-f AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Industrija BBB8BB'6 bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb b^% bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb r - r —-L- -V--H-----i----r ITT\ c c c cE^ er Jcc c c c CCCCCCCCCI 4aaa^‘ AAA/ ccc :ccc A \A4/a a c C3t c c dam bs bažec AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Ljttbijans- AAAAAAAAAAA bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb (Št.69) Ljubljana, januar 1985 1 OB ZAKLJUČKU POSLOVANJA KTL V LETU 1984 PRVI KAZALCI POSLOVANJA ZA LETO 1984 Iz vsebine: stran: — Po neuspelem referendumu 2 ~ Ob 25. obletnici EGP Škofja Loka 3 — Kaj predvideva plan DO KTL za leto 1985 4 — Razgovor z Janezom Vogelnikom iz tozda Jelplast v Kamni gorici 5,6 ~ S svečane seje DS DO KTL 6 — Dobitniki plaket DO KTL 7,8 ~ Iz tozda Embalažni servis Koper 10, 11 - Pred kulturnim praznikom 11, 12 — Podeljene jubilejne značke DO KTL 12, 13 — Z obiska protipožarnih institucij v Moskvi in Leningradu 14 ~ Športno srečanje delavcev DSSS 14 ~ Rekreacijske novice 15 ~ Humor — Skrtalo 15 - Nagradna križanka 16 Fotografije: Milan Seme Prvi kazalci, ki se nanašajo na fizični obseg, fakturirano realizacijo, izvoz in ostala področja poslovanja so znani in kažejo na nekaterih področjih na bolj uspešno poslovanje na drugih pa spet manj uspešno. Leto, ki je za nami, je bilo v začetku do nekako polletja v znamenju pomanjkanj materialov in povezano z ogromno problemi nabave in le prizadevnosti delavcev nabave gre zahvala, da ni bilo večjih zastojev v proizvodnji. V drugi polovici leta se je nabavno tržišče umirilo, pojavljati pa se je začelo pomanjkanje naročil najprej za tozd Kartonažno kasneje pa za področje valovitega kartona. Vse leto smo spremljali gibanje finančnih sredstev in temu primerno smo planirali višino nabav materiala in druge pomembne postavke s področja prilivov in odlivov finančnih sredstev. Zaradi pomanjkanja deviz nismo mogli uvoziti toliko rezervnih delov, kolikor bi jih potrebovali. V desetih tozd smo v letu 1984 proizvedli 92,839 t izdelkov, od tega 7.348 t za izvoz in 85.491 t za domači trg. Dosežena proizvodnja pomeni, da zaostajamo za dinamičnim planom za 4 %, operativni plan presegamo za 6 % in da smo proizvedli za 5 % več kot v letu 1983. Letni dinamični plan so presegli v tozdu Kartonažna in Tika, vse ostale tozd ga niso dosegle. V Jelplastu, Kuverti in Sigmi pa so proizvedli manj kot v letu 1983. Fakturirana realizacija za DO KTL za leto 1984 znaša din 10.683.630.000 od tega din 902.194.000 na tujem trgu in din 9.781.436.000 na jugoslovanskem trgu. Dosežena fakturirana realizacija je za 16 % višja od dinamičnega plana, za 14 % višja od operativnega plana in za 83 % višja od fakturirane realizacije v letu 1983. Le v Jelplastu in Embalažnem servisu niso dosegli dinamičnega plana zaradi manjšega obsega proiz- vodnje kot je bil predviden z dinamičnim planom. Na obeh kartonskih strojih so v letu 1984 proizvedli 66.232.000 m2 plošč, to pa je za 1 % manj kot v letu 1983, za 6 % manj od dinamičnega plana in za 4 % več od operativnega plana. Več plošč kot smo predvidevali s planom so dobavili 05 Valkarton in pa izven DO KTL, medtem ko so tozd Kar-tonaža, Tika in Embalažni servis jemale manj plošč kot smo planirali zaradi povečane predelave sive lepenke in zaradi manjšega obsega proizvodnje (Embalažni servis). Za DO KTL znaša produktivnost 22,96 kg/h in je za 3 % večja od dosežene v letu 1983. Dosežena produktivnost pa je za 5 % manjša od planirane za leto 1984,dosegli pa sta jo le Karto naž na in Tika. Izkoristek materiala so izboljšali v Kartonaži in Papirni konfekciji, (nadalj. na 2. str.) S proizvodnega procesa v tozdu Jelplast — Kamna gorica <765 I povsod drugod pa je slabši kot v GRAFIČNI PRIKAZ FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE, letu 1983. FAKTURIRANE REALIZACIJE IN IZVOZA ZA LETO 1984 V preteklem letu je bila naša najvažnejša naloga povečati konvertibilni izvoz, saj smo potrebovali devize tako za odplačila kreditov kot za nakup rezervnih delov in repromateriala. Kljub težavam, ki so se pri izvozu pojavljale (predvsem težko je bilo z izvozom v ZRN — Blenk) smo na konvertibilni trg izvozili v vrednosti 3.340.141 $, kar je za 10 % manj od plana, vendar pa za 29 % več kot v letu 1983. Skoraj za polovico smo povečali klirinški izvoz, tako da je skupna vrednost izvoženega blaga v letu 1984 5.841.869 $, to pa je 8 % več od plana in kar 35 % več kot v letu 1983. Kljub temu, da so rezultati ugodni, pa so potrebe po devizah še veliko večje zato bo izvoz prioritetna naloga tudi v letu 1985. J. BERNARD fizični obseg proizvodnje v t 96.466 92.839 88.115 fakturirana realizacija v m io 10.684 4.000 2.000 9.175 5.824 S O) 00 00 O) 00 O) O 5 >N o ro co _OJ CL TD izvoz v $ 5.841 5.400 4 336 O) 00 00 O) 00 O) o s >N o 5 Jš o. TD PO NEUSPELEM REFERENDUMU V DO KTL SE MORA UVESTI ENOTEN, ZAKONIT IN STIMULATIVEN SISTEM NAGRAJEVANJA Ponovljeni referendum za Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v nekaterih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti v mesecu decembru, je bil ponovno neuspešen. Kljub intenzivnejšim pripravam tako v smislu informiranja delavcev kot priprave spremljajočih aktov, sta samoupravni sporazum v ponovljenem referendumu sprejeli le temeljni organizaciji Valkarton in Jelplast. Medtem ko je v delovni skupnosti zmanjkal le en glas, pa je v temeljnih organizacijah Embalažni servis ter Kartonažna le manjšina delavcev glasovala ZA. Za temeljno organizacijo Kartonažo je bil referendum določen za 18. januar 1985, ki pa ga po znanih rezultatih izvedenega glasovanja 20. decembra, ni ponovila. Če združimo rezultate izidov obeh referendumov v maju kot v decembru, potem je stanje naslednje: SAS je sprejet: Lepenka, Tika, Kuverta, Sigma, Rako, Valkarton, Jelplast. SAS ni sprejet: DSSS, Kartonažna, Kartonaža Embalažni servis. Ugotovimo lahko, da imamo večinski sprejem, da pa je za njegovo uveljavitev potrebna soglasnost vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Kako naprej? Predati se ne smemo. Zavedati se moramo da so v naših samoupravnih splošnih aktih s področja nagrajevanja nekatere določbe preživele, da so v nas- protju z vsakodnevnim delom in življenjem, druge so v nasprotju z zakonodajo in drugimi predpisi področja. Če je ta zavest v nas vseh, potem nam je pot za naprej povsem jasna. Tako stališče je podprto tudi s strani poslovodnih in kadrovskih delavcev delovne organizacije. Ker ugotavljamo, da je pri vseh aktivnostih v zvezi s spremembami in dopolnitvami sistema nagrajevanja, najbolj vprašljivo spreminjanje relativnih razmerij med zahtevnostjo del in nalog, kar pa je bilo povezano s spremenjeno analitično metodo, je zaključek,da ta v bodoče ne bo predmet sprememb. Ko govorim o spreminjanju vrednosti indeks nih razmerij posameznih nalog moram dodati, da spremembe le niso posledica spreminjanja analitične metode, pač pa različno uporabljene ene ali druge metodologije. Želim povedati, da dosledno uporabljena kakršnakoli metodologija, pri kateri so elementi-ses-tavine v ustreznem dogovorjenem razmerju, mora dati približno enake vrednosti zahtevnosti naloge, izražene v relativnem razmerju. To navajam zaradi tega, da ne bi bilo pomislekov okoli strokovne ustreznosti metodologije, za katero ugotavljamo, da je bila glavni razlog neuspelega referenduma. Lahko trdim, da je bila v marsičem bolj dorečena, nekoliko večji razpon, ki ga je dovoljevala, pa nebi za najzahtevnejše delo napram najenostavnejšemu v delovni organizaciji pomenil 5:1, kolikor dovoljuje panožni sporazum. Kakorkoli že, informacije, da bi tak razpon za direktorja delovne organizacije pomenil 15 starih miljonov mese- čnega osebnega dohodka so bile strokovno popolnoma neutemeljene. S tem, ko smo se odločili, da bomo zahtevnost del in nalog ugotavljali z analitično metodo, katero smo sprejeli leta 1981 pa bi se morali zavedati njene dosledne in objektivne uporabe pri vseh nalogah in ne le pri tisti, ki je že v SaS-u določena z vrednostjo 4.75. Če smo se ob zdajšnjih spremembah in dopolnitvah morda preveč ukvarjali s tem, v kateri razred pade posamezna naloga, te obremenitve v bodoče odpadejo. Morda to pomeni, tudi bolj vsebinski in kritični pristop do ostalih sprememb, do katerih smo bili preveč pasivni. Naj omenim le večji pov-darek na gibljivem — stimulativnem delu. Vsi od tistega za strojem v neposredni proizvodnji pa do če vzamem kar direktorja TOZD-a, smo si enotni, da so premajhne razlike v osebnih dohodkih med pridnimi in lenimi delavci, med tistimi, ki dosegajo dobre in drugimi s slabimi rezultati. Če želimo stimulirati delo — rezultate in destimulirati ne delo — slabe rezultate, potem moramo na začrtanih spremembah vztrajati in jih sprejeti. Ali pa morda le govorimo o sistemu nagrajevanja, nismo pa pripravljeni nositi njegovih posledic? To je le ena od poglavitnih rešitev v smislu ustreznejšega nagrajevanja rezultatov dela. Kot sem že omenila so tu še zakonske določbe, izhodišča in osnove panožnega sporazuma ter strokovnih podlag, za katere pa lahko ugotovim, da moramo z njimi uskladiti naše samoupravne akte. Če bi na kratko zaključila, so na-daljne usmeritve take: dopolniti in spremeniti sistem nagrajevanja v smislu stimulativnejšega in dinami-čnejšega sistema ter uskladitev določb s tega področja z zakonodajo ter drugimi izhodišči in osnovami. Marsikateri rok smo že zamudili, zato vprašanja, kdaj se ponovno spustiti v postopke, ni. Treba je nadaljevati po predlaganih usmeritvah s ciljem, da se v DO KTL vendarle uvede enoten, zakonit in stimulativen sistem nagrajevanja. D. MAJCEN /z proizvodnega procesa v tozdu Embalažni servis OB 25. OBLETNICI DELOVANJA EMBALAŽNO GRAFIČNEGA PODJETJA IZ ŠKOFJE LOKE Koncem meseca decembra lanskega leta sta predstavnika delovne organizacije EMBALAŽNO GRAFIČNEGA PODJETJA iz Škofje Loke njen direktor Jure Žakelj in vodja nabave Janez Krajnik obiskala predsednika poslovodnega odbora DO KTL Mirana Rižnerja in mu v imenu samoupravnih organov njihovega delovnega kolektiva izročila priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje. Po izročitvi tega, smo zaprosili Prisotne udeležence za krajši razgovor, v želji, da tudi naše bralce seznanimo z delovanjem njihovega kolektiva. Milan Seme: Želeli bi tovariš direktor, da za naše bralce Glasila KFL spregovorite nekaj besed o našem dosedanjem in bodočem Poslovnem sodelovanju. ■iure Žakelj: Naj naj preje spregovorim nekoliko besed o danes vročenem priznanju. Predsedniku Poslovodnega odbora in s tem vsem vašem kolektivu izročamo Priznanje delavskega sveta Emba-lažno grafičnega podjetja ob njegovem 25. letnem obstoju za c olgoletno uspešno sodelovanje, obenem pa izkoriščam to priliko iqqSem vam zaželim srečno novo 985. leto, z željo za še nadaljne ooro medsebojno poslovno sodelovanje. Miran Rižner: Strinjam se, da je 'lo naše dolgoletno sodelovanje uspešno, zato si prizadevamo, da 1 to bilo še boljše. Prav tako ima-mo tudi namen, da obe delovni organizaciji podpišeta samouprav-0' sporazum o dolgoročnem poslovno—tehničnem sodelovanju med EGPin KTL. Jure Žakelj: Prepričan sem, da bi ? takim sporazumom ustvarili mo-Zn°sti za še dinamičnejši in kvalitetnejši razvoj obeh partnerjev na Področju predelave papirja, karto-na in valovite lepenke. FGP je pravzaprav KTL v malem, Sai v nekem smislu delamo na vseh ®nakih programih proizvodnje kakor vi, seveda ne v tako veliki organiziranosti. Tako imamo potiskano embalažo, tiskarske in knji-9°veške storitve, predelavo papirja °t pri vas v tozdu Papirna konfe-. C|ja, predelavo valovite lepenke ln drugo. Skratka lahko ugotovi-m°'da smo po eni strani v dejavnosti sorodni z vami, po drugi pa a vas tudi dopolnjujemo. Vse te G emente želim povdariti zato, ker Srnatram, da bi na koncu s kon-Gernv bili oboji na slovenskem rz,šču bolj sposobni zadovoljiti Potrebe naše industrije, zlasti' v teh časih. Miran Rižner: Ne, da si konkurira-o, temveč, da se komplementar-n° vključujemo. Jure Žakelj: Vsekakor, toda sam konkurenčni moment pa želimo izkoristiti kot vzpodbudo za izboljšanje naše kvalitete proizvodov ter s tem tudi ponudbe našim partnerjem, ki se na svetovnem trgu bojujejo za čimvečji devizni priliv. Milan Seme: Ali v vaši delovni organizaciji delate tudi kaj za izvoz? Jure Žakelj: Lahko rečem, da imamo zelo malo neposrednega izvoza. Zelo malo zaradi tega, ker smo le odvisni od tega kako se naše celotno gospodarstvo organizira na tem področju in tudi glede tega ker smo za te namene slabo organizirani v sami celotni papirno — predelovalni industriji. Kot nosilec teh poslov, bi se morala v veliki meri angažirati neka organizacija višjega ranga, kot Papirografika ali sam sozd Slovenija papir, toda ravno za njiju lahko ugotavljamo, da sta šibko prisotni. Drugače pa je v zvezi z našim posrednim izvozom. Smo namreč partner pomembnih izvoznikov, kot so Iskra in druge delovne organizacije obutvene ter nekoliko tekstile in lesne industrije, ki so močni nosilci izvoza. Vendar je pri tem delu večkrat problem vprašanje ustreznosti naše kvalite te, saj le-ti ne morejo svoje blago dobro prodajati v slabi embalaži. Seveda je naš cilj proizvajati tako embalažo, pri čemer smatramo, da je sredstvo za doseganje tega cilja, tudi dobro sodelovanje z vami. Miran Rižner: Smatram, da je velik negativni faktor pri doseganju tega cilja tudi kvaliteta vhodnih materialov. V KTL znamo izdelati še dobre proizvode, toda nikakor ne iz slabih materialov Jure Žakelj: V zvezi s stanjem v naši delovni organizaciji bi pripomnil, da nas je težka gospodarska situacija zatekla v položaju, ko smo bili ravno namenjeni za izvajanje investicijskega ciklusa, kat pomeni, da se je obnavljanje naših proizvodnih kapacitet šele začelo. Sedaj pa nam nič ne pomaga, da si želimo in še želimo dosegati večjo in boljšo proizvodnjo, ker nam to onemogočajo negativni zunanji faktorji. Prav tako pa nikakor ne pridemo do potrebnih deviz. Imamo namreč delno tudi smolo, ker mnogo poslujemo tudi s poslovnimi partnerji, ki so sami v težki devizni situaciji, zaradi česar nam lahko zelo malo pomagajo. Vsa naša oprema je iztrošena 91 %-no, zato si lahko mislite v kakšni situaciji smo. Imamo kar 18 % povprečno amortizacijo, toda kaj hočemo, ko pa je le-ta v dinarjih. To je naš največji problem! Miran Rižner: Glede uspešnosti vašega poslovanja me zanima koliko vam od 800 miljonov celotnega prihodka ostane čistega dohodka? Jure Žakelj: Blizu 100 miljonov (p. u. 10 starih miljard) dinarjev v letošnjem letu in sicer to kar lahko uporabimo za enostavno razširjeno reprodukcijo to je: obvezna in razširjena amortizacija in tisti del poslovnega sklada, ki bo ostal v delovni organizaciji — v kar niso zajeta sredstva rezervnega sklada in sklada skupne porabe. Miran Rižner: Da, to pa so zelo dobri poslovni rezultati, saj dosegate 12,5 % ostanka. KTL si je za dolgoročne cilje zadala, da bi dosegala 10 do 12 % takega ostanka, toda moramo pri tem upoštevati, da je pri nas glede obseg stroškov nekoliko drugačna situacija, kot pri vas. Čeprav ste vi KTL v malem, pa le nimate določenega balasta kot mi, in za katerega bi tudi mi radi videli, da ga nimamo, toda ga zaradi določenih delovnih mest še moramo imeti. Če pa bi seveda primerjali pri nas le nekatere naše dejavnosti, pa bi tudi ugotovili te številke. Jure Žakelj: Tovariš Rižner je uvodoma v tem razgovoru omenil morebitno sklenitev našega sporazuma o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. Že nekaj časa govorimo o tem, zato mislim, da bo do tega podpisa tudi prišlo. In zato bi glavno vsebino lakega sporazuma le prikazali: — prvič naj bi sporazum zajemal dogovor o ožji povezanosti pri zagotavljanju reproverige, saj ugotavljamo, da se s pomočjo proizvodov vaših tozdov lahko bolje zagotavljamo preskrbovanje, kar je močan vidik za tak sporazum; — drugič glede na vašo sposobnost, da tehnologijo predelave teh materialov obvladujete na višji razvojni stopnji, pomeni za nas, da si želimo te izkušnje tudi sami pridobiti, toda ne po dražji daljši poti, temveč da se dogovorimo o izkoriščanju tega, kar ste vi razvili hitreje. Miran Rižner: Imamo že 85. letno proizvodno tradicijo ! Jure Žakelj: Tretje področje, ki ga naj zajame sporazum je potreba, da se dogovorimo o možnostih medsebojnega sodelovanja za nastopanje ne samo na domačem, temveč tudi na svetovnem trgu in merjenju našega gospodarstva z njim. Dejstvo je namreč, da zaenkrat nimamo nekega velikega ugleda niti doma. Milan Seme: Koliko delavcev zaposluje vaša delovna organizacija? Jure Žakelj: Naša delovna organizacija je locirana v industrijski coni ha Trati, ima svoj industrijski tir, možnosti za še nadaljni razvoj so velike ter zaposluje 180 delavcev. Prepričan sem, da bi v nekoliko drugačni gospodarski situaciji imeli lažjo možnost nadaljnega napredka, saj tudi naša 25-letna tradicija poslovanja ni tako majhna. Imamo pa zato tako blizu vas in pa Gorenjski tisk, taka nosilca razvoja, od katerih lahko dobiš tisto, kar sam nimaš. Miran Rižner: Da, zato tudi včasih nima smisla izvajati neko drago investicijo, za kar lahko dobiš potrebnega na trgu, seveda ob resničnem medsebojnem sodelovanju. Tako recimo tudi KTL razmišlja, da bi bil Gorenjski tisk na nekem področju nosilec za pripravo določenih opravil, tako za nas in lahko tudi za vas, saj ima za to primerno usposobljene strokovne kadre. O tem precej razmišljamo prav sedaj, ko se lotujemo vprašanj naših srednjeročnih investicijskih posegov — v kaj investirati Jure Žakelj: Vsekakor dobra rešitev ob pogoju obojestranskega ustreznega dogovora, da kasneje ne bi prišlo do nesporazumov. Miran Rižner: Smatram, da si v pametnem medsebojnem skupnem sodelovanju lahko veliko pomagamo za naš kvalitetnejši prodor na tuji trg. Škoda je le, da sedanji časi niso ravno preveč naklonjeni takim zdravim poslovnim razmišljanjem, temveč gre vse za nekak horuk, država pa tudi ni za kaj takega zainteresirana. Razgovor za objavo v Glasilu pripravil: Milan SEME KAJ PREDVIDEVA PLAN DO KTL ZA LETO 1985 Čeprav smo leto 1984 uspešno zaključili in ustvarili predviden obseg do hodka in akumulacije je visoka inflacija bistveno izničila ustvarjene sadove našega dela. Ker smo zelo malo ustvarjene akumulacije investirali, si nismo bistveno izboljšali materialnih pogojev proizvodnje. Tako si v letu 1985 ne moremo postavljati za cilj bistveno višje proizvodnje, zlasti še zato, ker se naše tržišče proizvajalca vse bolj spreminja v tržišče kupca. Predlog plana delovne organizacije KTL Ljubljana n.sol.o. za leto 1985 predvideva uresničitev osnovnih ciljev, ki so kvantificirani v naslednjih postavkah plana: plan indeks 1985 rasti 1985/84 fizičen obseg proizvodnje 95.755 ton 102 skupna proizv. plošč iz valov, kartona 44.000 ton 108 skupna proizvodnja sive lepenke 5.030 ton skupna proizvodnja papirja 4.770 ton skupna proizvodnja za izvoz 8.815 ton 124 vrednost izvoza v dolarjih 5,616.000 100 vrednost izvoza na konvertibilno področje 3,416.000 USA S 100 povprečno število zaposlenih 2.265 99 fizična produktivnost dela 23,9 kg/h 102 predračunska vrednost investic. naložb 81 5 milijonov din od tega: 201,3 milijona gradbenih del 259,5 milijona din nakup inozemske opreme 240,0 milijona din nakup domače opreme 114,2 milijone din raznih dinarskih dajatev pri uvozu opreme in drugih stroškov v zvezi z investicijami. Predvidena vrednost investicijskega vzdrževanja 282,4 milijone din celotni prihodek 20,550.105.000 din 187 dohodek 4,582.635,000 din 179 čisti dohodek 3,617.910.000 din 181 sredstva za osebne dohodke 1,667.930.000 din 160 ostanek za sklade 1,863.215.000 din 207 delež akumulacije v dohodku 36 % 133 delež akumulacije v ČD 54% 132 dohodek na delavca 2,408.523 din 181 osebni dohod, in sred. skup. porabe na delav. 866.587 din 159 Osnovna kazalca razvoja: obseg proizvodnje in število zaposlenih stagnirata, kar pomeni, da bo naša usmeritev v letu 1985 obrnjena ne toliko v kvantitativno rast kot v prizadevanja za kvalitetnejše premike poslovanja. Izboljšanje kvalitete naših izdelkov bo osnovna skrb proizvodnje. Vse hujša konkurenca nas sili k izboljševanju kvalitete, spoštovanju izdelavnih rokov, k racionalizaciji porabe vseh elementov poslovnega procesa (od materiala do denarja). Vse ostrejši pogoji poslovanja in vse opaznejše delovanje tržnih zakonitosti nas sili, da se vse bolj povezujemo, dogovarjamo in vsklajeno nastopamo na jugoslovanskem tržišču in v izvozu. Plan delovne organizacije KTL Ljubljana n.sol.o. zavezuje vseh 10 temeljnih organizacij in tudi delavcev v DSSS, da združujejo moči in preko lastnih interesov uresničujejo tudi skupne interese vse delovne organizacije. Zavedati se moramo, da si lahko le vsi skupaj zagotovimo pogoje za uspešen razvoj in socialno varnost. Drago KOROŠEC Peter Vindschnurer pri delu na vrtalndm stroju o m in njenimi delavci — neposrednimi proizvajalci. To naj povdarim zato, ker se skupno dogovarjamo o vseh zadevah s področja proizvodnje, o situaciji na tržišču ter o vseh skupnih zadevah na jugoslovanskem tržišču tako v okviru DO KTL in tozda. Zato tudi smatram, da je to eden od bistvenejših elementov za doseganje tako dobrih rezultatov poslovanja tako v tozdu Sigma, kakor tudi s tem skupno za KTL. Za slabo stran pa predvsem smatram nastajanje ter drastičnih skokov cen surovinam in repromate-rialu ter z njimi vezanih gotovih izdelkov, kar nas vodi v situacijo, da bo kmalu zaradi tega prišlo do padca potrošnje s tem pa tudi do padcev povpraševanja s strani naših kupcev pa naj bo to za tozd ali DO KTL kot celoto. Najverjetneje je, da vse te občutne podražitve niso odraz samo določenih objektivnih okoliščin, temveč da so prisotne tudi subjektivne, tiste — ko si nekateri želijo ustvarjati tudi rezerve, da bi si na ta način priskrbeli še nekaj dodatnih, toda neupravičenih dobičkov kot varnostna sredstva za slabe čase. Mislim, da je to nepravilno, in da je tako ponašanje obsojanja vredno, zaradi česar bo nujno potrebno za neutemeljeno divjanje cen najti drugačno rešitev." M.S. NEKAJ BESED NAŠEGA DELAVCA DOBITNIKA PLAKETE KTL Ob lanskem obisku dobitnika pla kete KTL Milomira Nikoliča iz tozda Sigma v Gornjem Milanovcu pri nas na sedežu delovne organizacije KTL v Ljubljani, dne 25. decembra, smo ga zaprosili, da nam v kratkem tudi še on odgovo ri na vprašanje s kom je zadovoljen in s kom ne, v naši DO. Na vprašanje nam je odogovoril: "Zadovoljen sem z velikim tovarištvom, ki obstoja v naši temeljni organizaciji med njegovim vodstv- RAZGOVOR Z DIREKTORJEM TOZDA JELPLAST V KAMNI GORICI KATERE SO TEŽAVE V BORBI ZA STALNO USPEŠNO POSLOVANJE TOZDA Direktor tozda Janez Vogelnik Leto 1984 je za naše temeljne organizacije pomenilo leto stalnega spopadanja s težko gospodarsko problematiko, ki jo prinaša naša stabilizacija. Tudi v tozdu Jelplast lz Kamne gorice, se niso mogli izogniti tem težavam pa čeprav je ta Po številu zaposlenih delavcev le majhna organizacija, toda je imela icfnT V poslova"iu že tudi v letu 3. Zato smo se v uredniškem odboru odločili, da o teh zadevah spregovorimo z njihovim direktorjem Janezom Vogelnikom. Seme: V čem je problematika dela v tozdu Jelplast ? Vogelnik: Smatram, da je za prob-ematiko poslovanja naše temeljne organizacije Jelplast potrebno Predvsem povdariti njeno specifičnost v okviru proizvodnje KTL in Slcer predelavo plastike, kar s samo izdelavo in predelavo papirja m lepenke nima praktično ničesar skupnega in je to le neke vrste dopolnilni program. Vse te težave na Področju nabavne politike, obli-ovanja njenih cen na trgu, kon-urenca, je popolnoma nekaj dru-9ega, kot pa v isti papirno—prede-ovalni industriji — pa čeprav so morda težave povsod približno onake. Poleg preje navedenega pa Je Potrebno pri poslovanju tozda 6 Plast upoštevati tudi njegovo Pecifičnost — velikost samega ^ozda s 43 zaposlenimi delavci, -or Je sigurno popolnoma druga-Kartonažni Ljubljani s 100 zaposlenimi delavci, je potrebno, da je tudi a proizvodnje zelo zah-t .. — da se zelo izpostavlja t vPrašanje nekvalitetnosti ma-r|alov. In končno, ne da bi to iz-p®Sel .kot kritiko povdarjam: v odajj oziroma nabavi praviloma esuJejo problematiko velikih ^Ot V 700 do 8 Povdariti tehnologij tevna ter tozdov v katerih je večji promet in od katerih v glavnem zavisi poslovanje cele DO. Zato smo mi skoraj vedno potisnjeni nekoliko v stran — oziroma, da rečem smo v drugem planu in nikoli ne — v prvem. Za poslovanje tozda v zadnjem obdobju leta 1984 lahko rečem, da je bilo do njega na nivoju delovne organizacije veliko razumevanja in med tozdi tudi izredno kvalitetno, zato mi je lahko edino le žal, da že v preteklosti ni bilo tako. Vprašanje samega programa, kako naj bi se stabilizirali in s tem tudi naredili dohodkovno sigurno poslovanje pa nam v sodelovanju tozda in strokovnih služb komerciale in razvoja v DSSS nikakor ne gre najbolje. Seme: V poletju lanskega leta je bila s strani poslovodnega odbora DO KTL imenovana posebna komisija strokovnih delavcev KTL, ki naj bi pripravila določen program, za stabilizacijo uspešnosti vašega poslovanja. Koliko je komisija pripravila ta program in ali vidite na podlagi zaključkov te komisije kakšno izboljšanje situacije v vašem poslovanju? Vogelnik: Komisija je bila dejansko imenovana in je bila v začetku tudi kar aktivna. Tedaj so bile že določene smernice, da se v večji meri preusmerimo tudi v proizvodnjo za eksterno uporabo in ne samo za naše tozde. Dosedanji obseg interne realizacije proizvodnje, ki je znašal 60 do 65 % skupne proizvodnje tozda, se je zaradi problematičnosti dela v DE—20 tozda Kartonažne (kombi doze) in upadanja potreb po rolicah v tozdu Papirna konfekcija dejansko ravno preobrnil tako, da znaša sedanja interna realizacija le tretjino naše skupne proizvodnje. S tem v zvezi pa se moramo zavedati, da je izredno težko takoj prodreti v naši proizvodnji na zunanji trg, saj traja samo izdelava orodja dva do tri mesece ali še več. Če pa vemo, da bi morali imeti vsaj 5 do 6 novih orodij in z njimi tudi ustreznih naročil, katerih pa nimamo — bo prehod na zunanje kupce v tozdu Jelplast prisoten verjetno še v celotnem letu 1985. Sama komisija, razen nekih posameznih akcij in nekaj dobrih hotenj, ni naredila nič! Čeprav sem tudi sam koordinator za delo s komisijo, pa se praktično ne moremo sestati, ker so posamezni odgovorni delavci zaradi raznih vzrokov stalno opravičujejo glede prisotnosti. Tako lahko ocenim, da imenovana komisija, ne da bi sedaj iskali vzroke za to, ni opravila prav nobenega bistvenega in kvalitetnega dela. Seme: Smatrate tovariš direktor, da v kolikor bi se pripravil določen kvaliteten program, ali obstoja možnost izboljšanja vaše situacije v poslovanju tako, da bi ta zagotavljala neko stalno perspektivo uspešnost poslovanja tozda? Vogelnik: Normalno! Glede na naš obnovljen strojni park in glede na pripravljenost delavcev v angažiranju pri delu, namreč ne vidim nobenega takega problema pri našem delu. Kot smo že ob združitvi v DO KTL našli pravo mesto v njenem poslovnem prostoru, sem siguren, da bi isto našli tudi sedaj, ob vseh teh možnostih, ki jih ima DO KTL. Potrebno je le aktivno pričeti z delom in se nato iz več možnosti odločiti za tisto — pravo! Je pa seveda to tisto najtežje — na kar je zelo težko odgovoriti. Sigurno pri tem obstoja potreba po navezavi na enega ali dva stalna močnejša kupca in to iz sorodnih področij, kot je že navezana naša DO — to je prehrambena ali tekstilna industrija. Na vsak način, pa se pri tem zahteva razmišljanje tudi o povečanju prostora, saj nam v sedanjih, tudi če bi hoteli kupiti še kak nov stroj, istega ni mogoče postaviti, dočim pa je sedanji obseg proizvodnje okoli 300 ton letno, le tisti minimalen, ki zagotavlja neko normalno poslovanje. Neka stalna zagotovitev takega poslovanja, pa je zato povezana z izgradnjo novih prostorov ter postavitvijo novih kapacitet. Ali so na to te kapacitete brizgana plastika ali pihana oz. vakumizira-na, pa je sigurno v odločitvi že navedene komisije. Naj pa omenim, da v tako možnost nadaljne usmeritve dela, poleg plastike spada tudi kovina. Tako smo se nekoč že pogovarjali o štancanih — izsekanih kovinskih elementih za kombi doze, ki pa so na žalost potem odšle v Litijo, brez da bi o tej nameri bili v tozdu kakor koli informirani. Praktično smo za to izvedeli šele dva do tri mesece kasneje, ko so stroji že prešli v to enoto. Toliko o teh planih razširitve asorti mana poslovanja tozda, pri čemer se čutimo kar malo izigrani. Seme: Kot sem informiran ste prvotno v tozdu predvsem delali na področju kovinske proizvodnje? Vogelnik: V Jelplastu smo imeli preje kovinski program in sicer iz-sekovanje (nasadila za pohištvo) zato vsi naši orodjarski stroji tudi služijo prav tako za izdelavo orodij kovinskega štancanja, kot izdelavi artiklov iz plastike. Predvsem pa je pomembno, da imamo zaposlene delavce, ki so že usposobljeni za taka dela zaradi česar je v primeru potrebe samo naloga postaviti stroje in pričeti z delom. Seme: Čeprav v tem času ob najinem razgovoru še ne veste kakšno bo finančno stanje uspešnosti poslovanja tozda po zaključnem računu za preteklo leto, bi želeli, da nam odgovorite ali bi bila potrebna s strani drugih temeljnih organizacij DO KTL kakršnakoli pomoč, tako glede izplačevanja osebnih dohodkov ali formiranja najpotrebnejših sredstev sklada skupne porabe. Ali bo potrebna kakšna solidarnost, za katero smatram, da začasno mora obstojati v okviru.celotne DO KTL? Vogelnik: Element te solidarnosti je bif prisoten že med letom, tako da na koncu leta ob zaključnem računu verjamem taka pomoč ne bo potrebna. Ustvarjena akumulacija upam bo zadoščala za izplačilo vseh tistih obveznosti iz čistega Inadalj. na 6. str.) Proizvodnja plastičnih konusov v tozdu Jelplast (nadalj. s 5. strJ dohodka to je za obvezne dajatve, rezervni sklad in sklad skupne porabe. Za samo razširjeno reprodukcijo nam ne bo veliko ostalo. Je pa v Jelplastu daleč največji problem vprašanje lastnih obratnih sredstev, saj si sedaj potrebnih 30 miljonov (3 stare miljarde) dinarjev kar stalno izposojamo. Proizvodnja plastike je namreč izredno hitro naraščala, prav tako pa so izredno hitro rastle tudi cene. Tako nam nobena akumulacija v preteklosti ni omogočala,da bi lahko sami poskrbeli za zagotovitev lastnih obratnih sredstev. Te 3 miljarde potrebnih obratnih sredstev pa praktično pomeni celotni dohodek tozda. Če bi se torej, kakor koli pogovarjali o kakšni solidarnosti, potem ne mislim na finanč- no temveč o tem, da bi tisti za katere proizvajamo imeli potreben material na zalogi, s čemer bi obremenitev za te bili razbremenjeni sami. Nerealno je namreč razmišljati, da bi potrebna finančna sredstva sami nadoknadili, še manj pa, da bi zmanjšali zaloge materiala, saj se ga v naši branži enkrat lahko dobi — drugič pa ne, zaradi česar bi bila taka opustitev potrebnih zalog, velik riziko. Če ostanemo brez materiala — pa lahko pričnejo upadati tudi naročila. Splet vseh teh okoliščin med potrebnimi obratnimi sredstvi in količinami materialov za proizvodnjo pa so sigurno več ali manj prisotni v vseh tozdih oziroma DO. Seme: Ali vas torej plačevanje sedanjih visokih obresti na posojena finančna sredstva tudi zelo bremeni pri uspešnem poslovanju? Vogelnik: Obresti — v kolikor bi bile vse obračunane — lahko pomenijo tudi do 40 % dohodka in pomenijo več kot predvidevamo, da bo čistega ostanka dohodka za sklade. Seme: Torej je pomanjkanje obratnih sredstev dejansko velika ovira za poslovanje? Vogelnik: Sigurno predstavlja to oviro, toda moram povdariti, da so le-te v večji ali manjši meri le del finančnih pokazateljev in ne, da bi zaradi tega bil kakršen koli problem glede nabave materiala za potrebe tozda razen v začetku lanskega leta. Kar smo se namreč na- to takrat dogovorili se je ves čas izvajalo, tako da nikdar ni bilo več vprašanje nabave ene ali 20 ton, vkljub našim velikim težavam s potrebnimi obratnimi sredstvi. Pri nekaterih zadnjih vprašanjih pa nam je žal zagodel tehnični škrat (izpraznjene baterije na reporterskem magnetofonu) zaradi česar vam odgovore še na ta vprašanja ne moremo posredovati. Ob zaključku smo se direktorju tozda Janezu Vogelniku zahvalili za podane odgovore in zaželeli njemu in vsem delavcem tozda uspešno poslovanje v tem tekočem poslovnem letu. Vprašanja postaljal in odgovore za objavo pripravil: Milan SEME S SVEČANE SEJE DELAVSKEGA SVETA DO KTL Ladko Korošec in Milan Stante sta izvajala in... Svečana seja delavskega sveta delovne organizacije je bila v torek, 25. decembra 1984 v prostorih obrata družbene prehrane tozda Kartonažna Ljubljana. Posvečena je bila podelitvi plaket DO KTL delavcem, ki so vestno in marljivo izpolnjevali svoje delovne zadolžitve. Že takoj na začetku sta se nam pri izvedbi kulturnega programa predstavila priznana operna pevca Ladko Korošec in Rajko Koritnik ob spremljavi harmonike Milana Stanteta. Zapela sta nam nekaj narodnih in delavskih pesmi. Po spontanem aplavzu navzočih za prijetno kulturno doživetje, je namestnik predsednika delavskega sveta delovne organizacije otvoril svečano sejo, pozdravil prisotne delegate delavskega sveta KTL, člane poslovodnega odbora, direktorje temeljnih organizacij in druge vabljene goste predvsem pa zaželel iskreno dobrodošlico vsem letošnjim nagrajencem — dobitnikom plakete DO KTL. Predsednik poslovodnega odbora KTL Miran Rižner je spregovoril Ladko Korošec v razgovoru z dobitnico- plakete Malči Bonča nekaj pozdravnih besed, v katerih je na kratko prikazal uspešnost našega letošnjega poslovanja ter spregovoril tudi besedo dobrodošlice našim nagrajencem. Ob zaključku seje se je Tatjana Čerin v imenu komisije in delavskega sveta zahvalila vsem nagrajencem za njihovo delovno, samoupravno in družbenopolitično aktivnost pri delu v KTL V nadaljevanju seje je za vsakega dobitnika plakete podala Tatjana Čerin predsednica komisije za podelitev plaket in priznanj pri delavskem svetu DO KTL utemeljitev predloga za podelitev, nakar sta Miran Rižner in Edvard Špilar vročila plaketo in pismeno priznanje vsakemu posameznemu nagrajencu, za kar so bili vsi dobitniki nagrajeni s spontanim aplavzom. S strani izvajalcev kulturnega programa smo bili ponovno prijetno navdušeni s podanimi arijami iz priznanih oper, tako da so bile nato pozdravne besede, ki jih je zaželel predsednik delavskega sveta za srečno in uspešno novo leto 1985, dejansko skupaj s ponudeno zakusko, dejansko lep pričetek praznovanja prihoda novega leta. M. Z. .... delavci dobitniki plaket DO KTL poslušali kulturni program PREDSTAVLJAMO VAM OSTALIH 18 DOBITNIKOV PLAKET DOBITNIKI PLAKET DO KTL ZA LETO 1984 Franc Petkovšek Marjan Gorjanc l[/anka Gregorka V decemberski številki Glasila KTL smo vam predstavili 8 dobitnikov plaket, danes pa z njihovo predstavitvijo to zaključujemo. 1. IVANČIČ Andreju, roj. 6.12. 1944 v Rakeku, stanujočem v Rakeku, Ljubljanska 33, ki je končal srednjo šolo in s poklicem tehnologa opravlja delo vodje centra za pripravo proizvodnje. Andrej Ivančič je začel s svojim delom v delovni organizaciji leta 1969 kot planer in ga nato nadaljeval na zahtevnih nalogah v pripravi delovnega procesa. Plaketa se mu podeljuje na pobudo sodelavcev pri katerih uživa ugled in zaupanje, za njegovo dolgoletno vestno delo ter samoupravno aktivnost. 2. UDOVIČ Anici, roj. 24.2. 1927, stanujoča v Rakeku, Slivnice 12, ki je kot administrator razporejena na delo samostojna administrativna dela za obračun o-sebnega dohodka. Anica Udovič je član našega delovnega kolektiva že 24 let in je v njem ves čas opravljala zahtevne delovne naloge. Je aktiven član osnovne organizacije sindikata, za katero opravlja finančne zadeve. S svojim znanjem je delavcem vedno v pomoč, še posebej na področju delitve osebnih dohodkov in zaščite njihovih socialnih pravic. Plaketa se ji podeljuje za njeno dolgoletno vestno in marljivo delo, s katerim je veliko prispevala k delovnim uspehom kolektiva ter za njen prispevek pri delovanju sindikalne organizacije. 3. AVSENAK Pavli, roj. 27.5. 1934 pri Novem mestu, stanujoči v Tržiču, Virje 32, ki je s svojim 35 letnim vestnim delom v Lepenki, napredovala vse do pomočnika vodje dodelave in predelave. Za to dolgoletno in uspešno delo ji podeljujemo plaketo DO KTL, kakor tudi za njeno aktivnost v samoupravnih in družbenopolitičnih organih ter v našem gasilskem društvu. 4. BEHEK Antonu, roj. 1.6.1925 pri Murski Soboti, stanujočem v Tržiču, Slap 3, podeljujemo plaketo za njegovo dolgoletno marljivo delo. Sedemintrideset let je že v naši delovni organizaciji in vedno se je konstruktivno in odgovorno vključeval v reševanje nastalih problemov. Leta 1977 smo mu za njegovo delo in prispevek k razvoju Lepenke podelili "Zlati znak DO KTL". Anton BEHEK se je kot previja-lec papirja s svojim znanjem uspešno vključil v novo proizvodno tehnologijo. Ima ugoden vpliv na sodelavce, še posebej na mlade delavce, ki mu zaupajo. Opravljal je številne odgovorne funkcije v samoupravnih organih in sindikatu, tako v okviru DO in izven. Vsa leta, od ustanovitve je tudi član našega gasilskega društva. n 5. GORJANC Marjanu, roj. 13.8. 1937 v Ljubljani, stanujočem v Logatcu, Šolska pot 4, podeljujemo plaketo za njegovo uspešno in vestno delo na odgovornem delovnem mestu — kurjač parnega kotla, kakor tudi za njegovo samoupravno aktivnost v temeljni organizaciji ter pravilen odnos do sodelavcev. 6. HALOŽAN Vinku, pravniku, roj. 31.12.1926, podeljujemo plaketo za njegovo dolgoletno uspešno delo, ko je kot direktor temeljne organizacije zavzeto skrbel za nemoten proizvodni proces in razvoj temeljne organizacije. S svojim aktivnim pristopom je vzpodbudno vplival na razvoj delovanja samoupravnega sistema v temeljni organizaciji, kakor tudi na družbenopolitično delo osnovnih organizacij sindikata in ZK. Njegovo družbenopolitično aktivnost smo čutili tudi v okviru delovne organizacije pa tudi izven nje, v občini in krajevni skupnosti. 7. JERINA Ani, roj. 10.2.1936, stanujoči v Logatcu, Blekova vas, podeljujemo plaketo za njen dolgoletni delovni prispevek. Na delovnem mestu — ročno šivanje kartona je marljiva in vestna. Kot večkratni član izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata pa je dokazala tudi svojo zagnanost za reševanje raznih problemov delavcev in si s svojo poštenostjo tudi pridobila zaupanje pri sodelavcih. 8. MIVŠEK Viktorju, roj. 9.7 1950 v Blekovi vasi pri Logatcu, podeljujemo plaketo za njegovo dolgoletno uspešno delo na valovi-Inem in lepilnem avtomatu, za njegov odgovoren odnos do sodelavcev, delovnih sredstev in materiala, kakor tudi za njegovo samoupravno angažiranost. 9. PETKOVŠEK Francu, roj. 4.1. 1932 v Zaplani, kjer tudi stanuje. Kot priučeni delavec, trenutno razporejen na naloge "sprejem izdelkov in polizdelkov v skladišče" je v delovni organizaciji že 14 let. Plaketo mu podeljujemo za vestno in marljivo delo in vzgleden odnos do sodelavcev, kakor tudi za njegovo samoupravno aktivnost in delovanje v disciplinski komisiji temeljne organizacije. , Ji 11. GERMEK Miroslavi, roj. 23.2.1931 v Ljubljani, kjer tudi živi, razporejeni na naloge "delavke (nadalj. na 8. str.) Marija Mlinar Andrej Ivančič Na zdravje! Dobitnika plaket KTL Viktor Jančigaj in Vladimir Cupin Viktor Mivšek na faznih delih" v DE—10, podeljujemo plaketo za 32 letno uspešno delo v delovni organizaciji. S svojo pridnostjo in vestnostjo daje vzgled ostalim delavcem in tako med njimi uživa ugled in zaupanje. 12. GREGORKA Ivanki, roj. 22.6.1929 v Podsmreki, občina Vič—Rudnik, kjer tudi stanuje, razporejeni na delo delavke na faznih delih v delovni enoti 30. Ivanka Gregorka ima 22 let delovne dobe v naši delovni organizaciji. Plaketo ji podeljujemo za njeno dolgoletno vestno delo, za njeno pridnost in skromnost s katero je dajala vzgled sodelavcem. Vedno je izkazovala tudi pozitiven odnos do dela ter do družbene lastnine. 15. ZAVAŠNIK Mariji, roj. 2.12. 1933 v Ljubljani, kjer tudi stanuje. Razporejena je na naloge delavke na faznih delih v delovni enoti 10, v delovni organizaciji pa je že dobrih 34. let. Plaketo ji podeljujemo za njen dolgoletni delovni prispevek, ki je nadpovprečen, saj je marljiva in vedno pripravljena poprijeti tudi za delo izven njenega delokroga. S svojo zagnanostjo in pridnostjo je vzgled ostalim delavcem. Ti jo cenijo, saj je s svojim dolgoletnim delom prispevala k uspehu in razvoju temeljne organizacije. 17. MLINAR Marija, roj. 11.12 1943 v Podtalorju pri Ljubljani, stanujoči v Ljubljani,.VIahovičeva 13, delavki razporejeni na delo in naloge "izdelava registratorjev". Tovarišica Mlinar je sklenila delovno razmerje v naši delovni organi- zaciji že leta 1961 in vsa ta leta se je kot vestna in marljiva delavka ter cenjena med sodelavci, aktivno vključevala v samoupravno in družbenopolitično dogajanje v temelji organizaciji. Plaketo ji podeljujemo za njeno dolgoletno uspešno delo in družbeno angažiranost s katerim je dokazala pripadnost delovni organizaciji KTL. 20. ŽABKAR Jožici, roj. 19.3. 1926 v Krškem, stanujoči v Ljubljani, Švabičeva 1. Jožica Žabkar se je s končano Državno trgovsko šolo leta 1955 zaposlila v "Kuverti", najprej kot mezdni knjigovodja, nato kot referent splošne službe in osebnih dohodkov ter kalkukulant. Sedaj opravlja delo vodje kadrovske in splošne službe. Vseskozi je marljiva in vestna delavka, ki zna prisluhniti sodelavcem in njihovim težavam, še posebej na socialno skrbstvenem področju. Pri delu ne pozna počitka, niti časa, njeno vodilo pa je, "vse naloge morajo biti opravljene". Kljub delovnim obremenitvam pa že vse skozi aktivno sodeluje v samoupravnih organih TOZD in DO in v osnovni organizaciji sindikata. Težko je navesti vsa področja, na katerih je aktivno sodelovala, rečemo pa lahko, da je vse svoje sposobnosti posvetila razvoju temeljne organizacije in to je razlog, da ji podeljujemo plaketo DO KTL. 23. CUPIN Vladimirju, roj. 22.5. 1927 v Dekanih pri Kopru, kjer tudi stanuje, razporejenem na delo in naloge skupinovodje. Plaketo mu podeljujemo, ker je v svojem 23—letnem delovnem stažu prispeval vse svoje znanje in delovno vnemo za prosperiteto in razvoj Embalažnega servisa. Vsesko- OB ODHODU V POKOJ Decembra 1984 je odšla v pokoj po 20 letih dela v KTL kot sam. ref. za obračun OD in blagajnik TOZD tov. Udovič Anica. Direktor tozda Mirko Kavčič ji je v imenu delavcev tozda Kartonaža Rakek izročil darilo v spomin. zi je bil eden glavnih nosilcev razvoja proizvodnje in njene rasti. V tem času je sodeloval pri delu prav vseh samoupravnih organov temeljne organizacije. S svojim dolgoletnim vestnim delom, samoupravno aktivnostjo, zanesljivostjo in predanostjo, je postal vzor mlajšim delavcem. 24. NIKOLIČ Milomiru, roj. 5.12.1947 v Ljubiču pri Čačku, kjer tudi živi, po poklicu ekonomskem tehniku razporejenem na naloge vodje komercialne službe temeljne organizacije SIGMA. Milomir Nikolič je zaposlen v SIGMI 6 let. Ob prihodu je opravljal naloge komercialnega referenta, vendar je zaradi svoje zavzetosti za delo kmalu obvladal problematiko in zakonitosti tržišča kartona in papirja in tako postal vodja te službe. Plaketo mu podeljujemo, ker je s svojim vestnim in marljivim delom in pomočjo sodelavcev, v teh težkih gospodarskih pogojih zadnjih let, uspel redno zalagati proizvodnjo temeljne organizacije s surovinami in pomožnimi materiali in istočasno tudi prodati gotove izdelke, ki jih je uspel plasirati na tržišče celotne Jugoslavije. Njegov prispevek pri družbenopolitičnih aktivnostih tudi ni majhen, saj je bil med drugim tudi dvakrat imenovan za sekretarja OO ZK TOZD. 26. JANČIGAJ Viktorju, roj. 20.3.1928 v Subotici, stanujočem v Ljubljani, Zavetiška 12, po poklicu višjem tehnologu papirne stro- ke, razporejenemu na delo in naloge "pripravljanje in uvajanje tehnoloških postopkov in izdelkov". Viktor Jančigaj je od prihoda v DO KTL leta 1960 razporejen na naloge razvojnega tehnologa ter je tako eden tistih delavcev, ki so postavljali osnove sedanje industrijske tehnologije na področju predelave papirja in lepenke v KTL. Viktor Jančigaj je poln idej, ki mejijo na inovacijske, zato tudi vsega kar je izpostavljal, ni bilo možno realizirati. Vseskozi je aktivno sodeloval pri delu samoupravnih organov. Kot aktiven član osnovne organizacije ZK je redno izpostavljal problematiko razvoja proizvodnje embalažnih izdelkov. Plaketo mu podeljujemo, ker je s svojim dolgoletnim vestnim delom in prodornostjo pri oblikovanju tehnoloških postopkov proizvodnje embalažnih izdelkov za različne namene ter iz različnih materialov, prispeval velik delež k rezultatom, ko jih je DO KTL dosegala v svojem razvoju na tem področju. Vsem navedenim delavcem, dobitnikom letošnjih plaket DO KTL, se za njihov delovni prispevek, samoupravno in družbenopolitično angažiranot iskreno zahvaljujemo! Delavci delovne organizacije KTL Pripis: Glede na sklep uredniškega odbora, da objavimo v tej številki Glasila utemeljitve in fotografije za vse ostale dobitnike plaket, se je isti odločil, da se poda samo bistveni del posamezne utemeljit- A. A. Pripis uredništva: Uredništvu ni uspelo objaviti vseh fotografij dobitnikov plaket KTL, ker nam jih na pismeno prošnjo niso poslali oziroma prepozno, ali pa so bili odsotni z dela. IZ POSLOVANJA TOZDA EMBALAŽNI SERVIS V KOPRU (nadaljevanje prispevka) POVEČANJE PROIZVODNJE BREZ VELIKIH INVESTICIJ Vrsta pritožb in nerešenih problemov v TOZD Embalažni servis je tekom leta 1983 doživela svoj epi log s posredovanjem družbenega pravobranilca samoupravljanja. Kot odgovor na omenjeno stanji smo se v DSSS odločili, da borne skupaj s TOZD pristopili k realiza ciji programske naloge za posodo bitev in modernizacijo proizvod nega postopka v TOZD. Dne 5.1 1985 smo Slavko Stankovič, člar KPO za kadrovsko splošne zadeve Viktor Jančigaj, razvojni tehnoloi m Rudi Kavčič s področja študiji aela, obiskali Embalažni servis \ Kopru. V sodelovanju z direktor jem Germanom Pečaričem in ko mercialistom Fabio Abramorr smo vsebino programske naloge razdeli , na šest točk in za vsake oolocil! nosilce kot sledi: 1. Določiti problem (skupaj TOZD in DSSS) Ugotovili smo otežkočen pretok materiala, slabo izkoriščenost de-ovnega časa — kot posledica neustrezne delitve dela, ozka grla, krmiljenje proizvodnje brez delovne okumentacije in pomanjkanje alternativnih programov; 2- Zbrati podatke o obstoječem stanju (izdela TOZD) a 1 tlorisni prikaz obstoječe proizvodnje b- razpored in število delavcev c- skica pretoka materiala • ugotavljanje materialnih, energetskih in časovnih normativov ocena stanja opreme ■ Pregled obstoječe dokumentacije 9- opis dejanskega stanja skladiščne službe in internega transporta h. določiti efektivni fond časa; 3- Kritično analizirati zbrane podatke (izdela DSSS) pod točko 2; 4- Projektirati — oblikovati izboljšavo (izdela DSSS) V dveh va-riantah in izbor najustreznejše; 5. Uvesti izboljšavo (skupaj TOZD in DSSS) 3 Primopredajnim zapisnikom in ugotovitvami predati proizvodni b°stopek v uporabo TOZD; kontrolirati in vzdrževati izbo-!.*^n Postopek (izvaja TOZD) . rževati novo projektirano sta-*e 'n o vseh nameravanih spre-embah predhodno obveščati jektiranem sistemu je kratek ciklus in velika prilagodljivost proizvodnje. Kot primer lahko navedemo, da zjutraj prejeto naročilo lahko že ob koncu izmene čaka na kupca v skladišču. Pokrita površina TOZD znaša cca 2000 m2 od tega je 47 % površine namenjeno proizvodnji, 45 % skladiščnemu prostoru, ostalih 8 % pa predstavljajo pisarniški prostori. Pri projektiranju izboljšanega proizvodnega postopka smo izdelali dve varianti od katerih je bila izbrana druga. Pri tlorisni razporeditvi strojev smo upoštevali obstoječi proizvodni program želje-ne kapacitete po asortimanu in dopolnilnem programu. Stroje z istovrstno operacijo smo združevali v zaprta tehnološka mesta ob koncu pa predvideli prostor za izravnalno zalogo. Tako smo formirali linijo za predelavo valovitega kartona (namenjeno za izdelavo amerikank in ovitkov), ki združujejo tehnološko mesto A + B + C + D. Seznam tehnoloških mest: A ... operacija razreza na krožnih Škarjah predvidene 4 krožne škarje po dve vzporedno in zaporedno vezane, zasedba 4 osebe B ... operacija zarezovanja na 4 strojih z zasedbo 6 oseb C ... operacija šivanja na 5 šivalnih strojih od tega eden z dolgo ročico, zasedba 6 oseb D ... operacija povezovanja 2 stroja, zasedba 2 osebi Predelava sive lepenke in izsekani izdelki. Tehnološko mesto: E ... združene operacije, zarezovanja, obstrgovanja, šivanja in raz-rezovanja; tehnološko mesto sestavlja 6 strojev, zasedba 3 osebe Dopolnilni program kaširani izdelki tehnološko mesto: H ... tehnologija lepljenja se izvaja na tekočem traku. V odvisnosti od vrste izdelka se postavlja zasedbo. (V primeru izdelave sestavljanke, 9 oseb). D10 ... tehnološko mesto interne odpreme. Ko je celotno naročilo za kupca zbrano in kontrolirano se iz D10 transportira v skladišče gotovih izdelkov. F ... tehnološko mesto za izdelavo križnih vlog. Združena operacija žaganja in izsekovanja, predvidena zasedba 2 oseb. jlna bistvenih značilnosti, ki smo skušali obdržati v novo pro- G ... embaliranje odpadkov s horizontalno stiskalnico, 1 oseba. Število zaposlenih v TOZD Proizvodnja 33 oseb (od tega 9 za dopolnilni program sestavljank) medfazni transport (tekač) 2 osebi oseb nastavljalec 1 skakač (rezerva) 1 vzdrževalec 1 SKUPAJ 38 krmiljenje proizvodnje 1 ostali 6 SKUPAJ TOZD 45 Opis načina delovanja linije in ostalih tehnoloških mest Komerciala sprejme naročilo in preveri, če je ustrezni material na zalogi (dogovori se tudi za rok). Ko je vse to preverjeno in dogovorjeno izpolni ustrezni del delovnega naloga, priloži morebitne načrte in lansira v pripravo proizvodnje. Tu se izdela načrt rezanja, izpiše zahtevnico materiala in us- trezno število paletnih listov (za gotove izdelke). Na robu delovnega naloga se oštevilči stroj predviden za izdelavo (delovni načrt). Vsi ti dokumenti so v plastični mapi in čakajo na vrsto za izdelavo v odvisnosti od razporeda dela na gantovi karti. Še predno se predhodni delovni nalog na krožnih Škarjah zaključi, nastavljalec (ali skakač) prevzame naslednji delovni nalog in kopijo zahtevnice posreduje skladiščni službi, ki dostavi material v proizvodnjo. Ob zaključku dela na krožnih Škarjah jih nastavljalec nastavi po izdelani skici razreza. Nastavljalec po delovnem nalogu nastavlja stroje, tekač pa ustrezni material z dokumentacijo dostavi na predvideno mesto. Na DIO se formirajo transportne enote in pripravijo za transport v skladišče. Skakač oziroma rezerva spremlja potek izvajanja operacij in vse beleži na gantovo karto razporeda del. Na ta način je v vsakem trenutku možno ugotoviti stopnjo dovršenosti posameznega delovnega naloga. (nadalj. na 10 str.) TLORIS RAZMESTITVE STROJEV (pred spremembo) '30^ * -K g i i im g ! m ; ■«= 0 1 O bEJ 1 ns-i 1 l ULJ 1 1 ID m □o 1 0 L _ , DO j ji nn [El ^ : m * l i |o 0 T t Ofl TLORIS RAZMESTITVE STROJEV ( po spremembi) h 30rcn --A m mn m d Bic! B | J£j ET0T............Tv C l—J H B,—E--@T-. DIO .1_______ 1 PRIPRAVA PROIZVODNJE t> 1 C 3 L£ B 30/wx y_ transportna -----pot tehnološko 's—■y/ mesto r—> tok materi.- (nadalj. z 9. str.) Na osnovi gantove karte razporeda del, ki mora biti vodena vsaj 8 ur vnaprej, se ob koncu izmene postavi predvidena zasedba za prihodnji dan in to poimensko po posameznih tehnoloških mestih. S tem zjutraj ob začetku izmene odpade nepotrebno izgubljanje časa za razporejanje delavcev po proizvodnji. Tekom dneva se v odvisnosti od zahtev lahko zjutraj postavljeni razpored del spreminja. Predvideni razpored delavcev se na tabli označuje s čepkom v ustrezni barvi. Druga barva pa označuje prisotnost na delu in ga mora delavec po prihodu postaviti na predvideno mesto. Z vizualno kontrolo karte je takoj mogoče ugotoviti, kdo je prišel na delo oziroma nima ustreznega razporeda. Oblikovanje delovnega časa V proizvodnji je predvideno enoizmensko delo in to od 6.00 do 14.00 ure. Čas prisotnosti na delu je 480 minut oziroma 8 ur od katerih se odšteje 15 minut za pripravljalni čas (čas zagona od 6.00 - 6.1 5), 10 minut prvi odmor (od 8.00 do 8.10), 30 minut za predpisani odmor (od 9.30do 10.00 — malica), 10 minut drugi odmor (12.00 do 12.10), 15 minut za zaklučni čas (pospravljanje delovnega mesta 13.45 do 14.00 po končanem delu). Ta čas bo po prihodu ustrezne osebe za čiščenje prostorov zmanjšan na 10 minut. 80 minut Dejanski efektivni fond znaša 480 — 80 = 400 minut ali 6,6 ure (faktor izkoristka časa 0,833). (se nadaljuje) . . Rudi KAVČIČ Prisotnost in razpored delavcev V tozdu KADROVSKE NOVICE KTL -IV. TROMESEČJE 1984 Vstopi in izstopi delavcev po temeljnih organizacijah in DSSS kažejo, da se je tudi v 4. tromesečju leta 1984 nadaljevalo obdobje majhne fluktuacije, pravzaprav najmanjše v tem letu. Po temeljnih organizacijah je bilo gibanje naslednje: TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA VSTOPI: Zagorc Andrej, Dekanovič Nedeljko, Blažič Marija, Blagojevič Gojko, Turk Ivan IZSTOPI: Narobe Marija, Novakovič Gorazd, Glušič Vida, Zupančič Anton, Kupljan Jožica, Boc Frančišča, Bizjak Tomislav, Tahič Beisa, Jordan Janez, Javornik Janko, Bradeško Anka, Smud Monika, Bartolec Ana. TOZD VALKARTON LOGATEC VSTOPI: Golubič D iv na, Loštrek Janez IZSTOPI: Lukančič Mirko, Pajsar Mojca, Vavken Jože. TOZD KARTONAŽA RAKEK VSTOPI: IZSTOPI: Pirc Marjan, Puntar Milan, Udovič Anica. TOZD LEPENKA TRŽIČ VSTOPI: Nučič Dušan IZSTOPI: Ilič Boro TOZD TIKA TRBOVLJE VSTOPI: Korpes Miran IZSTOPI: Tomažin Marija Število delavcev po temeljnih organizacijah je bilo v določenih obdobjih naslednje: Število zaposlenih Razlika 83/84 TOZD 31.12.83 30.9.84 31.12.84 + — Kartonaža Rakek 238 242 239 1 - Lepenka Tržič 125 127 126 1 - Val karto n Logatec 410 412 410 — — Kartonažna Ljubljana 762 750 725 - 37 Papirna konf. Ljubljana 192 187 201 9 - Jelplast Kamna g. 40 43 43 3 — Kuverta Ljubljana 73 71 72 - 1 Tika Trbovlje 168 169 169 1 — Embalažni s. Koper 37 36 40 3 - Sigma Gornji M. 49 50 50 1 - DSSS 190 187 185 — 5 TOZD KUVERTA LJUBLJANA TOZD JELPLAST KAMNA GORICA VSTOPI: -IZSTOPI: - VSTOPI: -IZSTOPI: - TOZD EMBALAŽNI KOPER SERVIS TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA LJUBLJANA VSTOPI: - VSTOPI: Alagič Besim IZSTOPI: - IZSTOPI: Culic Borislava DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB VSTOPI: Logar Metka, Bartolec Ana IZSTOPI: Volk Janko, Blažič Marija, Turk Ivan, Blagojevič Gojko. Iz pregleda stanja lahko ugotovimo, da smo na novo sprejeli na delo v KTL to zadnje tromesečje samo 6 delavcev, dva sta se vrnila iz JLA, ostalo pa so bili notranje razporeditve delavcev iz DSSS v TOZD in obratno. Pri primerih delavcev za prenehanje delovnega razmerja pa je vsekakor največ primerov glede upokojitve (7) ter odhoda v JLA (7) in le 3 primeri so prenehanja delovnega razmerja iz drugih vzrokov. Koncem leta 1984 je bilo v KTL skupno zaposlenih 2.260 delavcev kar je 14 manj kot koncem meseca septembra in 24 manj kot 31.12.1983. PRIPOMBA: Povečanje števila zaposlenih v Papirni konfekciji je prikazan glede začasne razporeditve določenega števila delavcev iz tozda Kartonažna Ljubljana. Priprava inpregniranja trdih tekstilnih cevk M. NOVAK SREČANJE UPOKOJENCEV KTL V LETU 1985 JE SREČANJE UPOKOJENCEV NAČRTOVANO NEKOLIKO DRUGAČE Folklorni nastop gojencev Doma tehniških šol Tabor iz Ljubljane Dne 22. decembra so se ponovno zbrali naši upokojeni sodelavci na svojem srečanju za leto 1984. Za-' spremembo od preteklih let, ko je na dan srečanja skoraj obvezno divjal snežni metež z mrazom in poledenelostjo, je bil tokrat prelep sončen dan, čeprav je bil datum enako krepko zimski. Prve upokojence je torej to toplo sonce pripeljalo že kar po 12. uri in do 14. ure, ko se je po programu srečanje pričelo, je bila jedilnica obrata družbene prehrane že nabito polna. V nekaj več kot polurnem kulturnem programu, ki je sledil, smo upokojencem pripravili prvo veselje. Za tokratni kulturni užitek so Poskrbeli gojenci Doma tehniških sol Tabor iz Ljubljane, ki so s pestro združitvijo folklornega na sto-Pa in posameznih glasbeno—pevskih točk, pripravili vse poslušalce veselo zadovoljnim obrazom, esni pari, ki so odplesali najbolj Priljubljene prekmurske in gorenj- ske narodne plese so poskrbeli za tako mero živahnosti, da jo je bilo čutiti vse do osme ure zvečer. Zelo prijetne za ušesa in oči so bile tudi točke, posvečene dnevu naše armade. Naše srečanje se je namreč odvijalo na sam praznik JLA in med udeleženci srečanja so mnogi borci in pripadniki zveze rezervnih vojaških starešin ta dan praznovali. Nadaljne srečanje je ob dobri hrani in prizadevni postrežbi kuhinjskega osebja potekalo v splošno zadovoljstvo vse tja do poznih popoldanskih ur, ko so oddaljenejši, starejši in bolehnejši udeleženci začeli odhajati. Najbolj živahni pa se niso nehali vrteti vse tja do 20. ure. Večini pa tudi ni zmanjkalo tematike za pogovore saj je neverjetno, koliko si imajo naši upokojenci za povedat, koliko je obujanja spominov, pa tudi zanimanja za sedanji trenutek Kar-tonažne je tolikšno, da večini ni mar ne takšne ne drugačne glasbe. Zaradi stabilizacijskih ukrepov, predvsem pa zaradi premalo prostora v jedilnici, ki nam pred vsako organizacijo srečanja povzroča nemalo skrbi, (ali bo dovolj miz, stolov, itd.?) in pa seveda tudi zaradi same popestritve srečanj, načrtujemo za leto 1985 srečanje nekoliko drugače. Načrtujemo namreč, da vse upokojene sodelavce povabimo na dan KTL, ki ga bomo letos že četrto leto organizirali za vse delavce Kartonažne tovarne. Navada je, da se to srečanje odvija nekje v naravi ob pestrem kulturnem in športno-rekreacijskem pro- gramu ter seveda zadovoljivi preskrbi želodcev in grl. Vse upokojene sodelavce bomo pravočasno povabili in verjemite, da se boste lahko po lastni volji odločili kje, kako in s kom se boste pogovarjali, peli ali se smejali, plesali ali sedeli, se sprehajali ali nabirali gozdne sadeže. Ob tem naštevanju vseh privlačnosti, ki bodo vam in nam na voljo upamo, da se bomo enkrat v poletnih mesecih srečali še v večjem številu kot v tovarniški jedilnici, na dnevu KTL. A. ŽAKELJ PRED KULTURNIM PRAZNIKOM 8. FEBRUARJEM široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že Pred koncem leta 1984. Zasluga 2a rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverje-['|K°m. Marsikdo se pri tem vpra-^a- kdo pa sploh so ti poverjeniki, ako delujejo in — ali bi lahko udi jaz postal poverjenik Prešernove družbe? reprost in splošen odgovor na to yprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveš-ceni posamezniki (ali pa karorga-mzacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo J^ajo tudi sami radi. Z njo gredo vrat do vrat, od sodelavca do ■ elavca za proizvodnimi trakovi v Pisarnah — pridobivajo nove I aveznike lepe besede nam vsem sebi v zadovoljstvo in veselje. C|e'j,eda za to delo prejemajo tudi lQcen odstotek denarnega adomestila od vrednosti zbranih naročil. ^e9 tega, da pridobivajo nove ane Prešernove družbe, sodeluje-P°verjeniki tudi pri predstavit- vah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje. Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga spregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Škrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike. Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih letih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin. Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, Prešernova družba RAZPISUJE NAGRADE ZA POVERJENIKE v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno—propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem. Prešernova družba - prvo v višini 20.000,00 dinarjev - dve drugi po 15.000,00 dinarjev - sedem tretjih po 10.000,00 dinarjev Nagrade bodo podeljene ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 — ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986. Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985. S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižnice, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije sindikata, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo kot poverjeniki Prešernove družbe. Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana, tel. 218—909 ali 218-950. NAŠEMU KULTURNEMU PRAZNIKU NA ROB . . . Kažem narodu, kako je majhen, kako je malodušen.......... Kažem mu glorijo breznačelnosti, čaščenja hinavščine, slavo laži; zato, da se predrami, da spozna, kdo in kje da je, ter da pogleda v prihodnost ..................... (Ivan Cankar). Pisati o kulturi, pa čeprav le enkrat na leto, je nehvaležno delo; kajti kultura ni le Prešeren, Cankar, Grohar, Ipavec; kultura je tudi to, da anti-kip je, kar razstaviš: čevelj, guma, drek, mravljinc. Anti-sliko pa napraviš, če v okviru kažeš kline. (Janez Menart) Naša kultura je tudi to, da s ponosom in kulturno samozadoščenos-tjo obiščemo kitajsko razstavo v Zagrebu, pa čeprav smo med stene galerije stopili zadnjič, ko smo bili še osnovnošolčki. Naša kultura je tudi naš odnos do sprevodnika, natakarice, priseljencev in do samega sebe. Nekulturno pa je, da posegamo v vaš duševni mir in vam skušam trobiti o kulturi; naj to opravi Cankar, naj nam on pove o tem, kar sicer tudi sami čutimo, pa bi jecljali, če bi morali to povedati. "Vsak hram v velikem domovanju človeškega srca ima skrite duri v drugi hram ... in ta v tretji ... in še nadalje, nadalje, brez konca, iz kapelice v kapelico, iz ječe v ječo, iz skrivnosti v skrivnost, vsake stopnice, še tako temne in strme, vodijo le do drugih stopnic, temnejših in strmejših, iz globočine v globočino, iz mraka v mrak. Mnogokdaj se zazdi človeku, da je že odprl duri v zadnji hram, da stoji že vrhu zadnjih stopnic in gleda v samo dno, ki še nikomur ni bilo očito; predrzna je ta misel in ma-lodušna obenem, znamenje utrujenosti, senca tiste mrzle bele roke, ki ga nekoč usmiljeno poboža po licih ter ga odreši. Trenutki so, morda komaj zavedni, ko si malodušen zaželi te usmiljene roke. "Tukaj je konec, odpočijem si!" pravi - in glej, še so tam stopnice, še so tam duri, še v skrivnost .... vzdigni se, pojdi, ne odlašaj!" Tukaj je dno, "praviš," zdaj bo vse razodeto!" - pa glej tam, glej stopnice, vstani, spusti se v globočino, v noč! Iz dna, prav iz dna bi se rad izpovedal, iz dna zaklical na glas vsem ljudem, da bi slišali na svoja ušesa in videli na svoje oči — ali poslednjega dna ni, zadnje, za vselej odločilne odrešilne besede ni, še nihče je ni slišal, ne izprego-voril; vse je zgolj blodnja in pot, je brezkončno romanje po tihih katakombah sveta. Življenje, ki ga živi to betežno telo zunaj pod glasnim soncem, je medel od sv it, le motna prispodoba onega drugega življenja, ki je zaklenjeno v tebi in v meni. Motna prispodoba je, ki bolj zastira in pači pravo lice človeka, nego da bi ga po resnici razodela. Do mozga, se ti zdi, da poznaš svojega bližnjega, videl si ga na svatbi in na sedmini; pa izbruhne besedo ponevedoma, v strahu, v sili, v čeznatur-ni radosti — in pred teboj stoji vse nekdo drug, tujec, ki ga nisi še nikoli srečal, človek, ki je podoben tebi, vsem in nikomur. Le tistemu, ki je bil neustrašen, zadnje resnice željan posegel v lastne globočine, le tistemu se razgrnejo vse prispodobe, se odpro katakombe v srcu brata. 'j? Brez počitka blodi romar po teh skrivnostnih hramih, po teh mrač- nih stopnicah, ki tonejo v brezno. Nakopičene vidi dragocenosti, kakor jih nikoli ni slutil, še več vidi strahot, ki jim ni podobe ne imena; vesel je včasih, da bi hvalo zapel do nebes, mnogokdaj žalosten, da bi se razjokal na kolenih. Ali ko se povrne z dolge poti ves poln spoznanja ter stopi med ljudi, da bi jim pripovedoval o vsem, kar je videl, se mu jezik ne gane, mu noče beseda iz ust. In kar nazadnje šiloma, jecljaje in šepetaje iztisne iz grla, ker molčati ne more, je komaj znamenje, komaj spomin tistega, kar je gledal z lastnimi očmi. Ni ga strah, romarja, ne strah očitne izpovedi — čemu bi ga bilo strah? On ve, da je ob tistem času, ko je blodil po hramih in stopnicah svojega srca, hodil obenem s prižgano lučjo po zaklenjenih svetiščih svojega bližnjega, vsakega in vseh; kamor je stopil, mu ni bilo treba trkati, že pogledu njegovemu željnemu, vročemu so se odpirale duri na stežaj; in kamor se je uzrl, je bil doma. On ve, da so si v tistih tihih globočinah vsi ljudje bratje, kakor nikjer drugje, tudi v cerkvi ne. On ve, da bi se kakor iz pepela zgrajene sesule stene med njimi, če bi se kdaj le za hip spogledal iz dna. Pred hišo je semenj; tam so barantači, mešetarji, cigani, tatovi; od vseh strani in na vse strani brizga pohlepnost, škropi zavist, pljuje sovraštvo; kadar pa je semenj pri kraju in se barantači, mešetarji, cigani in tatovi zaklenejo vsak v svojo bajto, v tisto pravo, ki je sto klafter pod se man jo zemljo, takrat — jih ni več; en sam človek je; in ta človek je visok v svojih mislih, plemenit, brez zlega in hinavščine v svojih čustvih, čist, nesebičen, brezmejno vdan v svoji vesoljni, vsako božjo stvar tesno objemajoči ljubezni. Vse to ve romar, zato ga ni strah,da bi se očitno izpovedal v imenu svojem in svojega bližnjega. Ni ga strah, ali sram ga je. Človeka ni sram nagnusnih, spolzkih grehov, ki jih je bil nagrmadil na semnju; teh ga ni sram, kakor da bi mu le kar tako od suknje viseli in se jih lahko otrese že spotoma na cesti. Ali sram ga je čiste lepote, ki jo hrani zaklenjeno v sebi in ki je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v sema-nji krčmi, neoškropljena v mlaki luž, od kvant in kletev. Te lepote ga je sram. Rajši bi očitno razgalil svoje grešno telo, nego da bi bratu le za ozko špranjo odprl duri v hram, kjer gori čista luč, ki jo je bil v samotni uri sam prižgal. Skr-bljivo čuva, da bi nikoli nihče ne zvedel za kapelico, v kateri hrani svoje najsvtejše boli, svoje najtišje radosti, brezmadežnost svoje mladosti, svoje najplemenitejše dejanje, morda edino v dolgem življenju . . Vsega najlepšega ga je sram, najbolj sram pa ga je ljubezni. Tebe, romar ne sme biti sram! Tebi, romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati. Nimaš pravice, da bi zaklepal duri, tudi tistih ne, ki jih sam le s trepetajočo roko odpreš. Če te vabi luč iz brezdanje globočine, se moraš spustiti vanjo brez obotavljanja in brez bojazni, da prineseš ljudem to luč. Mnogokdaj ti je beseda okorna in težka, skriva se, boji se, kakor plah otrok tuje družbe; mnogokdaj o kreneš glavo na semenj, povesiš oči, ker tudi tebe, najbolj še tebe, na glas govorečega, je sram ljubezni. Ali vsaka beseda, iz sramu zatajena, bi te vekomaj žgala na srcu; in ti, o romar, poznaš to bolečino! . Spomni se na svojo mater, nanjo, ki je v grobu! Povej, kaj bi ne šel po golih kolenih, odkopal grob z rokami, da bi ji rekel, kar ji nisi hotel reči, dokler te je slišala. Eno samo besedo morda, le eno, iz nečimernega sramu, iz srčne skoposti zatajeno? Še na druge se spomni, na mnoge, številne, ki te ne slišijo več in te nikoli ne bodo slišali, ki so željni čakali na tvojo besedo, pa jim je nisi dal! Ne molči, da ne boš tožil gluhim grobovom, klical iz dna, ko bo veter razpihal tvoje besede v gozd in polje!........" (Ivan Cankar: Podobe iz sanj) Podeljene jubilejne značke KTL v letu 1984 Koncem leta 1984 in v začetku tega leta so v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb bile sklicane svečane seje njihovih delavskih svetov na katerih so v skladu z določili Pravilnika o podeljevanju priznanj delovne organizacije vročili vsem upravičencem priznanja in jubilejne značke KTL in sicer za 25 letno neprekinjeno delovno dobo v KTL posebno zlato jubilejno značko in nato zlato značko KTL za 30 let delovne dobe, srebrno za 20 let in bronasto za 10 let, kakor sledi: PRIZNANJE ZA 25 LET NEPREKINJENE DELOVNE DOBE V KTL SO PREJELI: TOZD J E LP LAST Kamna gorica BEVC Marija, PREM Frančiška TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA Ljubljana FURJAN Marija, KLEMENČIČ Alojzija, PONGRAC Jelena, TRČEK Ivanka TOZD KARTONAŽNA Ljubljana ČRČEK Marija, GLAVAN Marta, KOŠIR Alojzija, KRATOCHVVILL Ivanka, KUMAR Mirem, KUNIČ Marija, LOŽAR Amalija, MAHNE Anton, MALOVRH Antonija, MARINKO Lado, st., MARINČIČ Terezija, MAVEC Marija, MEŽAN Marija, OMAHEN Franc, PAJSAR Anton, POTOČNIK Apolonija, ROS Marija, SLAPAR Janez, ZAGORC Ana, ZAVRL Eva, ŽIŽEK Martin, BONČA Amalija DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB AVSEC Anton (nadaij. na 13. str.) Podelitev jubilejnih značk v tozdu Karto nažna Ljubljana Delovni jubilanti v tozdu Kuverta in Kartonažna Ljubljana TOZD TIKA Trbovlje HRIBAR Inge, KOS Gabrijela, KREZE Helena, ROMIH Ljudmi-a- STO KLAS Anka PRIZNANJA ZA 30 LET DELOVNE DOBE SO PREJELI: TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA Ljubljana JAKOVEC Marija, JAZBEC Nada, .. ITE Julijana, POŽEG Slavica, VRTAČNIK Marjana, ZUPAN-C|C Frančiška TOZD KARTONAŽNA Ljubljana -Eranc. BOC Frančiška, LANiNSEK _ Jožefa, ŠERUGA Manja, VREČAR Marija, ZAJC fe,BENEDEJČ'Č Veronika, KROSELJ Pavla, PETERNELJ Manja, RATEK Marija, RUS Dani-Jea ŠEBENIK Ana, ŠTEFUR Mavka TOPCAGIČ Angela, TE-L Radivoj, HUDOKLIN Nežka tozd lepenka Tržič ANKELE Ivana, MEGLIČ Andrej, AJE Franc, STAMCAR Marija T°2D KUVERTA Ljubljana JAVORNIK Mihaela, SKERLEP Manja, ŽABKAR Jožica delovna SKUPNOST SKUP-N'H SLUŽB KOSTNER Drago tozd kartonaža Rak 'EERŠ'Č Roža, JEVDIČ !5°RENCIČ Antonija, M J^ezija, RAVŠELJ Leon, u lyana,ŠAJN Ema TOZD TIKA Trbovlje GR°SAR Rafael T°ŽD VALKARTON Logatec Fortuna Vinko, Jernejčič KAVČIČ Jože, KOGOV-ŽIM Metod- MOLK Štefan, MO-o' , A Milan, NAGODE Konrad, KUb'C Marjan PRIZNAN mne dob JA ZA 20 LET DELO-E SO PREJELI: TOZD JELPLAST Kamna gorica Vogelnik Janez, skumavec L0vr0, MAVER Blaž TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA Ljubljana BILIČ Jelka, CULIČ Borislava, NAD Milka, OBLAK Marija, STRELEC Smilja, VOBIČ Zalka, ZILIČ Kemal TOZD KARTONAŽNA Ljubljana RUS Ivan, MARTIČ Marica, ROŠI Č Asim, ŠTEMBAL Frančiška, VIDMAR Marija, BOGATAJ Frančiška, ČUŠIN Mara, OBLAK Matevž, OGRINC Jožef, HAFNER Helena, KOROŠEC Zofija, MEDVED Anica, GRBEC Justina, IVANOVIČ Hinka, MIKOLČE-VIČ Stjepan, POVŠE Jožefa, Cl-BER Andrej, KUFERŠIN Ivan, MARKELJ Štefka, URANIČ Janez Martin, TOZD LEPENKA Tržič GOMBOC Zofija, MEGLIČ Jože, RADAKOVIČ Anton TOZD KUVERTA Ljubljana CVETKO Ana, DIVJAK Erika, FOGEC Eva, HABIJANIČ Bariča, MARINKO Antonija DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ŠUŠTAR Sonja, PRESTOR Ciril, KOVANDŽIČ Radiša, TIKVIČ Marjan TOZD KARTONAŽA Rakek BONČINA Rozalija, GNEZDA Franc, JERIČ Marjan, PETEH Amalija, ŠKRL Franc, URBAS Franc, VIN ER Alojz, ZALAR Ivanka TOZD EMBALAŽNI SERVIS Koper GARDINA Marčela TOZD TIKA Trbovlje ALEŠ Marija, GRABNAR Marija, NEGRO Gabrijela, ŠKOF Martina, BENKO Viki TOZD VALKARTON Logatec ČUK Alojz, GOSTIŠA Jože, JERINA Vida, MAČEK Alojzij, MOŽINA Janez, MOŽINA Janez II, PRIMK Rozalija, RUPNIK Filip, RUPNIK Franc, VIDMAR Aleksander PRIZNANJA ZA 10 LET DELOVNE DOBE SO PREJELI: TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA Ljubljana BAT KOVIČ Katarina, DEMIČ Draga, GORNJEC Milan, HILIČ Sulejman, HOČEVAR Danica, ZORC Bernard TOZD KARTONAŽNA Ljubljana BOGAR Marija, BUDIMIR Drago, JERŠIN Rudi, KUSTERLE Zvonko, MARINKO Ladislav, ml., NE-GOVEC Andrija, TURŠIČ Borut, UDERMAN Tanja, ZEC Ajša, ILIČ Ivanka, MATIČ Andelka, PROŠIČ Fatima, SELMAN Asi-ma, BENČIČ Dragica, PAVLIN Jana, MANOJLOVIČ Dušan, MATIJEVIČ Anka, KRIŽNAR Drago, PERNE Samo, PONEB-ŠEK Anton TOZD LEPENKA Tržič BEHEK Nada, JURKIČ Slavko, MARIČ Anto, BAJRIČ Milica, PAŠ KIČ Ivo, PUŠIČ Juro, RADULOVIČ Jovanka, BIJELIČ Joso, GLIGOREVIČ Rosa, MARJANOVIČ Cvijetko TOZD KUVERTA Ljubljana NADAREVIČ Remiza DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ŠKOBIČ Darinka, ŠTREKELJ Majda, STANKOVIČ Grozdana, STROHSACK Sonja, KONČAN Sonja, KANDŽIČ Marija TOZD KARTONAŽA Rakek ALBREHT Anita, APOSTOLO-VIČ Vera, BEVC Borut, BOS-NIČ Remiza, PETRIČ Franc, PUNTAR Branko, ŠLAJNAR Dušanka, TURŠIČ Ivanka, TURŠIČ Ivan TOZD EMBALAŽNI SERVIS Ko p er KO FON Ondina, ENER Nadja, VEČIČ Dušanka TOZD TIKA Trbovlje HOHNJEC Štefi, ROZINA Alojz, ROZINA Marija, TOME Ana, VESENJAK Štefi, ZORIČ Zorka, OPLOTNIK Ernest TOZD VALKARTON Logatec ALBREHT Ivan, HARBAŠ Ziah, KAVČIČ Jeronim, KURENŠ Cecilija, KRMAVNER Terezija, LUKANČIČ Dušan, MARINČ Vojko MIHELČIČ Franjo, MIVŠEK Franc, MAČEK Frančišek, NAGODE Štefan, NAGODE Marjan, OBLAK Antonija, PEČKAJ Andrej ŽEJN Majda TOZD SIGMA Gornji Milanovac RAKIČ Zdravko, GLIŠOVIČ Na-dežda, ILIČ Dragoljub Z. G. NOVICE S PODROČJA VARSTVA PRI DELU Z OBISKA PROTIPOŽARNIH INSTITUCIJ V MOSKVI IN LENINGRADU V času od 23. do 28. oktobra 1984 je skupina varnostnih inženirjev iz različnih OZD in strokovnih zavodov ter delavcev delujočih na področju protipožarnega varstva v SR Sloveniji in Jugoslaviji opravila, v organizaciji Udruženja za embalažu, transport (UAMST) iz Beograda, strokovni obisk protipožarnih institucij v Moskvi in Leningradu. V MOSKVI smo obiskali in si ogledali požarno—tehnično razstavo in gasilski muzej. Ob sprejemu so nam v projekcijski dvorani pripravili daljše gospodarsko politično predavanje ter projekcijo filma "Izračun požarnih obremenitev petrokemičnega kombinata in njegove zaščite". V muzeju je prikazan razvoj gasilstva (slike, fotografije, makete) v razstavnih kabinetih pa ureditev in delovanje požarnega nadzora, vrste protipožarnih tehničnih sredstev in njih uporaba, s poudarkom na preventivi ter zlasti na uvajanju in uporabi sodobnih sredstev za alarmiranje, prenosu obvestil in uvajanju avtomatskih naprav za gašenje. S simuliranjem požarišč na različnih mestih maket, izdelanih po pomembnejših javnih objektih ter prikazom primernih ukrepov za ukrotitev požara, učinkovito vzgajajo obiskovalce o pomenu in vlogi protipožarne preventive, o vzrokih za nastanek požarov, o sredstvih in napravah ter o načinu gašenja požarov. Vsa oprema je domače izdelave, robustna — vendar učinkovita. Za obveščanje gasilcev o nastanku požara uporabljajo v vsej SSSR telefonsko številko 01, katera je tudi vidno označena na vseh javnih telefonskih govorilnicah ter na vseh vrstah koledarjev. Telefonski klici in alarmni signali so vodeni na skupno (centralno) in področno gasilsko postajo. Moskva s preko 8,5 milijona prebivalcev je razdeljena na 31 požarnih področij (rajonov), v katerih so stalne gasilske brigade povezane med seboj z žično in brezžično zvezo. Prostovoljno gasilstvo se pojavlja predvsem v večjih organizacijah in okrožjih. Velik poudarek je dan na vzgojo podmladka. V vseh osnovnih šolah so formirani gasilski krožki kot redna vzgojna oblika. Mladi člani krožkov, v 950. družinah je vključeno 32.000 šolarjev, nastopajo in tekmujejo na letnih in zimskih taborih. Kot vzrok za nastanek požara je na prvem mestu človek in njegova malomarnost, na drugem pa zastarele instalacije ter stroji. V zadnjih letih ni bilo v Moskvi nobenega večjega požara. Od tragičnega požara v hotelu "ROSI-JA" so uvedli v vseh hotelih SSSR še dodatne javljalce požara (v predsobah, kopalnicah in nad vsakim ležiščem). V enem od kabinetov prikazujejo tudi naj novejše dosežke s področja požarne varnosti in tehnike v svetu, tako smo med drugim opazili tudi našo protipožarno čelado "Virplast". V LENINGRADU smo obiskali višjo požarno tehnično šolo. V šoli vzgajajo gasilske strokovnjake za pretežni del sovjetske zveze ter tudi za prijateljske države (Kuba, Mongolija, Afganistan ...). Kandidat za šolo mora imeti pridobljen poklic tehnika in odslužen vojaški rok (2 leti). Pouk traja 3 leta od katerega sta dve leti praktičnega pouka in eno leto prakse, pretežno v gasilskih enotah rejonov od koder so bili poslani na študij. Šola sprejme letno do 200 novih študentov ter je vpis omejen. Sistem šolanja je internatski—vojaški, obvezna uniforma, vsaka etaža pod stražo, spalnice s po 100 ležišči (šir. 70 cm). Pouk poteka v 30 kabinetih, laboratorijih in predavalnicah. Poudarek je na strojništvu, elektriki, kemiji ter tehniki gašenja požarov, osnova vsemu pa je moralnopolitična vzgoja (3 predmeti) s poudarkom na družbeni zaščiti. Nam so predvajali film o osvoboditvi Beograda in posnetek govora Staneta Dolanca še kot sekretarja za notranje zadeve SFRJ. Med 3— letnim šolanjem sodelujejo kadeti pri gašenju cca 700 začetnih požarov ter vsi opravijo šoferski izpit. Na koncu uspešnega študija dobe diplomo za požarnega tehnika, skupaj s specialnim činom "Poročnik notranjih zadev". Večina se jih vrne v okrožje od koder so bili poslani na študij, ter prično opravljati dolžnosti inšpektorjev državnega požarnega nadzora, nekaj pa jih prevzame dolžnost načelnikov vojaških požarnih enot. Po ogledu kabinetov, laboratorija in orodjarn smo imeli z vodstvom šole še razgovor o pomenu, vlogi in nalogah šole ter diplomantov po končanem šolanju. Med drugim so nam pojasnili funkcioniranje preventive na deloviščih SSSR. Ob zaposlitvi se opravi preverjanje znanja s področja požarnega varstva in seznanitev s požarnimi nevarnostmi na konkretnem delovnem mestu. Enako velja tudi za varstvo pri delu. Nato se vsake 2 meseca na skupnih oddelčnih sestankih obravnava stanje varstva pred požarom, sprejema odločitve in ukrepe. Polletno in letno pa se opravi pregled požarne ureditve delovnega mesta in okolja z odstranjevanjem vseh nepotrebnih gorljivih snovi. Vsak delavec mora poznati poleg splošnih protipožarnih ukrepov, tudi posebne — spe- te proizvodnega procesa — vzdrževalna dela v tozdu Valkarton cifične v svojem delovnem okolju. Znanje uporabe vseh gasilnih sredstev (od vode, pene, pa do halonov) je obvezno. Izvajajo stalne preglede delovnih priprav in naprav, posebej tistih, ki so vključene v nevarnejše procese. Neizvajanje protipožarnih ukrepov je težji prekršek, ter zato proti kršilcem zelo ostro ukrepajo. J. KOPAČ Športno srečanje delavcev DSS Koncem meseca decembra so se delavci DSSS srečali na športnem srečanju in to v kegljanju, ki se je odvijalo na kegljišču Maksa Perca ter v streljanju, na strelišču TSŠ. Udeležba je bila zelo zadovoljiva saj se je tekmovanja v kegljanju udeležilo 26 oseb, d očim se je na strelišču zbralo 24 strelcev. Tekmovanje je potekalo v moški in ženski konkurenci in za skupno uvrstitev. Po dokaj zanimivih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: KEGLJANJE - ženske: kegljev 1. GLADEK Vlasta 112 2. PETERNEL Danica 110 3. PAVE LA Vanda 87 KEGLJANJE - moški: kegljev 1. MLINAR Franc 126 2. NIKOLIČ Milovan 125 3. KOROŠEC Drago 118 STRELJANJE - ženske: krogov 1. BLATNIK Dragica 60 2. KLINC Zalka 46 3. GLADEK Vlasta 36 STRELJANJE - moški: krogov 1. VIDEMŠEK Drago 81 2. KRIŽAJ Tomaž 69 3. MULH Anton 66 Skupni pokal je prejel PZD Načrtovanje in spremljanje tekočega gospodarjenja, saj so zavzeli: eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti. M. PLAZNIK ŠPORT REKREACIJA okali, ki jih je prejela KTL za leto 1984 s strani z TKO občine Ljub-ja na—Center za 1. mesto v finalnem nogometnem tekmovanju in za 2. mesto v svoji skupini ter za 3. mesto ženskih ekip v namiznem tenisu nagradna križanka Za praviln° rešitev prve nagradne križanke v letu 1985 so v skladu 5 Pravilnikom in sklepom zadnje seJe uredniškega odbora določene naslednje nagrade: 1- nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 800,— din 500,— din 400,— din 300,- din 200,- din Rešitev januarske križanke od 7 osebno ali pa pošljite po p 5, °foako "NAGRADNA K ZAIMKA" na naslov: ~ Samoupravne zadeve ir rormiranje 61000 LJUBLJA n arjeva 16, najkasneje do februarja 1985. da je za prvo nagrado izpadla naša upokojenka Hočevarjeva iz tozda Kartonažna Ljubljana, prav tako z reševanjem nista imela sreče Tone Pogačar iz DSSS in Ančka Selan iz Papirne konfekcije. Izžrebani so bili: 1. nagrada 1.600,— din 2. nagrada 1.000-din 3. nagrada 800,-din 4. nagrada 600,- din 5. nagrada 400 - din JAVORNIK Mihaela, Kuverta JESIH Tanja DSSS ŽABKAR Jožica, Kuverta PETERNEL Danica, DSSS MIRTIČ Ljubica, DSSS Uredništvo Svilna rešitev Novoletne nagradne križanke iz Glasila KTL št. '2/84 VODORAVNO: n°č, bibliotekar, Novo leto, re rkciJa- novačenje, EKA, Pan £Va' estrada, LV, Na, K, TO, ko An°' P'ot' 'nk' Litija, livar APa’ ,Car„' dializa, antraks Alt ' všič, zelika, I, mrk, meč Dl °.na- Planica, Petan, krinka njava, amoniak, raka, reto rta nik. kor, tla, Vis, Mae, ete t arna- RR, pob, era, rti na, de Da’ Ca' acetilenka, AMI, atol ' Nat, mizica, sod, Rtanj a igator, vol, ada, darila, lata carjj, OZ, okarina, La, kila j’ n°v°letna jelka, ar, okraski, na lemnine, Ot, Iška, AŠ..KČ, Liz R_n, - Orjen, JNA, anatom, žrelo ear|-apatija, DE. j reLanje novoletne nagradne kri nke smo izvedli v torek, 22. ja t arjav 1985. Tudi za reševanje pa križanke je bil velik odziv, sa so to tudi pogojevale visoke O grade. Prejeli smo 111 rešitev 2rebanju nam je bilo zelo žal Da bi bralce enkrat tudi informirali kako so v posameznih enotah KTL zainteresirani za reševanje nagradnih križank smo za nagradno križanko št. 11/84 ugotovili, kdo vse jo je poslal in pri tem dobili naslednje stanje od 108 poslanih križank: DSSS 39 Kartonažna Ljubljana 26 Upokojenci 12 Kuverta Ljubljana 10 Papirna konfekcija 9 Kartonaža Rakek 5 Valkarton Logatec 2 Lepenka Tržič 1 Tika Trbovlje 1 Naj navedemo, da smo ugotovili, da sta dva pozabila tudi napisati svoja naslova oziroma da nam je eden pomotoma poslal nagradno križanko Delavske enotnosti. Izmed 39 poslanih križank iz delovne skupnosti pa jih je kar 17 iz financ, 8 komerciale, 8 razvoja in 6 kadrovsko splošnih zadev. Pa se vseeno čudimo kako to, da imajo delavci v financah toliko sreče, saj so v tej zadnji kar 3 ponovno izžrebane za nagrade. M. S. Medsebojna športna srečanja zbližujejo delavce delovnih kolektivov Že v septemberskem Glasilu KTL smo vas obvestili, da so se odbojkarji temeljne organizacije Valkarton iz Logatca in temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana skupaj z delavci delovne skupnosti odločili, da organizirajo turnir. Tedaj so kot sodelujoče ekipe vključili delavce KLI iz Logatca in ekipo prdsvetnih delavcev. V soboto, 22. decembra se je v telovadnici pedagoške gimnazije v Ljubljani odvijal povratni dvoboj samo s spremembo, da je namesto ekipe prosvetnih delavcev nastopilo moštvo delovne organizacije SMELT iz Ljubljane. Po uvodnem pozdravu nastopajočih ekip s strani organizatorja, je bilo opravljeno žrebanje, ki je kot prva medsebojna nasprotnika določil ekipi K LI-ja in Kartonažne. Po ogorčenem in izenačenem tekmovanju, so zasluženo zmagali igralci Kartonažne in se tako uvrstili v finalni dvoboj. V drugem uvodnem srečanju pa sta se pomerili ekipi Valkartona in SMELT-a. Srečanje je bilo zelo zanimivo, polno lepih potez s strani odbojkarjev SMELT -a, zato so tudi zasluženo zmagali. V zaključnem delu turnirja sta se tako za tretjo mesto pomerili ekipi KLI-ja in Valkartona, v katerem se dolgo časa ni vedelo, kdo bo končni zmagovalec, toda končno je tudi z nekoliko športne sreče zmagala ekipa Valkartona. V finalnem boju za prvo mesto je ekipa SMELT-a ponovno pokazala, da je bila po kvaliteti igralcev najbolj izenačena in je tako, vkljub srečni borbi za vsako žogo, morala ekipa Kartonažne priznati zaslužen poraz. Končni vrstni red je bil torej: 1. mesto — SMELT Ljubljana 2. mesto - KARTONAŽNA Lj. 3. mesto - VALKARTON Log. 4. mesto — KLI Logatec Po končanem tekmovanju je gostitelj Kartonažna Ljubljana pogostil vse nastopajoče ter kot organizator podelil ekipam pokal in priznanja. V prijetnem vzdušju je zato padel tudi predlog, da postane tako odbojkarsko srečanje tradicionalno in sicer dvakrat v letu. Še enkrat hvala gostiteljem za gostoljubnost in dobro organizacijo. Jože JERINA Humor - Humor — Kar je res je res, nekaterim je zaupano, da v letu 1985 mehčajo toaletni papir (glej PLAN DSSS stran 22) — Člane poslovodnega odbora prav lepo prosim, naj po zaužiti malici ne odnašajo pladnjev na pomivalno mizo; dajejo mi tako lep zgled, da moram to storiti tudi .sam pa če se mi ljubi ali ne. — Je tovarišica, ki je prebrala članek v Glasilu. Pravi,da bi ga lahko napisala tudi sama, vendar ga ni, ker ji honorar ne šteje v osnovo za pokojnino. Zaupno na uho: informiranje delavcev sodi tudi med delovne obveznosti. — Mraz v začetku leta je bil zelo strupen, celo tako, da je zamrznil vse tiste tople besede in želje, ki smo si jih izrekli ob Novem letu. — Odkar imamo vodjo avtoparka, so katrce snežnobele. Njihovo čistočo in pripravljenost za vožnjo pa ugotovimo šele, ko odkopljemo avto izpod 40 centimeterske snežne odeje. Opravičilo bralcem! Za neljube zamenjave pri navedbi podnaslovov temeljnih organizacij k nekaterim člankom v 12 št. glasila KTL se zaradi obilice dela v tiskarni koncem lanskega leta iskreno opravičujemo. KTL TOZD TIKA Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. NAGRADNA KRIŽANKA cLAti k>o ZAČ M, A tOTMl STH.UP amtdm KOŠIR. oTtoŠ. 16tld& ;ARt*J?R- oKIS RUltoR- SRo 6MAVK0 w »ottoti. CARAT7A TE-K^tC ruiuc ■SUIRAR. fcAhlU ZLHo OST STARA kUTI So A VtUA. STZA). M TA^o ilBr oR\tNT TfcAŠtK 2AU&£ lOLMo AMZ£, ikjbn o^lTAM, roUTiK KEK, £16K /Ta./ tAVUlt >OLUT- U1K. Scvbt SVETim EMA Ob CEL IH) VEMtC OtdOLI SOMCA VtATMl I2.B.Ž.2. M»T SEVEJL TEČAJ tUKTt. IMbUS-T- UJAKkA ALKoU . MIAcE. MAJHNO OKU o -SroELT. fcEKVIZ.. GLASB. >STR, HAKACSk ^ &OLLZ VINA onas- *1S tkal- ka TEG.U1. fRzrfcO G-A VELIKA SLAŠ- ČICA ClVfcK. Ž..IKZ. ve®. PIAMA ZMOTA LA SILO 1.1HE OKttAi. K- IHE G<>& A V CfcSkl TO MAK. “TltOTo IKtL AbAKtc Wtwyo6 ČETK.T LA UL . AHUL. FILKSkl 16-RALZjC TAM' KJDVAMlŽ KEILO fcIRSKE V07SKZ ffcAfc. LlLEUC oboi lAhSEK OTOK. |V SRtbOZ.. MODO kOLOO^ T tv m Atotek) fLstk. N STOLOV- ŠČIMA MAEtV MONGOL V L ALAJL MTC KI Nž- LETA htl CLi-KTttO Motorja fckur, UČMit tR£|lUAl' KA UAit fctrvfcL. SELMAh M Ar A K. V UJllGt cLifcl ZASfcKANi HOMAR.. Hsmit VIMOCOb KAST L. cAMKAR. IIžfc bAVORJM UfcMKo TOLTSKA CVET- LICA Ob -BLESK itTOLA FR.ITK- blLMlOt avstr. SHOCAR /HAM S/ lULLo- VALCI ZLATA SESTAV. IM RISAL ZJUrAMC11 MATJA KtMlČ rumeni /V MA LITE.IL rtivRi. RAblKA ULMA rotn GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZ HAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENIŠA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI: TONt PRAŠNIKAR, MARTIN JELNIKAR, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK TER GLAVNI, ODGOVORNI IN TEHNIČNI UREDNIK MILA^ SEME; TISKA KTL TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON 316-922 INT. 208.