narodnem gospodarstvu regulator denarnega tega in zaradi tega hrbtenica vsega narodnega gospodarstva.
2.	Denarni zavodi so brez svoje krivde 33všli v sedanje nenormalno stanje.
3.	Denarništvo je bilo z raznimi zagonskimi ukrepi paralizi rano, tako da je denarna kriza postala kritičen pojav, Id je izzval popolno desorganizacijo poprej urejenih kreditnih odnošajev.
4.	Dosedanji moratorijski zaščitni »ikrepi niso oživili gospodarstva in jih je zaradi tega treba vporabljatì samo kot začasno kratkotrajno sredstvo, da 5« omogoči prehod v normalno delovanje vsega gospodarstva,
5.	Konferenca ugotavlja, da državni In od države privilegirani denarni zavo-<1 našemu gospodarstvu niso mogli dati aadostnega nadomestila privatnega denarništva.
Pogoj za ožlvljenje gospodarstva
6.	Predpogoj za oživljenje gospodarstva je obnova zaupanja širokih ljudski slojev v denarne zavode. Zaradi tega je potrebna popolna stabilnost kreditne zakonodaje.
7.	Ceste izpremembe moratorijskih ukrepov in stalna zaščita samo dolžnikov je morala izzvati negativni vpliv na moralo dolžnikov.
Problem kmečkih dolgov
8.	Zasebno denarništvo je dobilo z najnovejšo uredbo o zaščiti kmetov, ki predvideva odgoditev vseh plačil do 1. septembra in znatno znižanje obrestne mere. Zasebni denarni zavodi, ki so dajali posojila kmetom, smejo po tej uredbi zahtevati samo 4.5 odstotne obresti, dočim morajo sami plačevati za svoje kredite pri Narodni banki 5, odnosno za lombard 6 odstotkov, če sploh še uživajo kredit pri Narodni banki, pri privatnih denarnih zavodih pa morajo plačevati za posojila 8 do 10 odstotkov.
9.	Znižanje obrestne mere v smislu najnovejše uredbe o zaščiti kmetov ima za posledico, da so vse bilance denarnih zavodov za leto 1934 fiktivne.
10.	Denarnim zavodom je nemogoče plačevali primerne obrestne mere za hranilne vloge, dokler velja za zaščitene kmečke dolgove 4 in pol odstotna obrestna mera.
11.	Celokupni kmečki dolgovi pri zasebnih denarnih zavodih znašajo vsega samo 1.7 milijarde Din. Po dosedanji 6 odstotni obrestni meri so znašale torej obresti vsega samo 102 milijona Din, od česar je bil znaten del že plačan.
12.	Linearna zaščita kmetov in obrestna mera 4.5 odstotka bi odgovarjala socialni pravičnosti samo tedaj, če bi se diferenca v iznosu 1.5 odstotka napram dosedanji 6-odstotni obrestni meri razdelila na celotno narodno gospodarstvo,
ne pa samo na eno samo panogo, to je na denarništvo.
Predlogi
Na podlagi vseh teh ugotovitev naproša konferenca kraljevsko vlado, naj v interesu oživljenja vsega gospodarstva, a denarništva in kreditnih odnošajev še posebej, nemudoma pristopi k reševanju kompleksa vseh gospodarsko-kreditnih problemov in to po točno določenem programu. Pri tem naj se defi-nitivno reši vprašanje sedaj zaščitenih kmečkih dolgov, to pa ne splošno, marveč individualno z razumnimi in razmeram odgovarjajočimi olajšavami. V tem duhu bi se morale pri sistematičnem in načrtnem reševanju vseh gospodarskih problemov'podvreči reviziji in korekturi vse dosedanje uredbe, ki so itak samo začasnega in prehodnega značaja. Pri takem reševanju gospodarskih in kreditnih problemov je absolutno potrebno, da se potrebne žrtve, ki služijo celoti, tudi porazdele na celoto. Dosedanje parcialno reševanje teh problemov ni rodilo zadovoljivih uspehov in se mora s tem prenehati, zlasti v vprašanjih, ki se nanašajo na normalizacijo kreditnih odnošajev.
Hil
Francija In Anglija odklanjata nemški manever
Med Londonom in Parizom vlada popotno soglasje glede nemškega odgovora — Nova skupna nota Berlinu
Pariz, 17. februarja. AA. Današnji pariški jutranjiki z zadovoljstvom ugotavljajo, da se britanska presoja nemškega odgovora na francosko-britanske predloge ujema s presojo, Id jo je o tej noti dala francoska javnost. Pri tej priliki izražajo listi prepričanje, da se bo tudi to pot pokazala f rancosko-britanska solidarnost in še bolj okrepila. Dalje listi poudarjajo neločljivo zvezo med posameznimi točkami francosko-britanskih predlogov in vnovič naglašajo, da Francija ne sme popustiti od dosedanjega stališča.
»Petit Parisien« pravi med drugim: Vtis imamo, da se bo Velika Britanija odločno uprla nemškemu manevru, ki mu je namen omajati solidarnost med Francijo in Anglijo, nastalo 3. februarja t. I. Če bi prišlo do kakšnih britansko-nemških razgovorov, pravi list, bi se torej mogli vršiti le s poprejšnjim pristankom Francije.
Tudi »Matin« naglasa, da Velika Britanija niti na običajen diplomatski način ne bo stopila v stike z nemško vlado glede teh vprašanj, ne da bi se poprej dogovorila s Parizom. Ni izključeno, da bosta Francija in Velika Britanija sporazumno izdelali novo skupno noto in jo poslali Berlinu.
»Oeuvre« misli, da bosta Francija in Anglija zaenkrat poslali v Berlin skupno noto, ki bo samo potrdila sprejem
nemškega odgovora, ne bo pa še odprla debato o vsebini tega odgovora. List pripominja, da bo po poprejšnji izmenjavi misli med Francijo in Veliko Britanijo, eden izmed vodilnih britanskih politikov obiskal Berlin, ali bo pa nemški zunanji minister Neurath dobil vabilo, naj pride v London. V le-tem primeru Francija ne bo poslala v London posebnega opazovalca, ker bi bilo spričo popolnega zaupanja, ki danes vlada med Londonom in Parizom, popolnoma odveč. Naposled misli »Oeuvre«, da bi pri nadaljnjih razgovorih kazalo brezpogojno določiti rok, do katerega bi nameravani pakti morali biti podpisani, da se tako onemogočijo nemške težnje po kompliciranju pogajanj.
»Echo de Paris« bi pa želel, da bi Francija in Velika Britanija v svoji skupni noti Nemčiji ne potrdili samo sprejem nemškega odgovora, temveč kar tudi odgovorili na nekatere točke tega odgovora. Po sodbi tega lista bi n. pr. kazalo takoj odgovoriti na nemško trditev, da so za ponovno oborožitev Nemčije odgovorne one države, ki se po svetovni vojni niso razorožile. Naposled pravi list, da bi bilo treba v tej noti pobliže obrazložiti pomen londonskega komunikeja od 3. februarja in pri tem podčrtati neločljivo zvezo med posameznimi predlogi Nemčiji.
Kulturni boj v Nemčiji
Razmerje med režimom in katoliško cerkvijo vedno bolj napeto — Aretacija tajnika kardinala Faulhaberja
Berlin, 17. februarja, r. Spor med katoliško cerkvijo in narodno socialističnim režimom se je v zadnjem času zopet zelo poostril. Kardinal Faulhaber je imel preteklo nedeljo pridigo, v kateri je ostro grajal novodobno poganstvo, ki ga po njegovem mnenju uvaja narodno socialistični režim.
Ta nastop vrhovnega predstavnika katoliške cerkve v Nemčiji je izzval v narodnosocijalističnih krogih silno ogorčenje. Danes so priredili v Monakovem veliko protestno zborovanje, na katerem so ideologi narodno-socialističnega kulturnega programa odgovorili na Faul-haberjeve očitke.
Med tem pa je prišlo še do drugega prav značilnega incidenta, ki je izzval veliko ogorčenje v nemških katoliških krogih. Narodni socialisti so namreč aretirali tajnika kardinala Faulhaberja dr. Weisthannerja. Ko je zapuščal škofijsko palačo, ga je nenadoma obstopilo več mladih ljudi, ki so nato poklicali
dva policaja. Policaja sta dr. Weisthannerja aretirala ter ga odvedla na bližnji policijski komisarijat. Tu so ga nad dve uri zasliševali in zahtevali od njega, da jim izroči zaupne dokumente, ki jih je imel pri sebi. Dr. Weisthanner se je temu protivil, vendar pa so mu dokumente odvzeli ter jih fotografirali in šele nato zopet vrnili. Čez tri ure so dr. Weisthannerja zopet izpustili
Kardinal Faulhaber je zaradi tega dogodka poslal vladi ogorčen protest. V katoliških krogih smatrajo, da pripravljajo narodni socialisti sistematično akcijo proti katoliški cerkvi.
Nemški avtomobilski rekord
Berlin, f februarja AA. Nemški listi javljajo iz Milana da je tamkaj pri treningu dosegel nemški avtomobilist Hans v Stuck na progi 3 km bitrost 330 km na uro in tako prekosil svetovni rekord ki ga je doslej imel Caracciola s 317 km na uro.
Codos in Rossi ponesrečila sredi Oceana
Na poletu v Južno Ameriko sta sredi Oceana ugotovila, da jima je izteklo olje — Morala sta se vrniti, toda doslej ni o njima nobenega glasu
Pariz, 17. februarja, r. V sobo tj? sta slovita francoska letalska rekorderja Codos in Bossi startela z letalom »Joseph le Brix« k poletu v Južno Ameriko. Polet je bil dobro pripravljen in se J6 start izvršil kljub veliki obtežbi letala z zalogami bencina gladko. Trajal je komaj 40 sekund. Glavni namen poleta je bil preizkusiti neposredno letalsko zvezo z Rio de Janeirom brez vmesnega pristanka, če bi se polet posrečil, bi Codos in Bossi skušala postaviti nov rekord nepretrganega poleta. Zato sta imela na krovu za rezervo še 6.450 litrov bencina in 270 litrov olja.
Iz doslej še neznanega vzroka pa se je poizkus ponesrečil. Letalo je srečno doseglo morje in je davi ob 1.45 preletelo luko Port Etienne in krenilo na Ocean. Ob 4.30 je preletelo Kapverdske otoke. Letalca sta javila, da letita proti otočju St. PauL
Ko pa sta bila daleč od suhe zemlje, tako rekoč sredi Oceana, pa sta naenkrat opazila, da je iz neznanih vzrokov Izteklo skoro vse olje ter da bi pomenilo nadaljevanje poleta gotovo smrt na morju. Letalo je namreč urejeno samo za pristajanje na kopnem. Javila sta
svojo presenetljivo ugotovitev pariški radio postaji s poročilom, da kreneta nazaj proti kopnemu.
Vest je izzvala v Parizu in francoski javnosti veliko bojazen za usodo obeh pogumnih letalcev. Francosko letalsko ministrstvo je odredilo, da krene takoj več letal iz severne Afrike letalcema nasproti, da jima pomagajo za primer, da bi morala pristati na odprtem morju. Do večera ni bilo o letalcih nobenega glasu in boje se, da ju je zadela še kaka druga nesreča.
Vzroka iztekanja olja si ne more nihče pojasniti. Codos in Bossi sta letalo pred startom ponovno podrobno pregledala in nista ugotovila nič sumljivega Defekta v vodu za olje si ne morejo razlagati drugače, kakor da gre za sabotaž-no dejanje kakega tekmeca, ki ga boli slava in pogum obeh letalcev. Vlada je odredila strogo preiskavo.
Rešena !
Pariz, 17. feb. r. Zvečer je prispela kratka vest, da sta se Codos in Rossi srečno rešila in pristala na Azorih.
Smučarske tekme SKJ
škofja Loka, 17. februarja.
Za letošnje savezne smučarske tekme SKJ je odločilo tehnično vodstvo škof jo Loko, ki se je izkazala, da je bilo to zaupanje do nje docela upravičeno, škofjeloški Sokol, na katerega ramah je bilo ogromno pripravljalnega dela, je svojo nalogo odlično dovršil, tako da so potekale vse tekme v soboto kakor tudi v nedeljo nemoteno in točno po določenem sporedu. Seveda pa je Imel mnogo opravkov tudi savezni tehnični odbor, ki se je že par dni prej utaboril v narodni šoli, ln od koder je dajal vsa še potrebna in zadnja navodila za savezne tekme, ki 60 6e jih udeleževali poleg jugoslovenski h Sokolov tudi bratje in sestre iz češkoslovaške.
Vreme je bilo obadva dneva krasno, za tekmovalce še nekoliko pretoplo, kajti pritisnila je v opoldanskih urah odmeka, ki je delala sem in tja preglavice. Toda kljub temu: škofja Loka si je priborila sloves, ki jo bo tudi v bodoče upravičeval, . da pripravlja zimskosportne prireditve večjega obsega, nego je bila vajena to doslej. Da to zmore, sta pokazala pravkar minila dneva, ko se je zbralo pri nas več sto smučarjev in so bili polni pohvale nad terenom.
Topli soInčiM' žarki so zajemali škofjeloško območje, ko se sipali vanj že v petek, še bolj pa v soboto dopoldne smučarji iz vseh predelov naše domovine, da preizkusijo svoj polet tudi na belih poljanah.
Te kine same so pokazale, da stopa naše Sokolstvo tudi v tem pogledu s silovito naglico navzgor. Pa četudi se nam vidijo nemara še sedanje številke skromne, je vendar v njih poudarjena zavest, da bo imel SKJ v postopnih letih čedalje več tekmovalcev in tekmovalk, zlasti še, ko se dvigne zanimanje za smuški sport po vseh so-kolskih edinicah v taki višini, kakršnega doživlja Gorenjska.
Ob vsem zanimanju prebivalstva so se pričele tekme v soboto. Nastopno mesto za člane je bilo takoj za škofjeloško šolo, odkoder je točno ob 14. startala prva tro-članska patrulja, ki so ji potem v enomi-nutnih presledkih sledile oßtale. Vsega je tekmovalo 28 patrulj, prijavljenih je bilo 40, na etij, zopet pred šolo, pa jih je prišlo le 14. Skupinam tričlanskih moštev je delala težkoče dolga vozna proga 12 km, še več pa Je bilo krivo dejstvo, da so posamezne skupine zašle in odstopile. Drsalna proga je bila speljana tako, da je delala tekmovalcem precej brig. Višinska razlika je znašala 340 m. vodila pa je proga od škofje Loke skozi Staro Loko do vstopa v Selško dolino, potem pa preko škofjeloškega gorovja v Poljansko dolino in od tod proti Sorskemu polju nazaj v Puštal in v mesto. Ocenjenih je bilo 10 moštev, in to tako-le : 1. vrsta 1.09.26, ČOS; 2. vrsta 1.10.10, župna vrsta Kranj 1.16.32, društvena škofja Loka 1.19.14, župna Novo mesto 1.28.32, društvena Novo mesto 1.29.26, Jesenice 1.35.50. Bohinjska Bistrica 1.39.37, Beograd 1.48.42 in Zagreb n. 2.01.31. štiri patrulje so bile diskvalificirane.
Kot druge so tekmovale članice na 6 kilometrov kot posameznice Od 23 prijavljenih tekmovalk jih je nastopilo 16 In prišlo na cilj 16 Pri tekmovanju članic se je izkazalo, da smo v tem po«ledu še mia di. na začetnih stopinjah in da bo treba še mnofco prizadevnosti ln volje, da ee uveljavimo tudi na tem področju Vseh prvih šest mest so odnesle čehmie. In s' cer Provaznikovä Alena v času 28.05, Viš-
fiakovä Ana 30.04, Sekerovä Josefa 30.16, Hulkovä Jarmila 30.23, Nefukova Zdenka 31.24, Pluhafovä Ružena 34.01. Prva med našimi je bila Smerdu Ljubica (Maribor matica) v času 39.10, druga Sporn Zora (Koroška Bela-Javornik) 40.34 in tretja Pirš Joža (Sokol I. Tabor) v času 41.14.
Ob 15.30 so pričeli startati naraščaja iki v patruljah na daljavo 4 km. Tekma je bila prirejena v okviru župe in je tekmovalo 12 patrulj, tričlanskih moštev, ki 60 vse prispele na cilj. Prvo mesto je doeegla Škofja Loka v času 28.48, drugo Dobrava (28.53), tretje Bled II. 29.01, četrto Kranj II'I. v času 29.01, peto Bled I. v 29.56, nakar si sledijo škofja Loka II. in m., Kranj I., Bohinjska Bistrica, škofja Loka IV., Jesenice in Kranj H.
Proga za članice in naraščaj se je v glavnem ujemala in je vodila mimo škofjeloškega Kamnitnika proti Gorajtam na Biže in v loku mimo Stare Loke nazaj na cilj, ki je bil pred šolo.
Savezne tekme so se danes nadaljevale, in to v smuku. Smučarji so odšli iz škofje Loke že ob 6. pod Ljubnik, odkoder so smučali navzdol proti Zini neu, kjer je bil cilj. K tekmam članov na 3.5 km se je prijavilo 150 tekmovalcev, nastopilo pa jih je 104, na cilj pa prišli 101. Dvema je bil njun uspeh razveljavljen. Prva mesta so plasirali Kozjek Vinko (Jesenice) v času 9.07 in štiri petine sek., drugi šporn Zdravko (Koroška Bela-Javornik) 9.33 in ena petina sek., Kalous František (ČOS) 9.45 in tri petine sek., Urbas Marjan (Sokol I. Ljubljana) 9.49.00, Stojanovič čedo (škofja Loka) 10.01.00, na 21. mestu sta Visič Julij (škofja Loka) in Hajek František (ČOS) v času 11.00.00. Petdeseto mesto je zasedel Stefanini Božo (Zagreb II.) v času 13.00, 52. Lukič P. (Beograd VII) 12.26 in dve petini sek., na 99. mesto se je plasiral Le-vart Arnold (Sokol I. Ljubljana) 17.23 in dve petini sek.
Istočasno se je vršila izpod Sv. Lovrenca tekma članic v smuku na 2 km. Vee prve čase so zasedle čehinje, in sicer Ne-t'ukovä Zdenka 6.14 in tri petine sek., Visùakovà Ana 7.01 in eno petino sek., Pluhafovä Ruža 7.42 in eno petino sek-, Hulkovä Jarmila 7.54 in tri petine sek., Sekerovä Josefa 8.33 in tri petine, na šestem mestu je prva Jugoslovenka černe Josipina, Kranjska gora, 8.40 in tri petine sek., zadnja (18. mesto šporn Zora, Koroška Bela-Javornik, 13.24 in štiri petine sek.
župne tekme naraščaja
Vzporedno s s a veznimi tekmama je organizirala župa Kranj tekme naraščaja in je bil odziv zelo lep. Tekmovalo se je po isti progi kakor članice. K tekmi moškega naraščaja se je prijavilo 39 tekmovalcev. Zmagovalci so bili Zwischenberger Adolf (Jesenice) v času 4.25, Kersnik Lado 450 in štiri petine sek., Lah Stanko (Jesenice) 4.56 ln ena petina sek.
K tekmi ženskega naraščaja je prišlo od 18 prijavljenih 11 tekmovalk. Prva mesta so zasedle: Pohar Vida (Jesenice) 7.35 in dve petini sek., Poeačar Slavica (Radovljica) 7.36 ln tri petine sek., Ažman Marjana (Kranj) 8.40 in tri petine sek Moški in ženski naraščaj je tekmoval ▼ smuku na 2 km.
Kot "ki ju ček sokolskih smuških slav-nosti ie bila danes pATìn'dne slovesno otvorjena nova smučarska skakalnica, ki je privabila v	Vncsrfe dobrih
2000 ljudi. O njeni otvoritvi bomo §e poročali;
Prof. dr. B. Brauner f
V spomin učenjaku in prijatelju Jugoslavije
Sobotni praški listi so prinesli vest, da je v petek 15. t. m. umrl v Pragi prof. B. Brauner tik pred svojo osemdesetletnico, ki bi jo slavil letos kot eden prvih slovanskih strokovnjakov na polju kemije in močan steber češke znanosti, ki ji je vdano služil vse življenje. Od 1. 1883. je bil profesor češke univerze v Pragi in je vzgojil celo generacijo čeških kemikov. Kakor po svojem političnem obzorju je bil prof. Brauner tudi kot znanstvenik človek svetovne orientacije in je bil v najožjih zvezah z ruskim in angleškim znanstvenim svetom. S tem je hotel pokazati, da nam Slovanom .ni treba, da smo samo ponižni nemški učenci; zato je bilo tudi njegovo ime znano v zunanjem svetu in se je pogosto imenovalo v zvezi z Mandeljejevim, katerega zvesti sotrudnik je bil.
Prof Brauner je izhajal iz stare praške narodne hiše, ki je hranila v sebi mnogo preporodnih spominov. Njegov oče dr. Brauner je bil eden prvih narodnih voditeljev leta 1848. Tako je dobila vsa družina nekak splošno slovanski značaj, ki ga je prof. Brauner zvesto čuval kot rodbinsko tradicijo. Zato je bila njegova hiša vedno odprta slovanskim gostom. Posebno Rusi, med njimi naš prijatelj prof. Francev, so se pri njem čutih kakor doma. Njegova gospa je bila navdušena rusofilka in marljiva sotrudnica pri slovanskih in humanitarnih društvih.
A nas zanima prof. B. Brauner predvsem kot prijatelj Slovencev in naše lepe Slovenije. Pred vojno so bili Braunerjevi vsako leto na Bledu ali pa v kakem drugem našem letovišču. Prof. Brauner je bil eden onih, ki so podpirali delo prof. Chodoun-skega, ki je vabil češke goste v naša alpska letovišča. To ni bil samo sport in turi-stika; vsi ti naši češki prijatelji so se zavedali, da vrše važno narodno delo.
Tako je to stvar razumel tudi prof. Brauner, ki je zato šel parkrat letovat tudi na Koroško, da bi tam Korošce učil, da ni vsak gospod Nemec, ali da ni samo Nemec gospod. Rad se je spuščal v razgovore z našimi ljudmi, govoril jim je o tem, da nas je mnogo, da moramo med seboj govoriti v svojem jeziku itd.
Nepozabna mi ostane pot, ko sem hodil z Braunerjevimi na Golico. Dasi mu je bilo že skoraj 60 let, je mladostno čil stopal po grebenu proti vrhu. Bil je ogromne krepke postave. Zdaj pa zdaj je obstal in gledal na koroško stran.
»Ali veste, da ti ljudje neradi govore po
slovensko s tujcem! Koliko truda sem imel z njimi, da bi jih naučil ponosa...«
In je pripovedoval o svojih izkušnjah. Zopet je obstal, ozrl se in iz njegovih krepkih prsi se je z nekako milino iztrgal verz:
Visoka planina, lepa domovina . . . Obrisal si je pot in solze . .. Poznal je mnogo sveta, potoval je tudi po Švici in drugih lepih deželah, a naše gore je ljubil nad vse.
L. 1918., ko sem živel kot vojak v Pragi, sem bil vsak teden njegov gost, da sva govorila o velikih dogodkih, dogodkih sodobnosti in o naši bodočnosti. Bil je to Slovan starega kova, vedno poln zaupanja in optimizma. Sedela sva v njegovi sobi, od koder se* je videlo na Nusle in na kolodvor, kjer so stali v dolgih vrstah vlaki in se počasi premikali.
»Kaj bo, dragi prijatelj, ko se bo vse to ustavilo in bo padla meja med nas in vas? Kje bo ta meja?« je rekel.
Imel je pred seboj zemljevid stare Avstrije in slovenska meja Jugoslavije je šla visoko soverno od Drave.
»Vse to morate dobiti, ne, vse to morate vzeti, veste, vzeti, kakor sq drilgi vieli vam . . .«
Imel je vsa poročila o legijah in o naši akciji v inozemstvu.
»Vse bo dobro, vse bo dobro za vas in za nas,« je govoril, ko so Nemci v maju že skoraj streljali na Pariz.
»Anglija ve, zakaj se bori.«
Ni se ustrašil niti ruske revolucije, dasi nam je bilo žal žrtev. Veroval je neomajno v Rusijo, v velikega narodnega duha, ki bo prebolel krizo, verjel je v moč slovanske vede, ki je imela v njem svojega zvestega propagatorja.
Ne enkrat je napeljal pogovor na našo bodočnost.
»Imeli boste vse, imeli boste morje in go-ré. Lepo Dalmacijo in lepo Slovenijo...«
Ves je bil v duhu pri nas. In pozneje, ko smo preživljali težke dni na Koroškem in na Krasu, se je oglasil ne enkrat s svojim: »Ti zatraceni chlapi . .
Zdaj je odšel ta veliki prijatelj naših gor, ta dobri slovanski človek, ki je v svojem širokem znanstvenem in političnem svetu našel toliko toplega srčnega čustva za nas, za našo domovino, za našo usodo, da si je zaslužil med nami najlepši spomin. Naj mu bodo te vrstice v znak hvaležnosti na njegov grob.	Dr. I. L.
Ljubljana mora postati tabor Jadranske straže
»Jutro« je poročalo o občnem zboru krajevnega odbora JS v Ljubljani. V popolnitev kratkega poročila objavljamo danes tehtna izvajanja predsednika gen. tajn. Josipa Pogačnika.
Letošnje leto pričenjamo v znamenju kongresa Jadranske straže, ki se bo vršil jeseni v Ljubljani. Naj bo ta naš občni zbor oznanjevalec in prvi manifestant za ta pomemben dogodek. Ni bilo brez razlogov, da je zadnji kongres v Skoplju izbral ravno naše mesto za to slavnost. Ravno nas na skrajni meji skupne domovine. Zato je naša sveta dolžnost, da se nanj najskrbneje pripravimo in dokumentiramo, da smo prežeti s pravo pomorsko zavestjo in največjo ljubeznijo do našega morja. Pozivam že danes vse članstvo, da naredi ob teh slavnostnih dneh svojo dolžnost, da javno in v strnjenih vrstah manifestiramo idejo jadranske straže.
Da je proniknila ideja JS v Ljubljani med najširše sloje, kaže dejstvo, da smo šteh ob koncu leta 5.000 članov. Prepričan sem, da je vse to članstvo prišlo do polnega spoznavanja vrednosti in važnosti posesti morja in njegovih dobrin. In to spoznavanje se bo in se mora širiti naprej. Ko se bo ves narod zavedal dragocene s, o-je posesti, bo morala splošna državna politika iti tisto pot, po kateri mora kot pomorska država brezpogojno iti. Takoj pri našem uedinjenju se je pokazala potreba pomorske, jadranske orientacije. Saj smo prišli v posest velike in dobro razvite obale z nekaterimi zelo dobro ležečimi pristanišči, ki imajo močna domača in tuja zaledja. Tako imamo vse pogoje in svojstva, da razvijemo pristanišča v luke mednarodnega značaja. Potem nam bo odprta pot v širni svet, kamor naj izvažamo pridelke in uvažamo neposredno dobrine tujih zemlja.
Sporedno s tem razvojem na naši obali moramo nujno zahtevati, da dobimo najkrajšo zvezo z morjem. Osnoval se je poseben akcijski odbor za zvezo Slovenije z morjem. Jadranska straža se je v polnem razumevanju važnosti tega problema stavila odboru na razpolago, žal do sedaj še nismo zaznamovali kakega vidnega uspeha. Zavedamo se pa, da nam je brezpogojno potrebna najkrajša železniška zveza morjem. Pozdravljamo sicer sedanji načrt zgraditve ceste Maribor—Ljubljana— Sušak. To nal bo samo začetek! izvršitev tega projekta pa nikakor ne sme postaviti naše zahteve po železniški zvezi med Slovenijo in morjem v ozadje, šele potem, ko bo zveza vzpostavljena, bomo uvideli in se pričeli prav zavedati velikih koristi morfa. Koliko lažje in s koliko večjim uspehom bomo nastopali, ako okrepimo našo organizacijo» Ali ni že to nujna zahteva, da postanemo močni? Imamo obalo in svobodno toplo morje, za katero nas zavida io mnogi narodi. Da pa lahko ohranimo obalo in morje od neprijateljev. nam je potrebna vojna mornarica. Ona mora biti taka. da nam ne bo očuvala samo obale. ampak nam tudi zagotovila svobodo našega moria To je eden najtežjih problemov Ampak če bo ves narod pomorsko orientiran bo naravna posledica da pristonimo tudi k reševaniu tee^a vnra.ša-nja Z močno mornarico bomo očuval* svoje morje in ga bomo lahko ponosni izročiti v nada'-fnle čuvan-ie našim notome°m.
Pri milini se ie pričelo smotrno delo in «o URpPb1 *P Zdal VpHVqrvcki, ZPlO vpoo^ivi Trimoma t>rih*ri*i<o podmladka ri* v vrste .Jadranske straže D°la se pa tu d4 vse za mladino Podisti rh je treba na morie, držati jim predavanja Vse sredstva se stekajo v Mladinski fond Vi-
teškega kralja, da se nam omogoči zidanje Mladinskega doma na Jadranu. Da, že zaradi teh naših malih je naša sveta dolžnost, da pristopimo k jadranski straži, da damo naši mladini tudi pravo zaslombo, da nam ne bo mogla kdaj v tem pogledu očitati mlačnosti in nerazumevanja. Ne more biti naše bodočnosti brez morja, ne more biti brez morja naše svobode.
To je nekaj razlogov, ki nas silijo, ki zahtevajo, da pristopamo k Jadranski straži. Da je pomorska zavest v zadnjih letih v vsej državi že pognala prave korenine, vidimo iz razveseljivih številk, kako nastajajo in rasejo novi odbori, kako hitro in stalno narašča njihovo članstvo.
Ljubljančani ne zaostajajmo! 5-000 članov je lepo število, toda še vedno veliko premajhno. Z neprestano smotreno propagando moramo pomnožiti vrste. Ni dovolj, da se človek vpiše v društvo in plača svoj članki prispevek. Ako se je zapisal kaki ideji ,mora za njo tudi delovati in jo širiti, da prodre v narod. Res obstoji ne-broj društev, toda prispevki za poediina društva, posebno pa še za našo organizacijo niso preveliki: ako jih razdeliš na mesečne obroke, niso neznosni. Marsikdo vpraša, kaj mu le nudi Jadranska straža. Imeti moramo vedno pred očmi in vsakemu raztolmačiti, da je Jadranska straža idejno društvo, od katerega ne moreš takoj zahtevati neposredne koristi. Ko bomo dosegli svoje smotre, se bomo gotovo nekoč v veliki meri vsi koristili s tem, za kar se borimo Ako ne mi, pa vsaj naša mladina in vsa bodoča pokolenja.
S ponosom ugotavljam, da je postala JS v vsej državi pomena vreden činitelj in da se tudi v Ljubljani uvažuje naša organizacija v vsej javnosti in v vseh društvih, zlasti v nacionalno obrambnih kot upoštevanja vredna pobornica za državo. Uveljavili smo ae, zato ne klonemo! Storili smo vse, da zainteresiramo javnost za našo organizacijo in uspehi so res častni. Ni javnega nastopa, da bi se ne omenila JS.
Delo v preteklem poslovnem letu je bilo razdeljeno po sekcijah in odsekih. Že med letom se je pojavila tendenca xÄed železničarsko sekcijo, ki je bila vedno najmočnejša, da si ustanovi svoj odbor. Ker je krajevni odbor uvidel, da železničarji po stanovski organizaciji in vsem ustrojstvu službe nudijo zadostno jamstvo, da bodo v samostojnem krajevnem odboru uspešno in mogoče še uspešnejše delovali v procvit in korist Jadranske straže in ker so tudi v drugih krajih (Zagrebu, Splitu) železničarji upravičili te nade, se je 13. januarja osnoval novi odbor železničarjev Ali soglasno se je odbor izjavil proti nadaljnjim ustanavljanjem krajevnih odborov na stanovski podlagi. Jadranska straža naj v svojih odborih in članstvu združuje vse sloje naroda, ker samo v medsebojnem sporazumevanju, spodbujanju, izmenjavanju gotovo, različnih nazorov in misli o pomorski mentaliteti, organizaciji, propagandi itd. so dana jamstva za res demokratično podlago organizacije in s tem tudi za napredek. Veliko si pa tudi odbor ne obeta, ako bi se ustanovili nadaljnji teritorijalni krajevni odbori, saj kaže zdaj veliko večji Zagreb ravno nasprotno stremljenje, da se krajevni odbori združijo nazaj v eno edinico
Da si pridobimo več članstva, da se nam olaiša propaganda, zlasti s predavanji smo razdelili Ljubliano v 44 rajonov v katerih bodo delovale trojke kot zaupniki. Mornarska sekcija se ie nreosnovala, člani so zelo požrtvovalni. Poštarska šteje 534 članov, ženska sekcija je bila posebno marljiva in je ponovno pokazala, da
ee tax» danes v teh težkih časih lahko s požrtvovalnostjo in dobro voljo marsikaj doseže v društvene svrhe.
Propagando smo vršili s predavanji, izleti na morje, razpečavanjem raznih predmetov v korist Jadr. straže, širjenjem brošur, knjig pomorske vsebine z priob-čevanjem člankov v dnevnikih, nadalje tudi z uspešnimi prireditvami. Glavni prireditvi sta bili lani tradicionalna v Unionu in v »Jadranskem tednu« prireditve na Taboru. Ne samo, da smo pri teh prireditvah dosegli rekordni obisk, nego je pestra slika na teh prireditvah tudi pokazala, da je ideja JS proniknila v vse sloje. Zbrali smo se vsi brpz razlike str.nu, poklica in mišljenja, toda ne samo, da se zabavamo, ampak da vsi neprisiljeno in složno manifestiramo idejo Jadranske straže. Pokazali smo, da je dobrodošel vsakdo, kateremu je naš Jadran pri srcu Imeli smo na programu še zimske prireditve toda grozna nesreča v Marseilleu je za dolgo časa ukinila vsako veselje. Počastili smo spomin Visokega Blagopokojnega
skupno s Oblastnim odborom sa mestnem magistratu dne 12. oktobra 1934 in na naši komemoraciji v Delavski zbornici dne 31. oktobra 1934. Poklonili smo se pred sliko, ki predstavlja Viteškega kralja ▼ admiralski uniformi, delo prof. Vavpotl-ča. Umetnik je podelil Jadranski straži avtorsko pravo za reprodukcijo in razpeča-vanje reprodukcij. Izvršilni odbor v Splitu snuje za maj romanje na Oplenac. Nedvomno se bomo tega romanja tudi brez propagande udeležili v najčastnejšem številu.
Daleko se ni naredilo vse, kar bi bilo
potrebno, da spravimo krajevni odbor JS na ono višino, ki naj bo dostojna Ljubljane. Ampak zavest imamo lahko, da se je JS ukoreninila med vsemi sloji in z neumornim delom se nam mora posrečiti, da bodo naše vrste rastle. Prepričati moramo vsakogar, kdor še okleva, na je pristop k Jadranski straži dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena. v taboru JS čuvamo naše morje in z njim tudi Jugoslavijo.
Muhasta zima v Rusiji
Najprvo neznosen mraz, sedaj pa skoro poletna vročina — Zaradi naglega tajanja snega so nastale velike poplave
Moskva, 17. februarja, r. Po strahovitem mrazu, ki je trajal skoro tri tedne in je potisni] živo srebro na 40 do 50 stopenj pod ničlo, je sedaj v zapadni Rusiji nastopilo za to dobo nenavadno toplo vreme. Zadnje dni je bilo na Kavkazu 20 stopenj nad ničlo. Ta nenadna vremenska izprememba je imela za posledico naglo tajanje snega. Posledica tega je bila, da so vse reke silno narast-le. Reki Kura in Araks sta prestopili bregove in poplavili ogromne komplekse. V pokrajini Krivanj je okrog 40 naselbin docela izginilo v vodi. Prebivalstvo v paničnem begu zapušča svoje do-
move in išče zavetišča v višjih pokrajinah. Vlada je mobilizirala vse bližnje garnizije in vse civilno prebivalstvo, da z vso naglico grade obrambne nasipe. Ves napor pa je bil d »sedaj zaman. Voda prodira s tako silo, da je zasilne na-
sipe sproti porušila. Nad 50.000 ljudi je brez strehe. Vlada je poslala v ogrožene pokrajine 5000 mož vojaštva, da po- I tem pogledu. Kar nam tako očividno pri-maga reševati. Za begunce je organizi- I kriva jo fašistične uradne statistik« o res-
razdobju precejšen presežek rojstev nad smrtnimi primeri in s tem naravni prirastek slovanskega prebivalstva ▼ neposredni bližini »italijanske« Gorice. Število mestnega prebivalstva pa je vendarle nekoliko naraslo, ker se je namreč v istem razdobju vselilo v mesto 242 ljudi, iz mesta izselilo pa 180 ljudi, tako da se je število mestnih prebivalcev povečalo v januarju t. L za 60 ljudi. Pripomniti moramo, da je vseljevamje večinoma prehodnega značaja, ker gre skoro izključno le za brezposelne ljudi, ki potujejo iz kraja v kraj s trebuhom za kruhom Italijanska mesta morajo nad temi »bosjaki« voditi zelo strogo evidenco, ker je namreč zanje doba bivanja v enem in istem kraju silno omejena:^ samo 15 dni se smejo ti brezposelni zadržati v mestu brez zaposlitve, če v tem času ne najdejo primernega dela, se morajo izseliti in zateči — drugam. Ker je seveda možnost zaslužka neznatna, izkazujejo mesta skoro enako število priseljencev kot izseljencev Razliko, ki govori za las v korist priseljencev, je treba večinoma pripisati več ali manj stalnim vselitvam premeščenih uradnikov, ne pa večji možnost zaslužka brezposelnih. Cela Julijska Krajina z Zadrom izkazuje n. pr. za 1. 1934 v pogledu selitev te-le številke: vselilo se je 31752, izselilo pa 30.450 ljudi. Razlika 2302 je za celo pokrajino v resnici minimalna. Tudi če bi ves ta presežek priseljencev šteli samo med brezposelne, bi bilo število priseljenih in zaposlenih ljudi v primeri s celotnim prebivalstvom (pa še celo s številom priseljencev) silno majhno. — Statistike o demografskem gibanju »italijanskih« mest v Julijski krajini nam tako posredno odkrivajo tudi težke socialne razmere teh krajev, ki jim celo zadnji ukrepi o prisilni zaposiirvi brezposelnih niso prinesli velikih sprememb v
rana pomožna akcija in zgrajena provi-zorna taborišča. Vode še neprestano naraščajo in vse kaže, da b" zavzela poplava katastrofalen obseg.
ničnem številu brezposelnih, nam toliko bolj odkrito razgaljajo nič manj uradni fašistični podatki o demografskem gibanju mest
Tako pišejo Italijani...
*.
o Tičinu ••
»Ceres i o in Vertano. Dva kraja, dve očesi, ki razodevati sedaj že zdavna: tesno zvezo z lombardsko zemljo, ki ji Tičin pripada, katere del je Tičin bil in katere del je njega drobec — čeprav samo neznaten drobec — še danes ob spominu na go-spodstvo milanskih nadškofov. Tičinskl dialekt fe živ in jasen izraz Lombardije. In duša Tičina je izraz Italije. Ta duša je v najtežjih časih tujega suženjstva sprejela in tolažila preroke vstajenja in odrešenja; in je črpala in dajala moč, vero, zaupanje. Kako naj pozabimo to intimno vez? Kako naj zrušimo to ozko vez, četudi so jo sedanji časi pred neprikritimi pritiski oddaljili od nas? Duše v najgloblji notranjosti ni mogoče spremeniti, kadar jo napaja nepretrgana tradicija. Morda čez leta ostari, a v težkem in nenadnem trenutku jo vendarle zajame plemenit podvig. Ona druga duša — tista, ki bi jo hoteli vsiliti — je tuja. Nima zveze. Ta diha in bije onstran alpske verige in nc more preko ne po starodavnih neraziskanih dolinah ne skozi predore, ki jih je zvrtala človeška roka. Ti predori pomenjajo le trgovski promet in stike med ljudmi: ne pa spremembe ljudi.« (»I commentari dell' azione fascista«, Rim, 19(34, št. 20.-21., str. 17).
•. in tako o Dalmaciji
V isti številki piše isti list o Dalmaciji, »ki ni še popolnoma združena z Italijo in ki jo je famozni rapallski dogovor večji del odstopil Jugoslaviji brez vsake resne in veljavne utemeljitve, medtem ko je poprejšnji londonski pakt dajal Italiji pravico ne samo da obdrži zasedbo severne in srednje Dalmacije z otoki, ampak, pravilno tolmačen, posebno po revoluciji v Rusiji in po veliki in odločilni zmagi 4. dovembra, pravico do zasedbe tudi celega ostalega dela, ki ga pakt izključuje. Toda pogodbe nisv večne in tudi države z več narodnostmi niao večne, kakor ni bila večna Avstrija in kakor prav gotovo tudi Jugoslavija ne bo. — Zato le pridno zahajajte v Dalmacijo, da jo boste boljše spoznali in še bolj ljubili!«
In v naslednji številki piše isti list še nadalje o »glasu italijanstva na desnem bregu Jadrana« in pravi: «Desni breg Jadrana je samo nadaljevanje levega... Voda je razdelila svet v dve ozemlji. Meja ju je tudi razdelila. Ni pa spremenila narave. Ni zatrla rodu. Ni «preobrnila duš. Gore tudi delijo Skalnata stena ustavlja promet in zvez«. Predvsem zveze duš...
V duhu lateranskega pakta:
Margottijeve posebne naloge
Nova poklonitev nadškofijskih zastopnikov Katoliške akcije fašističnim oblastem
Oorica„ v februarju 1935. Za cerkveno politiko v goriški pokrajini
kvenih in političnih oblasti na vseh poljih. Kakor poročajo fašistični listi, sta prefekt in fašistični tajnik sprejela »z vidnim zadovoljstvom to spontano poklonitev« in ».izrazila svoje veliko veselje nad izjavo zastopnikov katoliške akcije, da žele vidno in uspešno sodelovati s fašističnimi oblastmi pri obnavljanju vseh moralnih vrednot, zlasti pa pri delu za popolno civilno ujedinjenje v»eh italijanskih državljanov...« O Slovencih, ki tvorijo v goriški nadškofiji ogromno večino, ni bila izrečena niti ena pozitivna beseda. Ni pa težko razbrati, da se je mnogo govorilo o njih —	s pomočjo in
podporo cerkve, ki ima seveda tu svoje i ; T . . i >"V j »posebne naloge v obmejni coni«. Deputacija je razložila obema fašistič- | Naj samo še pripomnimo, da se je de-
je značilno, da je 6matral te dni goriški nadškof Margotti, ki se je po svojem nastopu že ponovno poklonil vsem fašističnim veljakom in jim na nedvoumen način tolmačil željo po čim tesnejšem sodelovanju cerkve s političnimi oblastmi, tudi v izpolnjevanju posebn-ih obmejnih nalog fašistične Italije, za potrebno, da odpošlje še posebno deputacijo k prefektu Introni in pokrajinskemu fašističnemu tajniku Lu-rasehiju, da se jima še posebej pokloni v imenu italijanske katoliške akcije. '""V. • v * v « rV»' • -' ' « » • » • 4. ' !■
• ' NS c*»/»—,	» » ^ v ? .
* 7- ,
nima predstavnikoma program te akcije v tem letu in namene, ki jih hoče doseči v najbližji bodočnosti, tako »s posebnim ozirom na potrebe te obmejne cone, kakor tudi v splošno dobro cerkve in domovine«. Deputacija je še prav posebno podčrtala voljo katoliškega klera (italijanskega seveda) po čim tesnejšem sodelovanju cer-
putacija, ki jo je v imenu nadškofa Mar-gottija vodil podpredsednik Katoliške akcije don Monti, poslovila od fašističnih veljakov, kakor se spodobi po lateranskem sporazumu: s fašističnim dvigom roke. Tudi ni brez pomena, da je fašistično časopisje to okolnost še posebno podčrtalo.
Po nedolžnem v videmskih zaporih
že pred enajstimi dnevi se je 251etni Jože šemrov, sin gostilničarja in posestnika v Hotedršici št 87 nad Logatcem, odpravil čez mejo po opravkih. Njegov oče ima tik za demarkacijsko črto gozd in nekaj sveta. Ker je nameraval posekati nekaj lesa, je poslal sina Jožeta čez mejo, da bi vložil pri gozdni milici potrebno proSnjo. V Italiji namreč ne smejo sekati gozda brez posebnega dovoljenja fašističnih oblasti. Jože šemrov je imel obmejno izkaznico, ki mu Je dajala pravico, ostati tri dni na italijanskem ozemlju.
čim pa je prismučal po cesti čez mejo. so ga ustavili in brez nadaljnjega aretirali Odvedli so ga preko GodoVča v Idrijo, kjer je bil zvečer dolgo zasl'Sevan Naslednjega dne pa so ga miličniki in kara-binjerji vklenjenega odvedli preko Črnega vrha proti Gorici, od tod pa brez presledka v Videm Tam so ga spravili v sodne preiskovalne zapore.
Domači so opazili, da so ga obmejni
stražarji takoj po prehodu meje ustavili in nato v spremstvu dveh obmejnih miličnikov odgnali v smeri proti Idriji. Menili so pa, da gre za kak manjši nesporazum in da se bo najbrž čez dan ali dva vrnil, šele pred dnevi so izvedeli, da je moralo biti domnevano nesporazumljenje vse bolj resnega značaja. Vsekakor obmejni miličniki niso imeli povoda aretirati ga, ker se nikoli ni bavil z opravki, ki bi bili v nasprotju z Italijanskimi zakoni Ali pa so ga morda aretirali ' f "e *T r«
Demografski neuspehi tudi v Gorici
Iz uradnih demografskih podatkov v mestu Gorici za mesec januar posnemamo. da }e Število rojstev za 2 manjše od Števila smrtnih primerov (rojstev 74. «mrV 76) Kakor v Trstu povzroča ta noiav tudi v Gorici velike skrbi italijanskim faši stičnim krogom, kaitf tudi coriška dežela, ki je izključno slovenska, izkazuje v istem
p— 0 fašistični obmejni milici je na
dan proslave 12. obletnice njene ustanovitve dne 1. februarja t. L izrekel poveljnik fašistične legije v Gorici Bi doli te-le zanimive besede: >Močni po mišicah in poživljeni po neugasni ljubezni, ponosni miličniki trdno klubujejo nevarnostim gorà in ljudi in tvorijo strnjeno pregrajo iz bajonetov, ki je noben sovražnik domovine ne more pre-dretL Bratsko združeni po enakih smotrih z drugimi oboroženimi silami ob meji, sijajno pomagajo pri zbiranja važnih informacij in na občudovanja vreden način sodelujejo tostran meje pri nadziranju vseb onih. ki nam hočejo seveda z določenimi političnimi nameni in včasih celo iz vojaških razlogov ugrabiti skrivnosti in važne novice.
P— V tržaški »Società Dalmatica* je za predavanjem Berlama o >vojšcakih v službi Serenissime« sledilo 3. t. m. že tretje predavanje v ciklusu o Dalmaciji. Govoril je to pot neki Remo Pappucia, baje doma iz Splita, o temi: »Današnja Dalmacija«. Kakor pri prejšnjih predavanjih, je tržaško občinstvo tudi fo pot napolnilo društveno dvorano in tudi sedaj niso izostali predstavniki najvišjih tržaških civilnih in vojaških oblasti. Odveč bi bilo seveda poudariti, da je tudi Pappucia zaključil svoja dolgovezna izvajanja v povsem iredentističnem smislu s pozivom na delo za >našo< (t. j. italijansko) Dalmacijo.
p— 0 mlekarnah in zavarovalnicah za go\ejo živino med našimi kmeti na Goriškem so razpravljali zastopniki kmetskih sindikatov dne 4. t. m. v Gorici pod predsedstvom uradnega tajnika goriške pokrajinske fašistične zveze kmetskih delavcev in poljedelcev Marija Pellonija. Sklenili so glede zadružnih mlekarn, ki jih je na Goriškem okrog 170, med njimi največ na Tolminskem, naj se postopoma manjše mlekarne združujejo v skupne večje mlekarne, ki naj bi bile modernejše opremljene. V krajih, kjer jih še ni, naj bi se na novo ustanovile. Kot poseben izraz volje fašističnega režima, da priskoči našemu kmetu na pomoč, je tajnik Pelloni izrazil željo po ustanavljanju zavarovalnic za govejo živino v vseh večjih krajih na deželi. Gosp. Pelloni je seveda pozabil povedati, da so že skoro v vseh večjih (in tudi manjših) krajih na Goriškem naši ljudje sami spontano ustanavljali tako mlekarne kot zavarovalnice, ki so se pod njih samostojno upravo tudi prav lepo razvijale in da jim je prav za prav i	• ^»■«v»' \ «.
s najbolj zadrgnil vrat samo zato, ker so jih pač upravljali naši ljudje, ki so se v tem svojem delu naslanjali na dolgo tradicijo zadružništva in zadružne misli. Zelo zanimiva je tudi okoliščina, da so naše kmete zastopali sami italijanski priseljenci, ki so se kot fašistični funkcionarji udeležili zborovanja. Zato je razumljivo, da naših ljudi sklepi fašističnih sindikatov prav malo ali nič ne zanimajo.
p— V Istri nameravajo v tem letu postaviti polno spomenikov in plošč, ki naj pričajo o nekdanji volji te nadvse italijanske pokrajine po združitvi z materjo — Italijo.« Tako bodo še letos odkrili spomenik Nazariju Sauru v Kopru, za katerega je izdelan tudi poseben kip, ki predstavlja »odrešeno Istro«. Na delu je tudi akcija za postavitev spomenika Oberdanku, in sicer v Labinju, Bujah, Pulju in drugih krajih. Spominsko ploščo pa bodo odkrili nekemu Virgili ju Šansonu na šoli ev. Marka v Kopru.
t— Sprememba krajevnega imena. Oblasti so odredile spremembo imena Sv. Lucije pri Tolminu, ki se bo odslej imenovala Sv. Lucija ob Soči (S Luzia d'Isonzo), ker jim je ime S. Luzia di Tolmino zve^ nela še preveč po naše. Gotovo pa ta stara slovenska vas zaradi tega ne bo postala nič bolj italijanska.	'
p— Radi izsiljevanja denarja je bil aretiran neki Alojzij Rebulla ki ie ogoljufal mnogo naših ljudi _ med njimi Gizelo Zavadlavovo v St. Petni pri Gorici — pod pretvezo, da bo zanje pri vladi dosegel vojno pokojnino. Takih izkoriščevalcev je zadnje čase, žal, vedno več med našimi nudmi.
Strassova klasična opereta »Netopir«,
se poje jutri 19. t m. za red C. V vlogi Rozalinde sodeluje tudi to pot iz ljubeznive naklonjenosti gospa Oberwalderjeva, ker uprava zaradi prezaposlenosti in preutrujenosti solistov za sedal ne more zasesti te vloge iz njih vrst. Ostala zasedba kakor običajno. Predstava je za red a
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 17. februarja.
2e nekaj dni traja odjuga, ki nam je na prostrani ljubljanski pokrajini pobrala ves sne« in namesto njega ustvarila neskončno brozgo. Različne športne prireditve so morale biti odpovedane. Navzlic temu pa so bili Ljubljančani razveseljeni ob tako krasni nedelji, kakršno lertos izjemoma uživamo sredi februarja. Nebo se je povsem zjasnilo, ozračje je bilo oenavadno toplo, kakor da so ea ogreli sami prijazni vetrovi z Jadrana. Čeprav so bile vse ceste blatne, so se vendar gruče raapeliavale v prvih popoldanskih urah iz Ljubljane koikor mravlje. Zlasti pa je bilo tudi na Gradu vse polno iz-letn'kov. A kolikor jih ni že v teku jutranjih ur odšlo na bližnje izletne postojanke, TO se oožurili noooldne. da je tako bilo v*e do večera v okolici živahno, kakor ob kakšnem roletnem dnevu.
Ban dr. Fuc častni član društva Barjanov
Dopoiune ob 10. je v mestni šoli na Barju zborovalo gospodarsko, kulturno in narodno društvo za Barje. Predsednik Jakob Vidmar je počastil spomin blagopo-koj-nega kralja Aleksandra in vzkliknil novemu kralju Petru H., čemur so se vsi navzoči pridi-užili. Tajnik g. Zebal Je navajal, da je društvo lepo napredovalo, podčrtal je nato zasluge bivšega župana m sedanjega bana dr. Dinka P u c a in predlagal, da ga občni zbor izvoli za častnega člana. Predlog je bil z velikim navdušenjem sprejet; g. ban dr. Puc je prv' društveni častni član. Pri volitvah Je bil issvKJljen ves s-tari odbor s predsednikom Vidmarjem na čelu.
„Blodni ognji"
V soboto je bil v drami lep, zanimiv večer. Po daljšem presledku je prišlo na oder izvirno slovensko delo, dr. fva Šorlija drama, »Blodni ognji«. Za krstno predstavo je bilo med občinstvom prav živahno zanimanje, hiša je bila vkljub temu, da je šlo spričo solncnegQ vremena pol Ljubljane iz mesta, polna. Prisoten je bil tudi avtor sam. Igro, ki obravnava aktualen psihološki in socialen problem — dejanje se vrši v meščanskem miljeju prav dobesedno današnjih dni _ je publika snrejela s toplim, hvaležnim aplavzom. Pisa-teli ie bil ponovno klican pred zastor. 0 predstavi bo >Juiro« prineslo Sd obširnejšo recenzijo.
Zbor gasilske župe ljubljanske
Ob 9. se je pričel v Mestnem domu občni zbor gasilske žuoe srez Ljubijana-mesto, na katerem je 31 delegatov zastopalo 13 gasilskih čet. Starešina Vrbinc se ie s pijeteto spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra kakor tudi bivšega načelnika Zupana, katerih spomin so navzoči primerno počastili.
Tajnik, zrani nacionalni in društveni delavec Boris Roš je podal obširen pregled delovanja vse organizacije, tako s tehničnega kakor administrativnega vidika. Zupa Šteje "46 izvršuiočlih, 1490 podpornih in 49 častnih članov. Kako požrtvovalno delo vrše naši gasilci, nač najbolj nazorno pričajo na-sledriie številke: Lani ie bilo v obmoS'u žu-r»e 37 malih požarov. 13 srednjih, trije večji, štirje veliki, 1 katastrofalen in na pomoč so morali gasilci tudi ob priliki katastrofalnih nonlav na Barju. Pri vßeh požarih in reševalnih akriiab je sodelovalo 47 čet in 7'.Ì9 gasilcev. §t?rie gasilci so bili pri reševanju laž,;? oo^koiovani. SVoda rw zavarovanih objektih je znašala 1,279.000 Din, na nezavarovanih 134.500 Din, rešili so pa gasilci pred uničenjem za najmanj 8 milijonov Din imetja. Največkrat se je pri ognjih vžgalo samo, več požarov je pa bilo zaradi kratkega stika, strele in drugih primerov, le v dveh primerih so ogenj zanetili neprevidni otroci. Ž upa razpolaga z 10 motornimi, šest štirikolesnimi in dvema dvokolesnima briz-galnama.
O stanju blagajne je poročal g. Pristov-?fk. vo!;.tev pa ni bilo, ker se v smislu novega zakona o gasilcih vrše vsaka tri leta.
Pri slučajnostih je bil stavljen umesten
predlog, naj se v bodoče opusti vsako smešenje in karikiranje gasilcev s strani javnosti kakor tudi v časopisju in na odrih, saj je gasilec vedno pripravljen bližnjemu priskočiti na pomoč in vedno stavlja svoje življenje na kocko. Zato je tudi nerazumljivo vedenje nekaterih ljudi, ki se celo iz gasilcev narčujejo.
Mnogo debate je povaročilo vprašanje razdelitve podpor glede na to, da so mnoge čete zelo pomanjkljivo ■ opremljene in da nimajo včasih niti najpotrebnejšega orodja. Delegat Gostila je predlagal, da se v smislu predloga lanske skupščine ustanovi odsek •tfiL zgradbo zajedniokega doma, katerega podrobnejši načrti bodo šele izdelani. V tem
pogledu gre organizaciji na roko arhitekt
Plečnik, ki je pripravljen sodelovati z nasveti in načrti. Za delegata za skupščino zajednice, ki bo 17. marca, sta bila določena gg. Vrbinc z Barja in Černe iz Gornje
Šiške.
V Ljubljani bo tudi ustanovljen župni tečaj, ki ga bodo vodili sami strokovnjaki. Tečaj bo obsegal vse panoge gasilstva v pogledu elektrotehnike, vodogradnje, administracije itd., a predavali bodo sami strokovnjaki. Naposled so razpravljali na občnem zboru še o gasilski razstavi na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. junija. Bili so pozvani vsi delegati, naj že zdaj zbirajo primerno gradivo.
Avto se je prevrnil
Ljubljana, 17. febr.
Danes ponoči se je v Št. Vidu nad Ljubljano pripetila težka avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal 381etni Prokurist Zalokarjeve tvornice na Viču g. Stanko Bizjak, brat znanega našega industrijca in tovarnarja peciva, Viljema Bizjaka.
Okrog polnoči se je odpeljal Bizjak s svojo gospo na majhnem odprtem dvosedežnem avtomobilu »Opel« (last tovarnarja Zalokarja) proti Ljubljani. Na Trati, v bližini Ziberta, napravi cesta majhen ovinek, ki ga je menda Bizjak, ki je sam šofiral, kar rezal. Cesta, ki se je čez dan otajala, je proti večeru zamrznila. Posledice so bile hude. Mali »Opel« je zdrknil po gladki cesti, Bizjak je izgubil oblast nad volanom in avtomobil se ,je z vso silo zaletel v traverso cestne železnice. Zaradi sunka se je voz postavil na glavo, Bizjak in gospa pa sta obležala pod njim.
Slučajno je prav takrat ali pa morda nekaj minut kasneje pripeljal mimo zadnji tramvaj proti Št. Vidu. Potniki
so opazili nesrečo in takoj stopili iz voza. Med prvimi je bil poštni uradnik g. Rozman, ki je potegnil Biz;- covo gospo izpod voza, njega samega pa ni mogel, ker ga je voz preveč pritisnil. Zato je naglo odhitel do bližnjega telefona, od koder je pozval reševalno postajo na pomoč. Med tem so pa že drugi potegnili Bizjaka izpod prevrnjenega avtomobila.
Bizjakova gospa je ostala pri nesreči skoraj popolnoma nepoškodovana, porezala se je samo nekaj po rokah, dočim so bile moževe poškodbe zelo hude. Bruhal je kri, ki mn je tekla tudi iz ušes.
Že čez nekaj minut so bili na kraja nesreče reševalci, ki so ga jadrno prepeljali v šlajmerjev sanatorij.
Dopoldne je bil Bizjak operiran. Zdravniki so ugotovili hud pretres možganov in tudi notranje poškodbe. Zvečer je bilo Bizjakovo stanje zelo resno.
Avtomobil sam je bil razbit na zadnjem koncu, dočim je ostal motor nepoškodovan. Vest o nesreči se je danes naglo raznesla po Ljubljani.
Slavje na Studencu
Ljubljana, 17. februarja.
V	umobolnici na Studencu so imeli danes velik dan. Na ženskem oddelku zavoda, ki je s teritorijalnimi spremembami po vojni postal zatočišče duševnega zdravja potrebnih za veliko večje ozemlje kakor nekdaj in je bil zato vsa ta leta brez primere prenatrpan, so slovesno otvorili nov paviljon, ki spada po gradnji in po svoji terapevtični opremi brez dvoma med najlepše in najmodernejše zavode te vrste v Jugoslaviji.
V	pritlični dvoranici novega poslopja, ki so jo pacijenti sami lično okrasili z zelenjem in ki so v nji improvizirali tudi skromen oltarček za blagoslovitev, se je poleg domačih prebivalcev, bolnikov, stre-žajev, sester to zdravnikov, zbrala tudi odlična družba povabljenih gostov. Med njimi so bili knezoškod dr. Rozman, bivši minister za socialno politiko in narodno zdravje Pucelj, ki je s posojilom iz izseljenskega fonda gradnjo omogočil, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje di. Mayer, ki je obenem zastopal resornega ministra dr. Marušiča in bana dr. Puca, inšpektor dr. Avramovič, inšpektor tehničnega oddelka inž. Skaber-ne, nadsvetnik inž. O ta hal in tehnik Ste-pančič, stavbeni podjetnik Saksida, ki je novo podjetje zgradil, župnik od Device Marije v Polju Müller, predsednik domače občine Jamšek in šolski upravitelj Trošt. Prisotni pa so bili seveda tudi vsi zdravniki in člani uprave obeh zavodov na Studencu in Poljanskem nasipu, upravnik dr. Gerlovič, šefi oddelkov primariji dr. Kamin, prof dr. Serko in dr. Gosti, sekun-dariji dr. Kanoni, dr. Vončina in dr. Hribar ter ekonoma Vrinskele in Logar.
Svečanost je s kratko pozdravno besedo
Slab duh iz ust
ie vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo najlepJi obraz. Obe H dve lepotni napaki se odpravita ze z enkratnim čiscen|em s prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto.
* Chlorodont da zobem blelčeč lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod.
in z iskreno zahvalo vsem, ki so pomagali najbednejSim izmed bednih ustvariti tako lepo. vsem zahtevam moderne higiene in terapije ustrezajoče domovanje, otvoril upravnik dr. Gerlovič. V toplih besedah se je spominjal zlasti zaslug svojega prednika, primarija dr. Divjaka, ki je v izredni skrbi za napredek zavoda gradnjo novega oddelka zasnoval in neutrudno zbiral sredstva, da je zamisel v razmeroma tako kratkem času dobila tako krasno realizacijo. Kakor kažejo izkustva, mora vsaka država imeti na 1000 prebivalcev najmanj 2 postelji v umobolnici. Po tem računu bi morali imeti v dravski banovini prostora za približno 2000 bolnikov, v resnici pa ga je doslej v zavodih v Novem Celju, na Studencu in v Ljubljani samo za 1380. Nujno nam je potreben Se zavod za duševno defektno mladino, predvsem pa podoben nov paviljon za moški oddelek na Studencu, kakor so ga zdaj dobile bolnice. Upajmo, je zaključil g. upravnik, da bomo v doglednem času dosegli še ta uspeh, če bomo znali vsi složno delati v prid domovini.
Zbor strežajev iz ljubljanske umobolnice, kateremu so se ubrano pridružili tudi domači bolniki in bolnice, je pod vodstvom organista Baškoviča zapel državno himno, nato pa je knezoškof dr. Rožman v lepem, pomembnem nagovoru izrazil upanje in željo, da bo ljubezen, iz katere je rojena vsa skrb za najbolj nesrečne izmed ljudi, vladala tudi v tem novem domu to bo prinesla njega prebivalcem zdravje, srečo to blagoslov. Ob asistenci domačega župnika, hišnega kurata prof. Sedeja to kaplana Prešerna je knezoškof opravil molitve to blagoslov, pevci pa so svečanost spremljali z ubranim petjem. Po cerkvenem opravilu je načelnik dr. Mayer izrekel upravi zavoda čestitke ministra za narodno zdravje ta bana, nato pa sta se vsem, ki so pomagali ustvariti novi dom, genljivo zahvalila zastopnika pacijentov ta paci-jentk. Po tej formalni otvoritvi so si gostje ogledali zgradbo, ki je v resnici v vsakem oziru lep, solnčen, higiensko ta humano urejen dom ter bo lahko služil za vzor vsem gradnjam podobnega namena v državi.
Čitaite tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Jože Savli:
Baklada v tujski le
Pravkar se je spustilo sonce za obzorje. Od Orana sem pihlja skromen vetrič. Čeprav veje z morja, ne more nič kaj ohladiti ozračja. Iz zidovja, iz zemlje, od povsod puhti vročina, ki se je nabrala čez dan. Dan za dnem neusmiljeno ige sonce in je čudno, kako spioh more kaj zrasti.
Na dvorišču pred vojašnico opazujem trop ljudi iz tujske legije. Mlad Nemec se igra sredi dvorišča s psičkom, ki mu ga je zapustil tovariš, ko je moral v Indo-Kino, kamor živalce ni smel vzeti seboj. Kuža je imenitno dresiran in nam je često vsem v zabavo. Na stopnicah pred kuhinjo sedi večja gruča in kramlja o vsem mogočem in skoro v vseh evropskih jezikih, vendar prevladuje nemščina. Nemcev je namreč največ tukaj. V vsakem transportu, ki pride sem iz Marseillea, jih je več ko pol. Bilo jih je vedno dovolj, a zadnji čas jih prihaja, bržčas zaradi novega režima v Nemčiji, izredno mnogo. Kljub svoji številnosti pa ne vživajo bogve kakšnega zaupanja pri Francozih.
V kantini si naročim liter piva, ki ie re3 poceni, toda slabo. Vina ali žgania v kantini ni. pač pa nam je vsak večer dovoljen izhod v mesto, kjer dobimo lahko vse, česar si poželi srce. Fantje
so precej v rožicah in vsak v svojem jeziku na vse pretege pojo. Piva popijejo tu neverjetne količine. Večina legijonarjev vso plačo zapije. Legijo-narski rok traja pet let in mnogo jih je, ki ves ta čas, v kolikor jih ne ovira služba, samo pijejo in hkratu preklinjajo dan, ko so vstopili v legijo. Kakor pa odslužijo in odidejo kamorkoli, ne znajo več živeti, čez nekaj mesecev se vrnejo in začno iznova staro pesem.
Iz kantine zavijem v čitalnico, kjer so nam na razpolago časniki, knjige in revije v vseh jezikih, le slovenskega ni nič. Beograjsko »Pravdo« dobivamo vsak dan, dasi Srbov ni tu nič več nego Slovencev. V čitalnici vladata red in tišina. Nekateri čitajo, drugi pišejo. Bogve kam daleč in v kateri del sveta pohiti pismo. Morda je polno hrepenenja po sestri mp+pri. do domovini —?
»Kakor nalašč! Pravkar sem še hotel iti pote,« stopi k meni znanec, Slovenec, ki je že delj časa tu.
»Kaj pa imaš tako važnega?«
»Nocoj priredi legija bakljado po mestu. Te bo zanimalo, boš videl! Kar hitro v paradno uniformo!«
Kmalu sva v mestu. Kakor je čez dan zaradi vročine kakor izumrlo, tako so sedaj ulice polne ljudstva, črnci, Arab-
ci, španski, italijanski in francoski priseljenci, največ pa je legijonarjev. Menda je vsak drugi prebivalec Sidi-Bel-Abbesa legijonar. Domačinov je malo. Težko si je misliti, kakšno bd bilo to mesto brez legijonarjev.
Pred barom sedeva za mizo v palmovo senco in naročiva steklenico močnega, rdečega vina domačega pridelka, ki niti ni predrago, sem od vojašnic pa se že oglašajo zvoki legijonarske koračnice.
To je res vredno pogleda! Na čelu jezdi na pravih arabskih konjičih oddelek spahijev. (»Spahis«, arabska konjenica v francoski službi.) Sami mrki, resni možje z golimi sabljami v rokah. Vsi nosijo rjave škornje, široke platnene hlače in prave arabske burnuse, le častnik spredaj je Francoz. Za njimi koraka kakih sto glav broječa godba v paradni uniformi. Hlače in jopič sta iz tenkega blaga, »kaki« barve. Čez ledja so godbeniki prepasani s širokim temno-modrim pasom, čezenj pa nosijo še te-nek usnjat pas. Oglavje kap je rdeče, okraji pa modri. Na ramenih nosijo zelene epolete s širokimi rdečimi šopi. Človek bi mislil, da korakajo sami generali! Za njimi jezdi zopet oddelek spahijev. Ob straneh spremljajo godbo legijonarji z gorečimi bakljami v rokah.
Ko zavije sprevod v kako temno ulico. je slika res nepozabno lepa i» veličastna. Z obeh strani ulice se bohotijo
Maribor preko nedelje
Maribor, 17. februarja.
Mariborski avtomobilisti
or-, i ..Zirani v sekciji Avtokluba, no 'meli dcpoidne pri Orlu svoj redni občni zbor. Zaslužni serijski predsedn'k vele-trgovec P i n t e r se je najprej spomnil mučeniške smrti velikega kralja Uedini-telja, Dato pa pozdravil navzočega mestnega župana dr. L i p o 1 d a, bivšega narodnega poslanca Krejčija ter inž. Zupa-niča. Potem je v preglednih obrisih poročal v splošnem o sekcijskem delovanju ter opozarjal na obupne cestne prilike. Tajniško poročilo Je podal marljivi tajnik S e r t i č. Triptikov Je bilo lani izdanih 217, šoferskih izkaznic 322. članov je 177. Blagajnik dr. Marin je poročal, da znaša prebitek 11.872 Din. Po podelitvi raz-rešnice, ki jo Je predlagal g. Pogačnik, je bila volitev treh članov nadzornega odbora in so bili Izvoljeni Rosenberg, Serbaum in dr. GoriSek. Nato je prišel v pretres proračun za 1935 v iznosu 75.560 Din dohodkov tn 75.300 Din Izdatkov. Pri slučajnostih je referiral mestai predsednik dr. Lipoid o cestnih delih v preteklem letu. K besedi se je oglasil tudi bivši narodni poslanec Krejči. Z občnega zbora sta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kraljici-materi in predsedniku Avtokluba Nj. Vis. kraljevemu namestniku knezu Pavlu, pozdravni brzojavki pa finančnemu ministru dr. Stojadino-viču in centrali.
Zbor okoliSkih gasilcev
V Gasilskem domu so se zbrali danes dopoldne zastopniki gasilskih čet sreza Maribor-desni breg. Občni zbor je otvoril župni starešina nadučitelj J. Klemen-č i č. Po počastitvi spomina blagopokojne-ga Viteškega kralja in pozdravu gasilskega zbora, imenoma sreskega načelnika M. M a kar ja in gradbenega nadsvetnika inž. B a r a n a kot zastopnika mariborske mestne občine ter tehničnega župnega referenta Alfonza Keslerja je starešina podaj izčrpno poročilo o delovanj« župe. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo, ki sta ga podala g. Falež to g. Pše-n i č n i k. Zupa šteje 31 gasilskih čet, r katerih je včlanjenih nad 600 aktivnih gasilcev Kot delegata sa skupščino zajednice sta bila izvoljena Alfonz K e s 1 e r ta g. Pfeifer. Volitev letos ni bilo. Kot članarina se Je določil po 1 dinar za vsakega člana. Pri predlogih župnega starešinstva ln posameznih čet se je razvila živahna debnta ▼ zvezi z novim položajem, ki je nastal v gasilski organizaciji po izvršeni komasaciji občin. Tudi se Je razpravljalo o zavarovanju gasilcev in po-škodbenem fondu.
Popoldne je bil pri Orla občni zbor gasilske župe za srez Maribor-levi breg. Otvoril ga Je župni starešina g. Srečko K rajne, ki Je po počastitvi mrtvega kralja podal obširno poročilo o delovanju župe, ki Je med najboljšimi ▼ državi.
V	glavnem so se obravnavala leta pereča gasilska vprašanja kakor na dopoldanskem občnem zboru v Gasilskem domu. Prisostvoval Je tudi sreeki načelnik dr. Senekovlč.
V	kazini so zborovali strelci
Dopoldne je bil v Kazini redni občni zbor mariborskega strelskega okrožja. Od 50 družin je bilo zastopanih 46. Polkovnik B. Putnikovič se je v toplih pa-triotičnih izvajanjih spomnil tragične smrti kralja. Sledili sta poročili tajnika g. Stergerja ta blagajnika ravnatelja Boltav-erja. Okrožje šteje lepo število 1300 članov. V preteklem letu je bilo na raznih strelskih vajah in tekmah izstreljenih preko 14.000 nabojev. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika neumorno delavni tn priljubljeni polkovnik B. Putnikovič. V odboru so: dr. Miloš Vauhnik, podpredsednik ; podpolkovnik M. Radovanovič, drugi podpredsednik; S. M. Varšek. tajnik; Rajko BoJ-tavzer, blagajnik, itd. Pri slučajnostih se Je »prožilo vprašanje odnošajev med strelskimi družinami in strelskimi sokol-skimi odseki.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah.
nizke, košate palme in sklanjajo široke liste malone do glav mimoidočih. Rdeča svetloba bakelj se odbija od glasbil, golih sabelj in temnopoltih arabskih obrazov. Tajinstveno krasen prizor, ki ga nikdar ne pozabim.
Za legijonarji dere vse, kar je dvo-nožnega v mestu, od Arabčka, ki ga tetovirana Arabka nosi v naročju, do moderne Evropke, ki jo pod pazduho vodi gizdav sergeant.
»So take bakljade tod pogoste?« vprašam tovariša.
»Zdaj jih zaradi smrti nekega vojaškega dostojanstvenika že dolgo ni bilo, odslej pa pridejo spet vsako soboto na vrsto.«
»Kam pa prav za prav gre vsa ta parada ?«
»Pred železniško postajo. Vsaka mestna četrt namreč obhaja tu na toliko in toliko časa nekako slavje, podobno našemu proščenju. Danes je na vrsti ta četrt. Tam bo ljudska veselica v improviziranem »Luna-parku«. Najlepša prilfka, da si ogledaš Arabce pri plesu.«
So že pred postajo. Precejšen trg je to, poln paviljonov za zabavanje. Ves je okrašen s papirnatimi zastavicami in živobarvnimi lampijončki. Godba se razrwod? <*r*»di trsa in nekajkrat zaigra. Pod taktirko »caporala«. ki je videti še zelo m'ad. res prekrasno icrraio. Ves direndaj obstane in strmi v glasbe-
Dilanca nacionalnega dela na Pobrežju
Sinoči Je bilo pri Renčlju zborovanje pobreške Narodne odbrane. Predsednik Požar se je spomnil kralja Uedinitelja in generala Maistra. Nato »o bila poročila. Tajnik Ve s Ja k je poročal, da šte je društvo 54 članov. Novi odbor vodi Po žar, predsednik. Občnemu zboru Je prisostvoval tudi predsednik oblastnega odbora dr. J a n č i č. Dr. L a š i č Je pozdravil občni zbor v imenu CMD ter izrazil pobreški NO toplo priznanje.
Draga krokarija
Posestnik Janez je prišel v Maribor La v neki gostilni naletel na zalo Micko. Kro-kala sta in ko se je Janez zjutraj zbudil, je opazil, da 6o izginili vsi metulji, ki jih je imel pri sebi. šel Je na policijo ta zadevo prijavil uradniku. Istočasno mu je razodel, da mu je lansko leto, ko je bil tudi z Micko skupaj, izginilo 10 jurijev. Glede dveh Jurjev je stvar postala jasna, glede ostalih osem jurjev pa Micka ni hotela ničesar priznati. Micko so danes izročili sodišču.
Z razparanim trebuhom je izdihnil
Vsa okolica Pragerskega stoji pod težkim vtisom uboja, katerega žrtev je postal hlapec Štefan 2 u m e r. Ozadje je zelo zanimivo. Pred dnevi Je posestnik Ivan Fingušt iz Zgornje Gorice pri Račjem prijavil orožnikom, da so trije posestniški sinovi, in sicer 251etni gtefan 2u-mer, 231etni Stanko žumer in 281etni La-dovik P. vlomili v njegovo stanovanje, m« odnesli iz zaprte omare 500 dinarjev, 10 klobas in steklenico žganja. Potem so še Fingušta pretepli. Fingušt pravi, da so ga premiatili s palicami, dočim so ostali trije orožnikom izpovedali, da so ga samo z rokami. Tudi Je Fingušt izpovedal, da mu je Štefan žumer ukradel Iz omare samokres. V ozadju Je staro sovraštvo. Točni podatki sicer niso znani. Dane« ponoči je Štefan 2umer z razparanim trebuhom po spopadu s Finguštom obležal na me* s tu In izkrvavel. Na mesto uboja so bill poklicani tudi mariborski reševalci, ki so našli žumerja Štefana mrtvega. Orožniki so storilca Fingušta zaprli in odgnali. Fingušt se izgovarja s silobranom, češ, da ga Je žnmer napadel.
Objave
Novosadska vremenska napoved sa dane« Pretežno oblačno, mestoma dež.
Nevi grobovi. Po daljši bolezni je v nedeljo ob 5. zjutraj umrla v častitljivi staresti 84 leit gospa Marija Garvwsova, rojena Mesojedec, tašča g. Ivana Jakliča, železniškega uradnika v pokoju. Pogreb pokojne gospe bo danes ob 16. iz mrtvašnice zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9 ra pokopališče k Sv Križu. — Blag ji spomici, žalujočim nase iskreno sožaljel
Lindska unì verrà v Ljubljani. Drevi ob 20. bo Dredeval v dvorani Delavske zbornice g. univ. prof. dr. Hadži Jovan o naših jezerih in njih živsh-tvu. Predavanje bo-io spremljale skioptične 6like. Vstop je orost.
Prihodnii intimni koncert Glasbene Matice je posvečen spominu slavnega Händla. Vršil se bo v petek 22. L m. ob 20. uri v Huhadovi oevski dvorani. Tzvaiala se bodo izključno le njeerova dete za klavir, orgle, sopran-solo e spremiievaniem raznih instrumentov itd. Ne večer že dane6 onora riamo.
II. iavna produkcija rojen cev drž. krraser-vatorija bo v sredo, 20. L m. ob H 7 uri zvečer v Filharmonični dvorani. Na sporedu so dela skladateliev: Adamič, šantel. Chopin, Kalin i kov, Schubert. Schumann, Sitt, Pooper in Weber. Na II. javno produkcijo vabimo vse prijatelje srlasbe.
Večer klasičnih koncertov za violončelo in komorni orkester bo drevi ob 20. v Filharmonični dvorani. Večer priredi Glasbena Matica, spored pa izvajajo čelo-solist Bogomir Leskovic, Orkestralno društvo GM in gojenci državnega konserva-torlja, združeni v komorni orkester, ki šteje 46 članov, vsi pod vodstvom dirigenta L. M. škerjanca. Izvajali bodo Tar-tinijev koncert v d-duru, Bocherinijev koncert v b-duru, Haydnov koncert v d-duru. To Je prvi slučaj, da se ▼ Ljubljani na enem večeru izvajajo tri tako pomembne skladbe za čelo in komorni orkester. Opozarjamo, da se koncert ne prenaša po radiu, zato vsi v Filharmonično dvorano! Sedeži od 10 do 30 Din v Matič-n5 knjigarni.
nike. Godbeniki igrajo v skupinah, ki se menjajo. Ko pride posamezna na vrsto, dvigne rogove v zrak in v krogu zakrili z njimi, nakar šele začne igrati. Isto ponovi, ko odigra. Ta spretna uvežbanost je vprav očarljiva.
Najbolj me je zanimal ples, ki si ga pa, žal, nisem mogel ogledati. Preden je prišel na vrsto, je bilo mojega dovoljenja za izhod konec in sem moral nazaj v vojašnico. Pri prestopkih proti disciplini namreč ne poznajo v legiji nobene šale.
Stranske ulice, po katerih se vračam, so skrivnostno tihe in lepe. Mesec se dviga nad mestom in siplje skromno in blago svetlobo po hišah in vrtovih. V brezvetrju molče palme. Niti list s« ne zgane. Mrki, pošastni liki palm se vrste kakor bi se čudili:
»Po kaj si prišel sem? Čemu si se vdinjal tuji vojaški sili?«
Kaj me je prignalo sem, veš neme palme? O j, vse, ki prihajajo semkaj, prižene isto nemirno srce, iščoče vedno novih doživetij. Dela človek v krogu znancev, dela in se veseli mirnega življenja. Vse mu je po volji, le v dnu srca se zgane nemir. Zgane se in počasi dviga in narašča, narašča... In kar na lepem se človeku zazdi, da niti dne r.a more več ostati v istem kraju. Pr den potlej spet vzide sonce, je že daleč na tujem in duSa mu radostno -rist-si. ko gre novim doživetjem naproti.
Elin-Felin :
Učiteljeva duša
Prebivalci vasi Krivo - školo so že zdavnaj vedeli, da je njihov učitelj bolan in da jih bo nekega dne nenadoma zapustil. Trpel je za neko neznano boleznijo. Lice mu je postajalo dan za dnem mračnejše, telo se je sušilo, oči pa so mu gorele in postajale vedno bolj svetle, nekako strašno svetle. V prsih ga je neusmiljeno du sil kašelj, ki je postajal vedno hujši, da se mož ni mogel popolnoma odkašljati. Vaščani so gledali, kako se je učitelj vračal zvečer iz šole utrujen, slaboten in kako se je vsakih deset korakov ustavil in dolgo kašljal.
— Lepo si pripravlja deske, — so govorili, — ki mu jih bomo kmalu morali zbiti.
Pusta šola mu je vzela življenje. Ta svinjak ga je uničil.
Šola je bila zares nizka, ozka, brez lesenega poda, z ozkimi okni, z umazanimi sobami, do vrat polna otrok. V njej je delal učitelj in njegove slabe prsi so obenem z zrakom, ki ga je ustvaril Bog, da osvežuje kri, pobirala prah in umazanost, v katerih živijo kmečke bolezni.
Nekega lenega dne, ko je končal učitelj delo v šoli, se je vrnil domov, se vlegel in umrl. Delo je bilo srečno končano. Vse je minljivo.
Duša je zapustila ubogega trpina — učitelja, šla iz neznatnega, suhega telesa, se vsedla k vratom in pričakovala poslancev, da bi jo peljali na njeno zasluženo mesto — v nebesa ali v pekel.
Duša čaka, čaka, ali nihče ne pride.
— Kaj neki to pomeni? — se misli. — Ali me bodo na svetu pustili, da bi strašila ljudi kai.or kak duh?... Hvala! Jaz se znam tudi vrniti!
Pogledala je suho telo, ki je pred kratkim še živelo, in je spoznala, da bi bila preveč nesrečna, če bi se vrnila. Da bi začela spet tavati od vasi do vasi, hoditi k upnikom, k županom, po blatu, v mrazu !...
Tako se je duša začela vznemirjati.
Kakšna krivica! Da me pustijo tukaj vohati neprijetni duh tega suhega telesa, ki se je tako neumno zleknilo tu in ki me je leta in leta vleklo s seboj in me hranilo samo z upanji in ideali... Sita sem že tega... Drugega sveta sem pričakovala, na drug svet hočem oditi. Rada bi videla, kako tam živijo... Ali pa bom morala pošiljati dopise v liste.
Du5a se je tresla od mraza in jeze.
Bila je zima. Suh, zmrzel sneg je pokrival vse. Gosta, temna megla je kakor plašč ležala na poljih in travnikih. Drevje je bilo pokrito z ivjem. Žive duše ni bilo videti na poti.
Todr glej, nekje daleč v megli sta se prikazala dva potnika. Tekla sta. Tako sta hitela drag za drugim, da se je dvi-
gal okrog njiju pršič.
—	Glej, — je rekla duša in se prestrašila, — Ali ne prihaja šolski nadzornik? To je lepo! Danes je delavnik. Toda, ko bo obiskal šolo, jo bo našel prazno! Kje je učitelj? — Umrl je. Kako to, da je umrl brez dovoljenja? In glej, zmerjanja, kazni... upokojitev... Toda, zdaj je že vseeno ...
Duša si še ni bila opomogla od strahu, ko sta potnika že prispela.
To sta bila angel in hudič. Komaj sta dihala od utrujenosti.
Duša je zgubančila čelo in ni hotela podati roko.	,
—	Oprosti, dragi prijatelj, — se je obrnil hudič proti njej neprisiljeno in prijateljsko. — Zakasnila sva se in te pustila zmrzovati... Angel je tega kriv. Duše učiteljev, pravi, so navajene trpeti. Sem in tja so nekateri nepotrpež-ljivješi; višji uradniki saj veš, zamerijo, če jim ne ustrezeš takoj, Pospravimo najprej te, pravi. Dobro, pravim, zakaj pa ne?... In kako me je vlekel!
Hudič se je začel smejati na ves glas in si drgniti premrzle roke.
To je bilo duši všeč.
—	Glej, kako simpatičen gospod je hudič, — si je pomislila duša, — pa ga slikajo repatega, rogatega in ne vem še kakšnega! To ti je veseljak! — Prijatelj, jaz bi se rada seznanila s teboj!
—	Sai midva se že poznava, — je rekel hudič, ji stisnil roko in se začel od
vsega srca smejati
—	Rada bi malo pokadila! — je rekla duša. — Ali imate kaj tobaka?
—	LbvoH, — ji je rekel hudič in ji ponudil cigareto. — Malenkost, toda vseeno nudi človeku užitek, ali ne?..-.
In začel se je znova veselo in brezskrbno smejati.
—	Fantič, ne laži se! — je rekel ukaza joče angel, ki je stal ob strani zamišljen, tih in s stisnjenimi perutnicami Glas mu je bil strog, obraz pa je imel ukazujoč izraz, kakor da je kakšen uradnik iz ministrstva.
—	Bodi vljudnejši, gospod Angel, — je rekla duša, — jaz nisem fant, ampak že odrasel mož, kakor vidiš!
—	Glej, — je rekel hudič, ko je pokazal na angela, — taki so angeli... Prav nič nimajo samostojnosti, pa govorijo ukazujoče. Ponašajo se s tem, da so božji služabniki... So služabniki in prav nič več. Mi hudiči pa smo nekaj drugega. Mi smo svobodni... v tem je
naša moč.
Te besede bo bile duši všeč.
_ zelo mi ugajaš, gospod Hudič! — 16 rekla«
_ In tako, prijateljica, pojdiva! — ji je rekel hudič. — Usedi se na moje
penrtn^._ ^ nasprotoval angeL —
S to dušo je stvar dvomljiva. Moramo pregledati račune. Veliko je trpela! Morda se bo pokazalo, da je pravična.
—	Da, veliko sem stradala, — je rekla duša.
—	Vem, da si stradala, — je reke! hudič. — Ljudje ste sploh zelo neumni. Vedno se radi ponašate s svojim trpljenjem ... Pohvali se mi s kakšno drugo stvarjo; kar si si usvojil, kar si premagal, kar si si pridobil z močjo, s svojo močno voljo. A vi? — »Da, jaz sem veliko stradala, veliko sem trpela!« ... Angeli imajo vedno samo račune. Človek umira, da bi se rešil računov, toda oni spet: računi...
—	Vsaj tu naj nas pustijo pri mira in nas rešijo teh računov, — je rekla duša, ki so ji bile hudičeve besede všeč in ga vzhičena pogledovala.
Angel je odprl zapisnik, dolgo je gledal vanj in začel žvižgaje govoriti kakor kakšna vaška učiteljica.
—	Ti, učitelj, si pravičen in jaz ti ukazujem, da mi slediš v nebesa!
—	Ukazuješ mi, kajne! — je rekla duša ironično. Ta »ukazujem ti« kaže tvojo policijsko dušo. — Take duše jaz zelo sovražim!
—	Ti si za nebesa, pravičnik, in moraš iti!
—	Kaj le imate v vaših nebesih, da ljudi varate! — je rekel hudič.
—	Vse, kar hočeš! V rekah teče med in maslo; povsod je jasno, svetlo, čisto. Tam vsak vse ve in nič ni človeškemu razumu skritega.
Glej ga, učitelj, njega, s čim se sni
Dogoditi po širnem svetu
v krogu Častnikov sbesinske vojske
Sneg na črni celini
W Timkem Atlasu v Afriki je pokrila zemljo v zadnjih dneh debela plast snega. Bela odeja je tako znatna, da so zaradi nje mondi ustaviti avtomobilski promet
sr. w:r
Kraljica drsalnega sporta na Dunaju
Osel — simbol zakona
Že sredi 19. stoletja je vladala na otoku Sardiniji prav čudna ženitovanjska šega. Zlasti v notranjosti otoka so se na moč oklepali običaja, da so po svatbi spremljali novoporočenca v svečani povor-ki v njuno novo bivališče. Za povorko pa je stopal osel, okrašen s svilenimi trakovi in mirtami. Osla so namreč smatrali kot simbol zakona, ampak samo zaradi njegove pohlevnosti.
Koliko škode povzroči tajfun
Listi so sicer poročali o tajfunu, ki je lani 21. septembra opustošil Japonsko, malo pa je znano, kolika je prav za prav škoda, ki jo je naredil. O tem je bilo nedavno izdano državno statistično poročilo. Tajfun je zahteval preko 3000 človeških žrtev, iz večine šolskih otrok. 14.000 ljudi je bilo ranjenih, 11.000 eksistenc uničenih. Nenadna visoka plima je odnesla 3000 hiš; 35.000 hiš je bilo uničenih. 44.000 močno poškodovanih in 34,000 hiš preplavljenih. Uničenih je bilo 13.000 čolnov, bark ln ladij in 24.0000 mostov in mostičev močno poškodovanih. Ceste so bile poškodovane na 13.000 mestih, nasipi pa na 32.000. Preplavljenih je bilo več ko 90.000 kmetij in več sto tovarn je bilo bolj ali mauij poškodovanih.
Bodičast človek
i
Vprav neizčrpna je narava v proizvaja-I nju nenavadnih, malone čudežnih bitij. Eno takih je brez dvoma bil bodičasti človek, o katerem sporoča sloviti švicarski zdravnik in naravoslovec Haller. Bodičasti človek se je rodil leta 1710. na Angleškem.
Njegovi starši so bili povsem naravni. Pri njegovem rojstvu niso bili opazili nič posebnega na njem. Toda že čez nekaj tednov so se na njegovem telesu pojavile bodice, zoper katere ni pomagalo nobeno takrat znano medicinsko sredstvo. Tako so neovirano rasle in ko so dorasle, so bile debele kakor vrvica, bile so precej dol| deloma temno rjave, deloma rdečkasto ne, trde in prožne, votle in nekoliko prosojne proti svetlobi. Bile so tudi gibljive; navadno so ležale in se držale lepo ob telesu, včasih pa so se tudi ježile. Samo na glavi jih ni bilo in po obrazu, na katerem je pozneje zrasla močna brada, in tudi ne na dlani, na koncih prstov in stopalu. Posebno čudno je bilo, da je ta človek vsako jesen bodice izgubil in dobil nove. v starosti 20 let je imel koze in takrat so bodice iznenada izginile. Ko pa je zopet okreval, so mu bodice iznova zrasle. Možak je živel 45 let.
Umor krvnika ▼ Barceloni
Te dni je popoldne v nekem barcelonskem baru neznanec potegnil revolver in nameril cev proti gostu, ki jc ravno srebal kavo. Gost jc podlegel ranam. Naknadno se je ugotovilo, da je žrtev krvnik, ki so ga anarhisti imeli na piki odkar je na ukaz vlade usmrtil anarhista Arando. Krvnik je plačal to eksekucijo z lastnim življenjem.
Napoleonova postelja ni za Flandina
V palači francoskih ministrskih predsednikov imajo posteljo, na kateri je ležal že Napoleon I. in v kateri je ležal z občutki velikih mož že marsikakšen vodilni francoski državnik. Toda za sedanjega ministrskega predsednika je ta postelja odločno premajhna in so mu morali preskrbeti drugo. čudno ni, kajti Napoleon je meril v višino komaj 5 čevljev 2 palca, Flandin pa 6 čevljev in 4 palce.
Iz akvaristove torbe
O morskih globinah in drago
NI še dolgo tega, ko so bdi mnogi priro-doslovci prepričani, da ni v globinah morja, v večni temi. v mrzli vodi, a zlasti zaradi ogromnega pritiska, nobenega življenja. Tu-ch o morskih strujah so še v polovici 19. veka mislili, da ne prodro v globine. Zanimivo je, da je tako mnenje pospešilo izvršitev namere za polaganje telegrafskega kabla med Irsko in Neufundlandijo, češ, če ni nevarnih struj, ki bi kabel raztrgale in če ni živali, ki bi kabel razjedale, ni nobene nevarnosti v globinah, ki na gori omenjeni črti niso nikjer presegale 4000 metrov. Ker je govor nanesel baš na kabel, si po-kličimo v spomin dejstvo, da so poskusili že leta 1857. položiti kabel med Evropo in Ameriko. Ker se jim je pa pri polaganju raztrgal, so ponovili poskus leta 1858. Posrečilo se je, kabel je pa žal dejstvoval samo okoli 3 mesece, potem je pa odpovedal. Drugi kabel so položili 1. 1865, a tudi topot se je strgal. Leta 1866. je bil položen tretji kabel m tudi drugi, ki se je pTedhodnjega leta strgal, je bil dvignjen in spojen, novi svet je bil zvezan z dvema kabloma s starim.
V dobi merjenja globin, izvršenega deloma zaradi polaganja kabla, je neki prirodo-slovec, sicer uvažen znanstvenik, preiskoval vzorce morskega dna in storil pri tem glede neke ugotovitve precejšnjo pogresko. že davno je bilo znanstvenikom jasno, da se je pojavilo življenje najprej v vodah in neprestano po onem tvorivu, ki je položilo temelj vsemu življenju, torej po pratvorivu. In res so mreže privlekle iz globin neko belkasto blato (lupinicc praživa!i tako zvanih foraminifer), v katerem so se pokazale sluzaste kepice, ki jih jc gori omenjeni prirodoslovec smatral za organizme najnižje vrste in jih krstil na ime Bathvbius. Neka poznejša ekspedicija, ki je imela seboj tudi kemičarje, je pa ugotovila, da je bati-bius le navaden kalič, ki nastane pri dotiku omenjenega blata z alkoholom. Batibius je tedaj umrl za večne čase. Če hočemo najti organizem ,ki so ga v polovici 19. veka iskali, gremo k presnim vodam. Na dnu v blatu najdemo sluzaste kepice, ki jih imenujemo menjačice (amoeba proteus). Ta praživalica sestoji iz sluzastega pratvoriva
in iz jedra in lovi hrano na svojevrsten
način. Cim se dotakne kaka alga dolnjega roba ali noge, začne pratvorivo (protoplaz-ma) n« dotičnem mestu obkoljevati ali oblivati algo. Te podaljške pratvoriva imenujemo panožice. Ce se alge ali pa kake prav majhne žival ice dotaknejo noge na več mestih, se pojavljajo panožice, seve na več mestih. Menjačica absorbira hranilne snovi, neporabljive pa izloča. Razmnožuje se z delitvijo na enaka ali ne enaka dva kosa, pri čemer se razkolje tudi jedro. —
Slišali smo malo prej, da so svoječasno mislili, da ni življenja v globinah, vendar so temeljite preiskave dognale, da je tako mnenje pogrešno, kajti raznovrstne ribe m drucke živalce so dvignile mreže iz globočin. Navajene na ogromni pritisk poginejo na gladini žal zelo naglo. Ribam n. pr. stopi drobovje iz ust. ker se pritisk za več sto atmosfer zmanjša. Znanstveniki tedanje dobe so bili mnenja, da bodo vlovili živali prejšnjih zemeljskih dob. prepričam, da so globine najprikladnejša utočišča za take živali. Nu — ribe, raki. črvi i. dr. so bližji sorodniki više živečih bitij, samo de so se prilagodile po obliki rn organizmu življenju v globokih prepadih morja. Ribe izžarevajo svetlobo ali pa imajo tipalke. Pri nekaterih vrstah se polaščajo samice samcev za vedno, kar olajša razmnožitev. Živali, ki lezejo po dnu morskih globin, kjer so ogromne količine rahlega globokega blata, imajo sila dolge noge, sicer bi jim trup utonil v blat».
Dasi »o znanstveniki 19. in 20. veka odkrili še marsikatero skrivnost morskih globin, je vendar še ostalo dovolj tudi » znanstvenike prihodnjih tisočletij, zlasti ker so naprave za lovljenje kakor jih uporabljajo danes majhne, a površina dna je tako neskončno velika. Sicer je pa dane« usmerjeno zanimanje pretežno na stratosfero, dočim so poizkusi za prodiranje z ustrezajoči m i napravami v morske globine zelo redki. O ekspedicijah. ki so kakor n. pr. koncem 19. veka po več let krmarile po morjih ter lovile in proučavale batvfauno, se žal dandanes ničesar ne sliši So pa pionirji, ki so tvegajoč svoje življenje * oklopnih balonih prodrli že 700 metrov globoko, a tehnika bodočnosti jim bo prej aS slej omogočila potopiti se v one jame in doline, ki so 8000 do 9000 metrov izpod gladine.
Ladja, ki ne utone
Poleg avstrijskega kneza Starhemberga stoji Sonja Henle, zmagovalka na mednarodnih tekmah v drsalnem športu na Dunaju, zraven nje pa druge sotekmovalke,
ki niso zmagale proti nji.
Drama „Letečega hotela"
Holandska vlada še do danes ni izdala službenega komunikeja o katastrofi, ki se je nedavno primerila na zračni progi Amsterdam - Surabaya. Letalo tipa, ki se je z velikim uspehom udeležilo velike zračne tekme London - Melbourne se je na po-vratku iz Holandske Indije zrušilo na zemljo. Pri tem se je ubilo deset oseb.
O vzroku katastrofe krožijo zdaj razne verzije. Dočim zatrjujejo nekateri, da je nastala nesreča zaradi tega, ker je strela udarila v aeroplan, pravijo drugi, da je povzročil katastrofo hud orkan. Tretji pa pripovedujejo, da ni res prvo ne drugo. V letalu se je baje sprla posadka. Pri tem so pilota Beckmanna ustrelili s samokresom. Neki potnik je nato skušal vzeti krmilo v svoje roke tn leteti proti Kairi, a ni dosegel cilja, ker je letalo že prej treščilo na zemljo.
KUPUJTE DOMAČE BLAGO!.'!
Francoz Julien Guillaume je skonstruiral napravo, ki dela čolne in ladje ■»-po topljive. Izumitelja vidimo na sliki med poskusi na pariški Sel ni
Prvenstvo JZSS v umetnem drsanju
P rvaki za 1935 so : Emanuel Thuma — Ilirija, Gizela Kadrnka — ZKD In Kurt Bühl
Rapid
Ljubljana, 17. februarja.
Namesto razpisanih velikih tekem z mednarodno udeležbo, ki jih je preprečilo toplo vreme zadnjih dni, so se danes zju-traij na drsališču SK Ilirije izvršile tekme za drž. prvenstvo v umetnem drsanju v ožjem krogu, le ob udeležbi domačih tekmecev. Južno vreme in komaj pomrznje-ne ceste niso kazale, da se bo tekmovanje moglo izvesti. Zato ni bilo na drsališču niti kompletnega sodniškega zbora niti publike, pa med tekmovanjem se je vsaj slednje! nabralo nekaj več. Tekmovalci in sodniki so ob 7. pregledali led — ki je bil mestoma sicer pokrit s tanko plastjo vode, ki ponoči ni zamrznila — sicer pa je bil dovolj gladek in trd. Soglasno so se izrekli za to, da se tekmovanje izvede, jn sicer — ker načelnik drsalnega tehn. odseka JZSS in sodnika g. inž. Bloudeka še ni bilo na mestu — pod vodstvom samo dvojice saveznih sodnikov gg. Betetta in Wissia-ka. Na to odločitev je mnogo vplivala okol-nost, da so bili na startu trije zunanji tekmovalci: ga. Kadrnka iz Zagreba ter v juniorski skupini Bühl in Presinger iz Maribora odn. Celja, še več pa mišljenje, da je bila današnja nedelja najbrže zadnja prilika za izvedbo letošnjega drsalnega prvenstva. Med konkurenco se je pokazalo da led nikakor ni bil preslab in je dopuščal popolnoma pravilno izvajanje tekmovalnega programa, šele okrog 10., pri prostem drsanju, so se drsalci kretali nekoliko težje. Tekmovanje je s tehničnega vidika poteklo popolnoma v redu in v kolegi-jalnem športnem soglasju vseh neposrednih akterjev, kar je treba izrečno omeniti
glede na posebne okolnostl, pod katerimi
se je vršilo.
Veliko presenečenje dneva je, da smo dobili v Emanuelu Thumi novega državnega prvaka v umetnem drsanju. To presenečenje se je sicer že parkrat pričakovalo, pa ko je dosedanji večkratni prvak Polo Schwab preteklo nedeljo zopet dokazal svojo odločno premoč v obveznem in prostem drsanju, je pač malokdo računal s tem, da bi današnje tekmovanje moglo prinesti novega prvaka.
Podčrtati moramo takoj, da je Thumov uspeh popolnoma zaslužen. Predvsem je ahsolviral danes svoj najboljši spored obveznih likov. Zdelo se je, da mu led ne dela niti najmanj preglavic in zaostal je v tem delu. tekmovanja le za 6.3 točke za Schwabom, ki je drsal dovršeno kakor običajno Temu relativnemu uspehu se je pridružil absoluten v prostem drsanju. Izvajal je svoj spored prostega drsanja sigurno, z enakomernim zamahom in harmonično kakor na najboljšem ledu ter dohitel in prehitel prednost Schwaba iz obveznih vaj. Razmerje točk je bilo tu 101.7:90.7, torej + 11 za Thumo. Schwabov prosti spored ni bil zasnovan slabše kot Thumov, ni pa imel danes srečnega dneva. Več likov je izvedel nesigurno; skoki Axel-Paul-sen, Lutz in Salchow niso končali v čistem doskoku Za prosto drsanie določenega prostora ni ekonomično izrabil, nego je izvajal svoi spored na premajhni ploskvi, kar mu je že samo po seb' moralo zmanjšati zàmah in sigurnost. Telesno težji od Thume se je pač tudi težje znašel na ledu, ki je za proste tekme že postal mehkejši.
Na vsak način ima JZSS v Schwabu in Thumi dva odlična, enakovredna drsalca, med katerima naj zdravo tekmovanje po-vede naš drsalni sport k nadaljnjemu napredku in mednarodnim uspehom. Mojster inž Bloudek jima bo gotovo kolegijalno pomagal tudi v bodoče. Inž. Avčina in Ser-neca ni bilo na start
Gospa Kadrnkova ni imela konkurence in je s svojim kompletnim repertoarjem obveznih likov najbrž še nekaj časa ne bo našla pri nas. Osvojila si je brez boja četrtič žensko prvenstvo JZSS v umetnem drsanju.
Juniorsko prvenstvo za 1935 si je priboril Mariborčan Kurt Bühl, marljivi propa-gator drsalnega sporta v Mariboru. Pokazal je izenačeno znanje v obveznih in prostih vajah, s katerimi je zasluženo nadkri-lil oba tekmeca Bibra (SK Ilirija) in Pre-singerja (SK Celje).
Tehnični izid tekem je naslednji: Senior ji: 1. Thuma Emanuel (SK L) mestna št. 2, 252.2 točke — prvak Jugoslavije v umetnem drsanju za 1935. 2. Schwab Polo (SK I.) m. št. 4, 247.5 točke. Dosegljivo število točk je bilo 336 (obvezno 204, prosto 132)
Dame: Kadrnka Gizela (ZKD Zagreb), 180 točk od 252 dosegljivih — prvakinja Jugoslavije v umetnem drsanju za 1935.
Junior ji: 1. Bühl Kurt (Rapid, Marib.), m. št. 2, 100 točk — juniorski prvak Jugoslavije v umetnem drsanju za 1935. 2. Biber Josip (SK I.) m. ät. 4. 97 t.; 3. Pre-singer Riko (SK Celje) m. št. 6., 83 točk. Dosegljive število točk 132 (84+48).
Slalom v Celju
Prvak dravske banovine in MZSP je postal član Rapida
Egon Lettner
Celje, 17. februarja.
Danes so bile pri Celjski koči tekme v slalomu za prvenstvo dravske banovine in mariborskega zimskosportnega podsaveza pod pokroviteljstvom podbana dr. Pirkma-jerja, Proga, ki jo je bilo treba prevoziti dvakrat, je merila »50 m, višinska razlika pa loo m, medtem ko je imela naklona največ 3>2 stopinj. Na progi je bilo postavljenih 18 vratic, od starta do cilja je bil napeljan telefon. Organizacija, ki je bila v rokah savinjske podružnice SPD, je bila vzorna. Sneg je bil zjutraj zmrznjen, po; zneje pa se je nekoliko omehčal, kar pa ni vplivalo kvarno na potek tekem. Vršile so se v krasnem solnčnem dnevu, ki je privabil okoli 600 gledalcev, med njimi tudi sreskega načelnika dr. Vidmarja kot zastopnika pokrovitelja dr. Pirkmajerja, navzoč je bil dalje g. Parma kot zastopnik JZSS in vrhovni sodnik ter dr. Pandako-vič iz Zagreba kot zastopnik ZZSP. Predsednik prireditve je bil predsednik savinjske podružnice SPD dr. Milko Hrašovec, zdravniško službo je opravljal primarij dr. Rajsp. Tekma je potekla brez nesreče.
Na startu se je javilo
56 tekmovalcev, in sicer v konkurenci člani Rapida, ISSK Maribora, MSK, Maratona in SK železničarja iz Maribora, SK Ilirije iz Ljubljane, podružnice SPD iz Trbovelj, iz Celja pa člani podružnice SPD, Smučarskega kluba ter SK Celja in Olimpa. Izven konku-
rence so startal! Zagrebčani, in sicer člani Ski-kluba, Concordlje, Marathona, HPD in Zagrebškega drsalnega društva Kraljice Marije. V finale je prišlo 28 tekmovalcev. Najboljši čas dneva 47 6ekund je dosegel Egon Lettner, član mariborskega Rapida, ki je postal v obeh tekih tudi prvak dravske banovine in mariborskega podsaveza.
Vrstni red tekmovalcev v konkurenci Je bil naslednji:: • - - ■
1. Egon Lettner (Rapid) t :42.1 ; SÉ Fric Skoberne (Sm. klub Če i je) 1:43.2; 3. Kristijan Voller (MSK) 1:46.1; 4. Dušan Gradišnik (SPD Celje) 1:47 (obenem prvak SPD Celje); 5. Mirko Mirnik (SPD Celje) 1:47.2.
Izven konkurence
so se plasirali:
1. Rudolf žingerlin (Marathon Zagreb) 1:42.4 (drugi v skupni kvalifikaciji); 2. Drago Kavčič (Ski-klub Zagreb) 1:47.2; 3. Aleksander Vrbaški (Ski-klub Zagreb) 1:53.1.
Banovineki in podsavezni prvak Egon Lettner je prejel za zmago kip smučarja, darilo pokrovitelja, obenem pa tudi darilo mariborskega podsaveza. Skoberne je prejel darilo SfPD Celje, prav tako tudi Gradišnik kot prvak smučarske sekcije SPD. Razen tega je bilo razdeljenih še 14 diplom.
Medklubska štafeta v Mojstrani
Z lepo udeležbo je imel danes SK Mojstrana svoj stafetni tek, na katerem so med šestimi štafetami zmagali domačini — V skokih je bil prvi Pribošek Franc,
član SK Ilirije
Mojstrana, 17. februarja.
V današnjih medklubokih srtafetnih tekmah na 4 X 8 km je startalo 6 štafet, in siceir 3 iz Mojstrane, 2 iz Ljubljane in ena iz Rateč. Proga je tekla pod Mužakljo proti Hrušiei in je bila tipično gorska ter res samo za popolne smučarje. Start in cilj eta bila vzhodno od vasi na Pucovem zemljišču. Vreme je bilo krasno in sneg odličen. Tudi občinstva se je nabralo mnogo. N-ajboljš: čas dneva ie dosegel domačin K laični k Lojze s časom 35:51. drugi najboljši je bil »Ljubljančan« Starman Lado e 40:25. tretji pa zopet domačin Ciril Lakota s 40:49.
Podrobni rezultati so b»li naslednji: 1. SMK Moicana (Rabič, Klančnik. Košir, Lakotai 2:41:40;
2. SMK Ljubljana 2:56:40 ; 3. SK Ilirija 2: 57:05; 4. SMK Mojstrana 3:10:16; 5. SMK Rateče 3:17:31; 6. SMK Mojstroma 3:34:06.
Popoldne so bile skakalne tekme, na katerih so bili doseženi naslednji rezultat!: 1. Pribošek Franc (SK Ilirija) 148.4; 2. Legat Srečko 129.1; 3. Rabič Miha (oba SMK Mojstrana) 115.6; 4. Starman Lado (SMK Ljubljana) 113.8.
V mladin razredu je bil prvi član domačega kluba Stane Peni:o s 138.2 točke.
Tudi popoldanskim skokom, na katerih ee je posebno odrezal mladi talent Pribošek, je orieostvovalo mrnoso eledalcerv.
škoda je. da na lepi stafetni tekmi asrilnih Mojstrančanov ni sodelovalo še več štafet, posobno iz bližnje okolice.
pohvali — z medom in maslom, — se je zasmejal hudič. S takimi stvarmi, prijatelj, se more pohvaliti vsak bogatin na zemlji. Med in maslo! Mar je v tem. sreča človeške duše ?... Vse je jasno, vse svetlo! Človeška duša ne more živeti srečno brez teme, brez skrivnosti. Ona je bolj ošabna, kakor to mislijo v nebesih. Njej je treba teme, ker hoče sama postati solnce. človek se bojuje s temo, ki je iz ugank. In brez te borbe on ne bi mogel živeti, dragi, poginil bi, splesnel bi... V nebesih gotovo ne veste, kaj je to, splesneti...
Hudič si je začel drgniti premrle roke, poskakovati in žvižgati.
—	Kakor je videti, vas zebe! — je rekla duša in je dodala: — Tudi mene zebe.
—	Kdor filozofira, tega hitro zebe. — je odgovoril hudič in se lokavo nasmehnil angelu.
—	Zatožil te bom Bogu, — je reke! angel in se razjokal od jeze kakor ženska. — Počakaj in poglej! S takim filozofiranjem si že marsikatero preprosto dušo zaoeljal.
—	Glej iih, — reče hudič, — suženjske duše! Samo pojejo svojemu Gospodu, mu služijo in mu prinašajo poroči la... Nič drugega ne vedo in če jih
razžališ, jokajo.
Hudič se je začel znova smejati in žvižgati.
—	Glej, moj dragi, — je potrepljal jokajočega angela po ramenu — jaz se nob emu ne pritožim in tudi meni se
ihče ne pritoži! Evo me, sam sem gospodar, sam služabnik! Prost kakor veter. Tam — tara — ra ram... ra — ram!... je zapel in se obrnil proti duši: — Učitelj, halo, pojdi z menoj, pusti tega sentimentalnega angela!
—	Ali bom pri vas res postal kakor veter? — je vprašal učitelj.
—	Se razume! — je odgovoril hudič.
—	To je naš princip: — narediti vse ljudi svobodne. Po zaslugi angelov je zemlja polna nesrečnikov in sužnjev.
—	Ali bom mogel tam govoriti, kar bom hotel? Tako o strankarstvu, o politiki, ali bom celo smel brati časopise?
—	je navdušeno vprašal učitelj.
—	Glej ga no, tepčka!... Hudič mu je kar z dlanjo zaprl usta. — Pojdi!
—	Pojdiva! — je rekel učitelj.
—	Stoj, ti si pravičen! Ne hodi z njim !. — je zavpil angel.
—	Umakni se! — Učitelj ga je zanič-Ijivo porinil od sebe. nato pa skočil na hudičeve perotnice in zletel v vesoljstvo, srečen in vesel kakor veter.
Fis-skoki v Tatrah
étrb&ke Plešo, 17. februarja.
V	izredno slabem vremenu in z enourno zamudo so se danes pred 15.000 gledalci na Jarolimkovi skakalnici vršile mednarodne Fis-skakalne tekme, na katerih so startali skoraj vsi sedanji najbolj znani smuški skakalci. Najbolj številna Je bila seveda udeležba čeho&lovakov, toda tudi ostali smučarski narodi eo poslali na start vse, kar kaj pomeni v skakanju. Kakor smo že omenili, so bile vremenske razmere skrajno neugodne — med tekmo je celo snežilo — tako da so skakalci razmeroma mnogo padali, ostali pa so zaradi krajšega zaleta dosegli le zmerne daljave. Današnji ekoki so po vsem tem precej zaostajali za včerajšnjimi; povprečne daljave najboljših so bile do 60 m, ostali pa so ostajali tudi precej pod 50 m.
V	konkurenci sta bila določena dva skoka. V prvi seriji skokov sta se najbolj postavila Norvežan Reinar Andersen in Poljak Stanislav Maruszarsz, ki sta prišla na 59.5 m;, z 58 m sta šla drugič na strmino »kralj skakalcev« Birger Ruud in Avstrijec Mariacher. Močno v ospredju s 57.5 m je bil še Norvežan Sdrensen, dalje Nemec Stoli s 57 m in dva èveda a 55.5 metrov. Naši so bili žrtve skakalnice ln niso prišli preko 50 m.
Drugi skok je bilo treba Izvesti ob še težjih pogojih. Sneg je naletavaJ še bolj gosto, skakalnica je kljub stalnemu popravljanja precej trpela zaradi padcev in tako so bile daljave še krajše od prvih, dasi se skakači pri drugem skoku običaj-' no poženejo z večjim pogumom. Tako Je Stanislav Maruszarsz obstal na 57, Birger Ruud na 57.5, Reinar Andersen na 55.5 itd. Tudi v reprizri naši niso mogli delati čudežev.
Podrobni rezultati današnjih tekem v skokih posebej so bili naslednji:
1.	Birger Ruud 231.7.
2.	Reidar Andersen 228.9.
3.	Radmar Sorensen (vri trije Norveška) 225.9.
4.	Stanislav Maruszarsz (Poljaka) 225.5.
Izmed Srednjeevrapcev sta se do 10. mesta plasirala samo Se dva, in sicer Nemec Stoli na 8. in Avstrijec Mariacher na 10., vsa ostala mesta pa so zasedli severnjaki.
Tekma v smuku za zeleniSki pokal
Tržič, 17. februarja.
Danes se je osmič ponovila tradicionalna tekma v smuku sa prehodni pokal tvrdke Glanzmann m Gassner, ki »i ga je letos drugič zaporedoma osvojil SK Tržič. Snežne razmere so bile odlične in tudi doseženi rezultati najboljših vozačev današnjega dneva prekašajo lanske. Na startu se je Javilo 15 tekmovalcev, med njimi večinoma znani Tržičani in nekaj članov smučarskega kluba Ljubljane.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
1. čarman Frenk 3:06; 2. Bahič Tone 3:25; 3. Ankete Riko 3:29; 4. Tadel Tone 3:43; 5. Stranski Sigi 3:49; 6. Ahačič Jože 4:21; 7. in 8. Lavička Zdenko in Tepi-na Franc 4:34 (vai SK Tržič); 9. Golob Lado (Smuč. klub Ljubljana) 4:59.
Otvoritev doma
Slalomklttba 34
V nedeljo je z malo. a prisrčno slovesnostjo, brez vsake pompozne reklame otvoril svoj dom Slalomklub 34 Nedvomno je bila izvršena otvoritev tega doma v znamenju najpožrtvovalnejšega idealizma, z nesebičnim delom nekaterih klubovih članov. ki s svojim delom niso zasledovali poleg čistih športnih nagibov prav nobe nih drugih, kakršni večkrat igrajo pomemb no vlogo pri graditvi večjih planinskih postojank.
S tihim delom je klub na nafidealnejSem smu$kem svetu razsežne pokliuske visoke nlanote postavil svoje skromno zavetišče vendar doveli udobno da imaio člani vsik dar prijj«mo streho in ceneno nreskrho. da morejo v teh pogledih neovirano vežbati in se pripravljati za smuške in skakalne
I tekme. Da, tadl za akakalne, saj je klub
postavil tik doma smuško skakalnico, na kateri je mogoče vežbati skoke do 20 m dolžine.
V domu je sedaj na skupnem ležišču v nadstropju prostora za 30 gostov, v sili jih je mogoče oskrbovati za polovico več. V pritličju je kuhinja s pritiklinami in manjša jedilnica. Pod vrhom skakalnice, katere gornji del je lesen, je tik ob domu prostor za smuči in drvarnica. Vse v majhnih izmerah, a na moč prijazno narejeno tako, da lepega pokrajinskega vtisa tudi malo ne moti. Klub je storil prav, da je postavil dom, ki po obliki in obsegu lepo stoji med gorjuškimi domačijami kakor ena od njih. Ko bodo postali prostori v domu pretesni, namerava klub postaviti še en tak domek. Kakor kaže rastoči obisk športnikov od zime do zime, bo prav kmalu postala potrebna postavitev druge koče.
Za otvoritev so okrog doma postavili mlaje in so bile Gorjuše veselo razpoložene. 2e prejšnji dan je prispelo mnogo gostov in športnikov, nekaj jih je prispelo tekom dopoldneva.
Za priliko oficielne otvoritve je klub razpisal interne smuške in skakalne tekme. Zjutraj so opravili štafetni tek, po kosilu pa skoke.
Ob 11.30 je koprivniški župnik Dodič opravil posvetitev doma, ko je še prej klubov predsednik inž. Lindtner kratko pozdravil vse goste in domačine in je načelnik socialnega oddelka banske uprave dr. Mayer kot zastopnik ministra dr. Marušiča, pod čegar pokroviteljstvom je bila otvoritev, s par idejnimi besedami dom proglasil za otvorjen.
Tako je bil brez velikih ceremonij otvorjen dom, ki bo tudi v svoji skromnosti pomagal orati zimskosportno ledino med nami
Proga za štafeto je vodila od doma v krogu 3 km, z višinsko razliko 50 m. Snežne razmere so bile idealne, na debelo podlago je zapadlo zadnja dneva okrog 30 cm novega suhega snega, kar pa tekmovalcev ni oviralo, saj je bila vsa proga dobro presmukana.
Rezultati štafet ki so šteli hkrati za klasifikacijo posameznikov v mladinski, juniorski, seniorski in damski kategoriji, so:
Mladina: 1. Stopar 15.23, 2 Magister 16.27. 3 Jurjec 18.32, 4. Puppis 19.05, 5. Lazar 20.50.
Juniorji: 1. Marinko 16.01, 2. Halik 19.34.
Seniorji: 1. Istenič 13.53, 2. Zupan 16.37, 3. Stojan 17 09 4. Krošelj I8J0.
Dame: 1. Pollak 21.41, 2 Istenič 26.05, 3. Potisek 27.15, 4. Mlakar 27.17.
Motosklkjoring
v Kranju
Kranj, 17. februarja. Kranjska sekcija motokluba LJubljana je priredila danes na 1 km dolgi progi Kokra-Kranj motoekikjöring, ki Je kljub nevarnemu Jugu uspel nad vse pričakovanje. Tekme se je poleg članov MK Ilirije udeležila s številnimi člani tudi moto-sekcija fcSK Hermesa. Na cilju se je zbralo precej gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali napeto dirtoo motorjev ln smučarjev.
Rezultati so bfB naslednji: Kat 250 ccm: Jesenovec Slavo, MK Ilirija (Puch) — smučar Petek Franjo, 46.8.
Kat 350 ccm: 1. Kobl Mirko, MK Ilirija (Raleigh) — smučar Nadižar Rajko, 40.6; 2. Rekar Ivan, MK Ilirija (Ariel) — smučar Marinko Josrip, 47.6; 3. Volk Albin, MK Ilirija (A. J. S.) — smučar Ver-tačnik Saša, 49.L
Kat 500 ccm: 1. Master! Vilko, MK Ilirija (B. M. W.) — smučar Savnik Ivan, 38.6; 2. Skopec Viktor, ŽSK Hermes (Rudge) — smučar Marinko Joeip, 38.9; 3. Rozman Franc (A. J. S.) — smučar Petek Franjo, 49.2.
Najboljši čas dneva Je dosegel Masterl Vilko s smučarjem Savnlkom Svanom v času 38.6. Dirka je potekla popolnoma v redu in brez vsake nezgode.
Nogometni dogodki
Beograd: Jugoslavija : Bask 6:2 (3:1). Prijateljska tekma pred 2000 gledalci. — Spomladansko vreme, lahka zmaga boljšega moštva.
Zagreb: Concordia : Železničar 4:0. Semifinale za zimski pokal. Prvenstvo Zagreba: Viktorija : Sparta 1:0, Makabi : Gra-fičar 5:1, Tipografija : Ferrarla 3:2.
Dunaj: Prvenstvo L lige: Rapid : Adml-ra 3:2 (1:1), FAC : Austria 2:1 (1:1)!, Liberias : Hakoah 4:2 (2:0), Vienna : Wak-ker 1:0 (1:0), WAC : Sportklub 3:3 (2:1), i voritner SC : FC Wien 1:0 (0:0)!
Bim: Italija : Francija 2:1 (1:1), 40.000 gledalcev.
Amsterdam: Nemčija : Holandska 3:2
(2:0).
Parte: Parte : Praga 1:0 (0:0). Edini gol dneva je zabil Venent
Budimpešta: Pokalni tekmi: Ujpest : Tokod 5:1, Kispest : Soroksar 3:0.
Službene objave LNP
(Seja u. o. dne 8. februarja 1935.)
Navzoči gg.: Kuret Kralj, Novak, Logar, Buljevič, Doröec, Malovrh, Slanovec, Kačar.
Vzame ae na znanje demisi ja g. Stanka na mesto prvega tajnika v u. o. L. N. P. Na njegovo mesto se kooptira g. Runtič Janko
Vzamejo se na znanje novi odbori klubov: SK Dobrna. Trbovlje, predsednik g. Kuhar Herman, tajnik g. Knez Franjo; SK Šoštanj, predsednik g. Wrentschur Meinhard, tajnik g. Eder Edi; SK Domžale: predsednik g Bizjak Slavko, tajnik g. Ambrožič Amon; SK Disk, Domžale, predsednik g Müller Anton, tajnik g. Breskvar Ivan; SK Litija, Litija, predsednik g. Župančič Josip tajnik g. Ahlin Ignacij (naslov Ahlin Ignacij, Litija, davčna uprava); SK Zalog. Zalog: predsednik g. Za-vršnik Maks. tajnik g. Juvančič Jože (naslov Srakar Jože blagajnik Zalog, kolodvor. p. D M Polje).
Preiskava proti u. o. g. Slanovcu po prijavi žSK Hermesa se ustavi, ker se je ugotovilo, da je prijava Hermesa neresnična Uvede pa se kazensko postopanje proti Hermes« ker te zavedel podsavez
Na dopis Rek«» St W od 4 februarja t 1. v zadevi nastona igralca Sterna Antona v moštvu Svobode. Maribor, pri prvenstvenih tekmah, se sporoči sklep pismeno.
I Vzamejo se na znanje dopisi Slovana št 13 od 5 februarja, Mure št. 460 od 1. februarja, Mladike od 6. februarja, Cako-večkega SK br. 29. od 3. februarja in br. 35 od 5. februarja, Lendava št. 8 od 31. januarja t. L
Pozivajo se vsi klubi, da pošljejo legitimacije za polovično vožnjo še pred pri-četkom pomladne sezone v potrditev. Tajnik n.
(Seja p. o. 8. februarja 1935.)
Navzoči gg.: Kuret Novak, Salomon. Jančar, Bergan t.
Pozivajo se okrožni odbori, da takoj izžrebajo pare in določijo termine pomladanskih prv. tekem svojega okrožja»
Verificirajo se s pravom nastopa 16. februarja 1935 za Muro, Murska Sobota: Pinter Nikolaj, Kühar Janez, za Mars, Ljubljana Tomšič Anton; s pravom nastopa 16 februarja 1935 za mednarodne, 26. aprila 1935 za prijateljske in 26. julija 1935 za prvenstvene tekme za Korotan, Kranj Milenkovič Jovan, Vujkovič Rato-mir, StojanoviČ Ceda, Suvajdjič Dejan, za Mars, Ljublana Mihelčič Marjan.
Poziva se Sora, škofja Loka, da pošlje do prihodnje seje izkaznice z odjavnicami za igralce Milenkoviča Jovana, Vujkoviča Ratomirja, Stojanoviča Cede in Suvajdji-ča Dejana, ki so se prijavili za drug klub.
Igralca Marčinko Fran za Rapid, Maribor in Wortmun Josip za čakovački SK bosta verificirana, čim prejme podsavez odjavo od Centralne Kartoteke pri JNS.
Ponovno se poziva SK Maribor, da takoj pošlje izkaznici z odjavo za igralca Barkič Petra in Zel an Vilkota, ker bo sicer predan upravnemu odboru v kaznovanje.
Poziva se SK Ptuj, da takoj sporoči, če obstoje kaki zadržki proti verifikaciji igralca Brumna Maksa, ki se prijavlja za drug klub
Vzame se na znanje izjava igralca Može Ivota, da preklicuje prijavo za SK Radomlje ter da ostane še nadalje član SK Domžale.
Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Maksimovič Branislav, Kendl Ladislav, Ziegler Samuel, Matjan Ljutfevit Spitzer Pavao, Madjarič Evgen, Kauaza-revič Milan, Martin ac Silvo, Božiček Josip, Koren Franjo, Horvat Viktor vsi Ča-kovečki SK. Kerleža stjepan, Držola Ven-česlav, oba Gradjanski SK Cakovec, Belak Franc, Ilirija, Ljubljana; Zgonc Lovro Železničar, Maribor; Drnovšek Andrej Reka, Ljubljana; Zajec Rado Grafika, Ljubljana; Lazi Franc, Mura, Murska Sobota.
Poslovni odbor je izžrebal pare ljubljanskega drugega razreda: I. termin: 1. Grafika : Reka, 2. Sloga : Slovan, 3. Slavija : Jadran, 4. Mladika : Mars, 5. Svoboda : korotan. n termin: 1. Korotan : Slovan, 2. Sloga : Slavija, 3. Svoboda : Grafika, 4. Jadran : Reka. m. termin: 1. Grafika : Slovan, 2. Svoboda : Slavija, 3. Mladika
•	Sloga, 4. Mars : Jadran, 5. Korotan : Reka. IV. termin: 1. Grafika : Sloga, 2. Svoboda : Mars, 3. Jadran : Mladika, 4. Slovan : Reka, 5. Slavija : Korotan. V. termin: 1. Grafika : Slavija, 2. Sloga : Korotan, 3. Slovan : Mars, 4. Svoboda : Jadran, 5. Reka : Mladika. VL termin: L Slavija : Reka, 2. Grafika ; Mladika, 3. Sloga : Svoboda, 4. Korotan : Mars, 5. Slovan : Jadran. VIL termin: 1. Slavija : Mara, 2. Jadran : Grafika, 3. Svoboda : Mladika. VHL termin: 1. Mladika : Korotan, 2. Reka : Svoboda, 3. Slovan : Slavija, 4. Sloga : Mars. IX. termin: 1. Svoboda : Slovan, 2. Korotan : Jadran, 3. Reka
•	Mars, 4. Slavija : Mladika. X. termin: i. Grafika ; Mars, 2. Reka : Sloga, 3. Mladika : Slovan XI. termin:: 1. Grafika : Korotan, 2. Sloga : Jadran. Pričetek tekmovanja bo objavljen naknadno. Tajnik IL
ASK PrlmorJe (nogometna sekcija). Dane« ne bo treninga v telovadnici na Poljanski cesti. Juniorji in subjuniorji imajo trening v sredo ob 19.
SK Slavija. Danes-ob 20. strogo obvezen članski sestanek v gostilni Mied Oblak, Tržaška cesta št. 22. Obvezen za vse člane nogometne sekcije. Kdor ima opremo doma, naj jo sigurno prinese na sestanek. Ošabnik, Peterca, Cerne, Lipovec in Bučo sigurno. Sestanek Je važen zaradi občnega zbora in pričetka nogometne sezone. Obvestite se med seboj, vsi točno in sigurno. — Načelnik.
Moto8kijöring
2SK Hermes (tableteniška sekcija). Dre vi ob 19. v kleti restavracije »Emona« občni zbor sekcije. Pridite polnoštevilno; zelo važno zaradi turnirja dne 24. in 35. marca. — Načelnik.
Norm! o svojih naslednikih
Savni finski tekač Nurmi se bo zdaj — ko se bliža že štirim križem in je srečno pristal tudi v zakonskem jarmu — menda dokončno umaknil z zelenega polja. O svojih naslednikih — samih znanih imenih v mednarodni lahki atletiki — se je izrazil precej pesimistično. Nekaj zaupanja ima vendar še v Iso Holla, največ uspeha pa obeta mlademu Höckertu, o katerem pravi, da ima vse pogoje, da bi zasedel njegov »prestol«. Pri vsem tem pa se le boji, da je fant preveč razvajen, ker je od doma dobro podprt in bo le težko prenesel vse napore za dosego takšnih uspehov. Nurmi je imel kot delavčev sin vse lažjo pot do tjakaj.
Rusija hoče Normi ja za trenerja
Sovjetska športna središča so se po svojih diplomatskih zastopnikih na Finskem obrnila na Nurmija in še na nekatere znane športnike, da bi prišli za nekaj časa kot trenerji v Rusijo Ostali naj bi tamkaj 2 meseca (junija in julija t. 1.) ter izmenoma skrbeli za trening atletov v 7 ali 8 mestih. Nurmi je baje sploh odklonil ponudbo, češ, da s tem delom nima pravega veselja, posebno še, ker je že doma feč kot preveč zaposlen kot amaterski trener. Tudi ostali športniki, na katere so računali sovjetski športni krogi, kažejo menda malo veselja, da bi prevzeli trenerska mesta po Rusiji.
Disciplina je prvo!
Trije člani olimpijske smučarske odprave v Italiji so prejeli nedavno hude kazni, ki so izzvale v vseh športnih krogih precejšnje presenečenje Smučarji, ld so člani smučarskega kluba v Cor tin i in tamkaj dobro plačani raraški učitelji, niso hoteli ubogati svojih organizacij: zdaj so jim odvzeli pravico poučevanfn in prepovedali start na vseb smučarskih prireditvah doma i» na tujem Primer ip oosnemanja «rreden in bi se morda tudi pri nas lahko marsikje a pridom uporabil1
TEDEN DNI FILMA
Pred sodiščem sta se znašla Kristina Mardaynova in Hans Moser v velikem filmu »Mladi baron Neuhaus«
Katica Nagv in Albin Skoda v pragozdu <
— prizorišče iz velikega Ufinega filma I »Ljubezen, smrt in vrag«	i
Vrhovni sodnik Aribert Wäscher v filmu »Princesa Turandot«
Artur Robison, ki je vodil snemanje filma »Knez Voroncev«
Ob filmu „Pesem na Volgi"
Ruski film je ostal pred koncem svetovne vojne v svetu skoraj neopažen. Državljanska vojna in lakota pa sta še to malenkost skoraj docela uničili. Filmska produkcija prvih let po revoluciji skoraj ni omembe vredna. Tista leta se je skrčilo število kinov v Rusiji na eno petino prejš-
njega števila, uvoz filmov iz inozemstva pa je sploh prenehal.
šele po rusko-poljski vojni in po likvidaciji lakotns katastrofe se je začela v Rusiji prebujati hkratu z drugimi panogami umetnosti tudi filmska
V sami Rusiji se je začelo že v letu
FILATELIJÀ
Slovenska izdaja 1919-20
Frankovna znamka za 25 vinarjev (modra)
Tematica, v tisku. Kamnotisk: konture čr-teža, žarkov in vseh podrobnosti so nežne. Bela valovita črta nad spodnjim napisom DRŽAVA SHS seče okvir. Knjigotisk: tisk je bolj grob, pogosto jako zamazan. Spod-»ja bela. valovita črta je krajša in ne presega okvira.
Naklada: 9.337-300 kosov. Kamnotisk: <tve nakladi pri Blasniku: I.) 15. IL 1919. H.) 16. VHL 1919, skupaj s 3,617.300 kosi. Knjigotisk: dve nakladi pri Reisser ju na Dunaju: m.) 10. XIX 1919. IV. 11. I. 1920. skupaj 5,720.000 kosov. V Ljubljani se te vrednote v knjigotisku ni naložilo.
Tiskovne In poštne pole. Kamnotisk: tiskovne pole 100+100=200 (Passerstrich) in 100+100+ 50+ 50=300 kosov; poštne pole: 10X5=50 in 10X10=100 kosov. Knjigotisk: tiskovne pole 10X10+10X10=200 kosov (oba bloka po 100 kosov loči ozko polje (razstoj); poštne pole: 10X10=100 kosov.
Poizkusni tisk. Kamnotisk: rožnata+rožnata, modra+modra rjava+modra; pri vseh treh barvah je ena tiskana pravilno, druga polega nje narobe obrnjena ftete-beche) vse na belem papirju; črna na belem kartonskem papirju. Knjigotisk: rde-. ča na belem kartonskem papirju; modra na cigaretnem papirju (avtentičnost le-te še ni ugotovljena).
Papir. Pri kamnotisku opažamo dvoje vrst papirja: gladki beli papir -»A«, in trdi, grobi, rumenkasti papir »C«. Pri knjigotisku imamo gladki beli papir »A«, novin-ski papir »H« in modrikasti ter sivkasti trdi. tako imenovani ovojni (Deckpapier) papir »J«.
Barva. Pri kamnotisku razločujemo tri izrazite vrste modre barve: a/A svetlomodro,
al/C isto nianso na trdem grobem papirju C,
a2/C sivkasto modro. b/C ultramarinmodro. c/A pruskotemnomodro.
cl/A črnomodro. Pri knjigotisku razločujemo tri izrazite vrste modre barve: a/A svetlomodro.
al/H sivkastosvetlomodro na novin-skem papirju H. b/A pruskotemnomodro. c/H ultramarinvijoličasto.
cl/J isto nianso na ovojnem moč-
nem papirju J.
Lepilo. Kamnotisk; lepilo pri papirju »A« je rumenkasto, enakomerno pa tudi neenakomerno nanešeno, z vsemi hibami ročnega dela. Pri papirju »C« opažamo isto lepilo kot pri papirju »A«. Knjigotisk: Lepilo pri papirju »A« in »J« je bledorume-no, s strojem enakomerno nanešeno, lepilo pri papirju »H« pa je rjavorumeno, isto-tako s strojem enakomerno nanešeno.
Zobčanje. Pri kamno- in knjigotisku je znano zgolj linijsko zobčanje 11%. Najdemo tudi nezobčane in le deloma nezob-čane kose. dvojna, mišja, slepa in široko-zobna zobčanja, z iglastimi in širokimi luknjicami.
Izrazite in tipične pogreške plošč. Kamnotisk; pri polab po 50 kosov opazimo v četrti navpični vrsti v ciriličnem besedilu CXC pred črko X piko; pri polah po 100 kosov je v celi tretji navpični vrsti v besedilu SHS drugI s zgoraj* prekinjen. Knjigotisk: pri četrti znamki so v besedilu SHS črke SH poškodovane, istotako je okrnjena tudi bela črta pod prvim S; pri 13. znamki prševna praska od desnega okvira preko leve podkolenice; pri 16. znamki so v latinskem besedilu DRŽAVA nad prvim A in
1925., še bolj pa naslednje leto opažati, da zanimajo domači filmi ljudi vsaj toliko kakor uvoženi. Počasi se je začel jeziček tehtnice celo obračati v korist domačim filmom.
Prvi, ki je res pravilno doumel moč umetniškega izražanja v filmu, je bil mladi režiser Eisenstein. Napravil je svoj prvi večji film »Strajk«, ki je bil docela drugačen kakor dotedanji šablonski filmi. V njem ni bilo niti glavnega junaka niti junakinje.
I Nedvomno je že v tem filmu pokazal svojo umetniško spretnost. Voditelji ruske filmske industrije so znali ceniti njegovo nadarjenost. Hoteli so mu poveriti važno, čeprav nekoliko kočljivo nalogo: da bi posnel film, ki bi pokazal glavne momente ruske revolucije. Ta načrt pa je izvedel šele dosti pozneje v filmu »Desetero dni, ki so pretresli svete. Del te zamisli je uresničil v filmu »Križarka potemkin«, ki je opozorila nanj ves svet.
V tistem času je začel ruski film rasti z nenavadno vztrajnostjo. Cela vrsta novih režiserjev je prišla in z njimi cela vrsta igralcev, ki so pokazali, da razumejo bistvo filmske umetnosti bolje kakor plitvi Američani, ki so takrat še obvladovali filmski trg.
Rusi pa so se med tem naučili tudi evropske filmske tehnike in tako so postali njihovi filmi tudi tehnično popolnejši.
Med režiserji, ki so takrat prišli na površje, je bit nedvomno najmočnejši Pudov-kin, ki ostane nepozaben zlasti po svojih treh najboljših filmih: »Materi«, ki je prirejen po romanu Gorkega, »Zadnjih dneh Petrograda«, in »Viharju nad Azijo«.
Ti filmi so obšli ves svet. Zato ni nič čudnega, da so se začeli Američani bati hude konkurence in so zvabili nekaj boljših režiserjev v Ameriko. Toda ruskemu filmu to ni škodovalo. Prišle so nove moči, ki so vrzel izpopolnile.
Pač pa je popularnosti ruskega filma precej škodoval prihod govorečega filma Ker so Rusi prav takrat odprli precej ti-sočev novih kinov in niso mogli vseh na mah preurediti in jim dobaviti zvočnih aparatur, so morali seveda še precej zvočnih izdelovati same neme filme. In v tem času je ruski film izginil s svetovnega trga kot tekmec drugim.
Toda zadnji dve leti je nadomestil vse, kar je prej izgubil. Filmi »Tihi Don« po romanu šolohova, »Pot v življenje«, ki smo ga gledali tudi pri nas, ljubka opereta »Pastir Kostja«, ki so jo nedavno igrali v Ljubljani, pričajo, da bo postal ruski film kmalu prav važen faktor v svetovni filmski industriji, še večji pa seveda v filmski umetnosti. Kajti nekaj imajo Rusi, česar drugim manjka — vsak filmski motiv izdelajo pri njih umetniki ln ustvarjajo iz njega umetnino, ne pa prazen kič
Te dni bomo videli v Ljubljani novi ruski film »Pesem z Volge«, ki »Pastirja Kostjo« po svoji vsebini, tehniki in enotnosti nedvomno prekaša. Njegovo vsebino smo že svoj čas navedli. Prepričani smo, da ga bo občinstvo toplo pozdravilo in mu izkazalo vso tisto pozornost, ki jo zasluži.
drugim A bele poševne črte; pri 23. znamki je črtičasta praska segajoča od leve pesti do oprsja; pri 36. znamki je preko glave bela pokončna črta; pri 49. znamki je številka 5 spodaj levo prekinjena; pri 122. znamki je v ciriličnem besedilu CXC med črkama CX pika; pri. 147. znamki je v latinskem besedilu DRŽAVA med črkama ŽA zgoraj navpična črtica; pri 68. znamki je v ciriličnem besedilu DRŽAVA črka p levo zgoraj prekinjena.
Tiskovne napake. Pri kamno- in knjigotisku so znani dvotiski, odtiski, predirajoči tisk in gube. Pri obeh tiskih opazimo pri •isti barvi prehod iz svetlejše v temnejšo nianso. Prehodi iz ene vrste barve v drugo niso znani.
Obeski. Obeskov pri kamnotisku ni. Knjigotisk: pn ultramarinvijoličasti c/H zgoraj obesek 20 vinarske rjave s spodnjim robom, zobčanje 11%; pri isti barvi spodaj obesek 40 vinarske oker z zgornjim
robom, zobčanje 11% ; oboje na novinskem papirju H.
Tipe žarkov. Kamnotisk: Pri prvi izdaji pol 10X10=100 (Passerstrich) je v vsaki vodoravni vrsti deset tip L do X. Pole z 10X5=50 kosi imajo v prvih šestih vrstah tipe VI do X, v sedmi vrsti tipe H do VI, v osmi vrsti zopet tipe VI do X, v deveti vrsti pa tipe i do V. Knjigotisk; Pri polah z 200 kosi so 4 neenakomerno razvrščene tipe. Vse 4 tipe skupaj opazimo na 13. četvercih ter od teh omenim samo enega: prvi četverec levo zgoraj 5t. 1—2—21 —22.
Vodni znak pri kamnotisku ni znan. Knjigotisk: znan je na novinskem papirju H navpični vodni znak.
Razpolovljene znamke so v kamnotisku in knjigotisku neznane; ni verjetno, da se je to vrednoto službeno razpolavljajo.
Provizoriji. Kamnotisk: znani so provi-zoriji z ročnim žigom P (Ljubljana), T (Varaždin), PORTO (Maribor). Knjigotisk: provizoriji niso znani; zaradi pozne naklade obstoj provizorijev nI verjeten.
Zanimive poštne Izkaznice (celine). Kamnotisk: razni portovni provizoriji in mešana frankatura.
Redkosti. Kamnotisk: izrazito sivkasto-modra a2/C; precej redka je tudi izrazita ultramarinmodra b/C. Knjigotisk: ultrama-rinvijoličasta cl/J na debelem modrikastem ovojnem papirju (Deckpapier).
Rabljeno — nerabljeno. Ni posebnosti.
Makulatura mi ni znana.
Ponarejene znamke se niso pojavile.
Vse filateliste prosim, da svoje morebitne pripombe ali poprave o tej vrednoti pošljejo na naslov: Slavko Veselič, tajnik Slov. filatelističnega društva v Ljubljani, Tjrševa cesta 15/1.
Nase gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 18: Blodnji ognji. Red A. Torek, 19. : zaprto.
Sreda, 20.: Sluga dveh gospodov. Red Sreda
Repriza šorlijeve drame »Blodni ognji«, ki je imela v soboto pri krstni predstavi v ljubljanski drami resnično lep uspeh, bo v premieraki zasedbi drevi ob 20. uri za red A.
OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 18.: zaprto. Torek, 19.: Netopir. Red C. Sreda, 20.: Hoffmannove pripovedke. Gostovanje Josipa Rijavca. izven. Četrtek, 21. ob 15. uri: Dorica pleše. Dijar-ška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
Josip Rijavec gost naše opere. V sredo
20.	t. m. bo enkratno gostovanje odličnega našega tenorista Josipa Rijavca Nastopi v operi Hoffmannove pripovedke. Odlične umetniške kvalitete g. Rijavca so tako znane in priznane, da je samo najava njegovega gostovanja že dovoljno priporočilo. Opozarjamo, da je to edino gostovanje slavnega rojaka-pevca. Predstava je izven abonmana.
Dijaška predstava v operi bo v četrtek
21.	t. m. ob 15 Poje se Odakova opera ^Dorica pleše«, katere snov kakor tudi melodije so zajete iz življenja našega naroda v Medjimurju. Za predstavo veljajo cene od 5 do 15 Din.
žena v sodobnem svetu
Za otvoritev ženskih učiteljskih šol
Jugoslovenska ženska zveza namerava ponovno storiti vse, da se znova odpre tudi ženski mladini vstop v prvi letnik učiteljskih šol.
Za to svojo zahtevo je manifestirala 2Z skupno z nekaterimi drugimi organizacijami že v septembru lanskega leta na javnem zborovanju, kjer je bila sprejeta tudi resolucija v tem smislu. To pot pa je prišla pobuda od mariborskega Splošnega ženskega društva, čigar predlog so si osvojila vsa v banovinski ženski zvezi včlanjena društva, le da so zahtevo razširila na vsa učiteljišča dravske banovine. Kajti mariborsko žensko društvo je omejilo svojo vlogo na Maribor ter prepričevalno utemeljilo svojo zahtevo po zopetni otvoritvi učiteljišča. Predvsem kaže neumestnost sedanjih določb za sprejem na učiteljišče šole, ki skoro izključujejo možnost prijave zadostnega števila tudi moških dijakov. Saj se smejo sprejeti v prvi letnik le absolventi. ki so položili nižji tečajni izpit na srednjih šolah z odličnim uspehom. S takimi zahtevami je ogrožen ves obstoj naših učiteljišč v splošnem. Maribor vidi v tej izgubi veliko nevarnost poslabšanja kulturnih razmer vsega severnega obmejnega teritorija. Spomenica poudarja tudi potrebo, da se vzgoji za učiteljski poklic dovolj kmečke mladine, ki bi v svoji službi na vasi dobila in obdržala kontakt z ljudstvom, se udomačila in ostala daljšo dobo v dotičnem kraju. Da pa bo omogočen kmečki mladini študij na učiteljišču, naj se izvrši reforma v taki smeri, da bo dovoljen sprejem na učiteljišče tudi absolventom ki so položili sklepni izpit na meščanski šoli Vsi večji podeželski kraji imajo meščanske šole, ki jih obiskuje tudi kmečka mladina dotičnega okoliša, med
njimi marsikateri izrazit talent. Mnogoletne prejšnje izkušnje dokazujejo, da s» svoj čas prav iz vrst takih učencev izšli najboljši in najbolj vestni kandidati in kan-didatinje naših učiteljišč. V podkrepitev teh izjav so strokovnjaki v Mariboru izdelali vestno in zanimivo statistiko na podlagi prejšnjih izpričeval tamkajšnjega učiteljišča.
Posebno zanimiv je oni del spomenice, ki točno in jasno dokazuje kvarne posledice današnjega postopanja z učiteljskimi šolami, ki se bodo pokazale čez nekaj let. Aktivnega učiteljstva je v dravski banovini skupno 4134. Ako se vzame službena doba 40 let (pravilno je 35 let), pridejo povprečno letno 103 nove učiteljske moči. V resnici pa je število, ki naj označi potreben letni dorast učiteljskega naraščaja, še večje, ker moramo računati z izpadki, nastalimi vsled smrti in izstopa iz državne službe. K temu pa je treba pripomniti, da še vedno niso vsa učiteljska mesta v naši banovini zasedena, ter da so mnogi razredi prenapolnjeni in bi jih bilo treba deliti. K temu bo nastopila čez tri leta doba, ko bomo do nadaljnjega, ako se ne izvrši praSDčasno reforma, brez mladega učiteljskega naraščaja Zato je neobhodno potrebno, da se odslej naprej zopet skrbi za redni dorast učiteljstva.
Drugi del spomenice govori o posebni potrebi mariborskega učiteljišča. Dokazi so podprti z zanimivimi diagrami, izdelanimi od tamkajšnjih strokovnjakov.
Spomenica je torej izvrstno utemeljena ter izpopolnjena še — kakor omenjeno — z zahtevami, ki se nanašajo na vsa uditeli jšča dravske banovine. Morda bo to pot kaj uspeha.
Nov ženski list
Jugoslovenska ženska zveza je osnovala svoje glasilo, ki je začelo izhajati v Beogradu pod imenom »Glasnik«, v uvodnem članku prve številke napoveduje ga Petkovičeva, predsednica glavnega odbora, namen in program lista: obveščal no naše ženstvo o delu posameznih društev, katerih je včlanjenih v žZ okrog 400 ter bo na ta način tudi društva tesneje povezal med seboj. Prav tako bo list seznanjal včlanjena društva ter svoje naročnike vob-če o delu glavne uprave ZZ v Beogradu in jim dajal pobudo in navodila o idejnem ln akcijskem pogledu. Po »Glasniku« se bomo tudi spoznali z velikimi svetovnimi organizacijami, posebno še z internacionalno žensko zvezo, katere član je tudi Jugoslovenska ženska zveza ter z delom komisij, po katerih so organizirane vse akcije in vse delo tako mednarodne kakor tudi ženskih zvez posameznih držav. S temi informacijami hoče list pripraviti naše žene in društva tudi za bolj smotrno delo na zve-zinih kongresih, zlasti pa še na kongresu internacionalne ženske zveze, ki se bo vršil 1. 1936. v Beogradu.
Listu je poslala svoje čestitke tudi predsednica mednarodne ženske zveze ga. Iza-bela Aberdeenova, ki izraža svoje zadovoljstvo nad pogumnim korakom JžZ.
Od ostalih člankov je posebno informativen članek o delu zvezine sekcije dravske banovine, ki se je izkazala doslej kot najbolj agilna od vseh sekcij. Njene komisije so že pridno na delu ter so započele že več akcij, posebno zanimiv pa je članek Al. štebijeve, ki piše o ustanovitvi in razvoju Jugoslovenske ženske zveze. V uvodu pove kratko in jasno, kaj je smoter JŽZ in njenega glasila: 1. delo za enakopravnost žene v družbi, državi in družini;
2. delo za splošne cilje naroda. Treba je torej raziskovati preteklost in proučevati današnje razmere. Sledeč temu spoznanju, posveča avtorica svoja nadaljnja izvajanja zgodovini jugoslovenske ženske zveze, kjer poseže daleč nazaj v početke srbske Ženske zveze ter njene sociološke osnove, članek je instruktiven za vsakogar.
List zaključuje poročilo o kongresu Mednarodne ženske zveze v Parizu ter seznam članic glavnega odbora JžZ.
Položaj žene v Avstriji. Dasi je avstrijski ženi po ustavi zajamčena enakopravnost z moškim, v praktičnem življenju to še ni prišlo do veljave. Kakor je znamo, obstoja v Avstriji zakonodajna korpora-cija iz dveh skupin: iz posvetovalne (vorberatende) in iz odločujoče (beschliessen-de). Posvetovalno skupino tvori državni svet, zvezni kulturni svet, zvezni gospodarski svet in deželni svet. O vseh predlogih se posvetuje najprej posvetovalni svet, končnoveijavno pa sklepa odločujoči organ, v posvetovalni skupini sta samo 2 ženski, in sicer kot zastopnici šolstva. Zastopnice mater in gospodinj niso upoštevali, dasi neprestano poudarjajo važnost materinskih in gospodinjskih nalog, katerim je treba vsekako priznati soodločujočo besedo. To priznanje pa je ostalo za enkrat še na papirju. Prav tako so pa Av-strijke razočarane tudi vsled tega, ker v zveznem gospodarskem svetu niso zastopane ženske. In tako je odvzeta možnost zastopati svoje interese gospodinjam, obrt-nicam in delavkam. Vobče je vplivala sestava avstrijskega zakonodajnega sveta na žene porazno, saj med 59 člani ni niti ene žene, čeprav tvorijo večino avstrijskega prebivalstva.
Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju
komfortno
stanovanje
obstoječe: iz 6 velikih sob tn dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku »Jutra«.
Zadeva časti vseh Jugoslovanov so roiahi v suznosti i
!
Umrla je naša ljuba mati, gospa
Marija Garvas
Pogreb nepozabne pokojnice bo yQQP°n®dfjek. dne 18. februarje 1935 ob 4. uri popoldne Iz mrtva ške veže Zavetišča Sv. Jožefa n* Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 17. februarja 1935.
Ana Sabec in Marija Jaklič,
hčeri, vnukinje in vnuki.
Treluje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnarja Franc Jeaeràek. — Za maeratat de) Je odgovoren Alojz Novak. » Val t trobljam.