Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulico štov. 16,
Z urednikom so moro govoriti ▼sak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi ho n« vračajo.
Inserati:
Šoststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom pojavljanji dajo se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Velja
za Itjubljano
v upravniitvu:
za colo loto G gld., /.a pol lota 3 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., sa pol leta 6 gld., za čotrtleta2gld. 60 kr. in za jedeu mesec 86 kr.
Štev. 199.
V Ljubljani v soboto, 25. oktobra 1884.
Tečaj I.
„Lex Šuklje.“
i.
Tako jo krstili nemilostni botri iz „Narodne Tiskarne" novo postavo, ki odpravlja izjemo ljubljanskega mesta glede pokritja deželnih šolskih troškov — in ko je beli dan zagledala v redutni dvorani, ko je med svet stopila, merili so jo srpo in razkačeno, in ljute besede so padale na njo ter na onega poslanca, kojemu se predbaciva očinstvo pri novorojenem detetu.
Krivica, obstoječa v tem, da se jednemu Posameznemu zastopniku v greh števa načrt zakona, kateri se je vestno bil pretehtal v klubu, v finančnem odseku in v dveh ad hoc izvoljenih pododsekih, ter obširno razpravljal v zbornici, ta krivica dotičnega poslanca pač ne bode hudo bolela.
Tolažba mu bode mirna vest, da je storil le to, kar mu veleva deželna korist in ozir na njegove volilce. Odločno pa mora prote-stovati zoper neizmerno nizko sumničenje, da so nanj vplivali osebni razlogi, da ga je gnala neplemenita, podla mržnja proti lastnemu rodnemu mestu. „Osveta, bridka osveta prišla je nad nas; prej nego bi bili mislili, zadela nas je vsa peza Šukljejeve nemilosti" — tako jadikuje, tako hujska „Slov. Narod." Za Boga, prof. Šuklje mora biti uprav grozovit trinog in korzikanska „vendetta“ je le otročja igrača proti njegovemu strupenemu maščevanju! Radi tega, ker mu je protivna agitacija iz rok izvila baje jako dragoceni maudat mestnega odbornika, pasti je moral na notranjskem bojišči Ajas Telamonios radikalne stranke — in ne dovelj tega, še pozne generacije ljubljanskih davkoplačevalcev bodo s plaho grozo apominale se onega Usodnega dneva, y ko je impozantna večina treh glasov prof. Šukljeju nhod zabranila v mestno dvorano! Tako mo-drijuje izkušen psyholog v .Slov. Narodu" — >n ker je ni na svetu tako okorne izmišljotine, 'la ne bi našla svojih krogov, posrečilo se je
Listek.
Stepni kralj Lir.
Rugki spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * * (Dalje.)
XII.
Ko se vsi vsedemo, vzdigne Martin Petrovič svoja pleča, pokašlja, pregleda na vse » svojimi medvedjimi očmi, šumno vzdigne in Začne tako-le:
—	Milostivi gospodje! Jaz sem vas po-vnbil iz naslednjega razloga. Jaz se staram, §°spodje moji, bolezni me napadajo ... Uže ^e'n dobil posvar in smrtna ura se bliža, ka-*Co*' tat po noči... Ali ni tako, oče ? reče l^oti duhovniku.
Duhovnik se stresne. — Tako je, tako, zatnrmra in potrese svojo brado.
.	— In zato, tako nadaljuje Martin Petro-
vč ter nenadoma poviša svoj glas — zato, *Ce>‘ ne želim, da bi me ta smrt nepripravljena zasačila, sklenil sem v svoji pameti . .. Martin Petrovič ponovi besedo do besede ves
celo spoštovanemu organu, tudi za to „dušno pašo" uloviti jednega ali drugega slaboumnega vernika. Čestitamo!
Sedanje uredniško osebje ,,Slov. Naroda" mora pač čudovite pojme imeti o dolžnostih, katere prevzame poslanec na dan svoje volitve, in svetost one obljube, s kojo se pričenja javno delovanje v deželni sobani — kakor je videti — ni merodajna nasproti znanemu cy-nizmu nekaterih njegovih podpornikov. Temu se tedaj nikakor ne čudimo. Ali kake misli mora imeti patentirano glasilo za pravo narodnjaštvo o razsodnosti cele velike narodne stranke v dežeinem zboru, katera je vender le, izimši ljubljanska poslauca, kakor en mož glasovala za preklicano postavo! „Slov. Narod" ji podtika nevredno, sramotno ulogo, da je slepo orodje bilo v roki necega intriguanta, ki je zlorabljal svoje dostojanstvo z namenom, zadostovati nečistim nagibom nečiste svoje duše.
Preresni smo postali, da bi se dalje hoteli zabavati s fantastičnimi bajkami „Slov. Naroda"; mesto tega hočemo svojim čitateljem razložiti istinite stvarne razloge, ki so odločilni bili za poročevalca finančnega odseka in za zbornico, ki je skoro jednoglasno pritrdila njegovim nasvetom.
V	prvi vrsti moral se je deželni zastop ozirati na vedno rastoče potrebščine deželnega šolstva. S pravim strmenjem zrli so poslanci proračun, katerega je deželni odbor izročil o normalno - šolskem zakladu. Šolska priklada za leto 1885 je imela poskočiti z 18 °/0 na 20 %, in vender je bilo primanjkljaja še 7184 gld. 80 kr. Jasno kakor beli dan je bilo, da bode uže prihodnje leto trebalo povišati šolsko priklado vsaj za j e d e n odstotek. Kaj pa poreko davkoplačevalci po deželi k tem ogromnim šolskim troskom? V očigled takemu finančnemu položaju bile so deželnemu zbpru roke vezane. Niti najskromnejših terjatev slabo dotiranega učiteljskega osebja ni mogel vsli-šati, najboj utemeljene prošnje učiteljev morale so se odbiti, pogfed na bilanco normalno-
govor, katerega je pred dvema duema imel pri moji materi. — Vsled te svoje odločbe, zakriči še glasnejše, sestavil sem ta akt (tu udari z roko po papirjih, ki so ležali na mizi) in potrebne oblastnije so za pričo povabljene, in v čem ta moja volja sestoji, o tein povedd uaslednje točke. Dovelj sem vladal — zdaj je zadosti!
Martin Petrovič nadene na nos svoje železne, okrogle očale, vzame z mize jedno iz popisanih p6l in začne:
— Razdelitvena listina o imetju upokojenega narednika in stanovskega plemenitaša Martina Harlova, sestavljena oil njega samega, pri čisti in zdravi pameti in po svoji volji, v kateri se natančno določuje, kako in katera zemljišča pripadejo njegovima hčerama, Ani in Evlampiji (priklonita se! — hčeri se priklonita), in kako se razdele dvorovi ljudje in ostalo imetje in blago med omenjenima hčerama ! Lastnoročno podpisano!
— To je sam zložil, zašepeta ispravnik s svojim nepremenljivim usmevom Kvvicfn-skemu na uho; — on želi vse prebrati, da bi pokazal svoj slog; postavna listina pa je sestavljena po predpisu brez vseh teh rožic.
šolskega zaklada zabranil je vsako reformo na polji deželnega šolstva, tedaj tudi vsak napredek narodne odgoje. In ker je absolutno nemožno, pomnožiti bremena davkoplačevalcev po deželi z novimi šolskimi prikla-dami, bila je neizogibna dolžnost deželnega zastopa, izumiti kak način, da se novi dohodki pridobč deželnemu šolstvu.
Nič manj je vplivalo na zbornico prečudno razmerje južne železnice. Z rokami je vsak lahko potipal, da se tu godi velika krivica deželnemu gospodarstvu. Državna postava jasno določuje, da se smejo deželne priklade nalagati na ono svoto pridobnine in dohodka-rine, katera je železničnim podjetjem predpisana za Kranjsko — toda davčnega objekta, do katerega ima dežela nedvojfjivo pravico — se vender ni mogla ločiti! Se predlanskim skušal je deželni zbor, pritegniti južno železnico, ob jednem pa ohraniti dosedanjo izjemo ljubljanskega mesta. Izdelal se je dotični načrt zakona in jednoglasno ga je sprejela vsa zbornica.
Toda krona mu je odrekla potrjenje ter je čisto jasuo povedala deželnemu zastopu, zakaj se je to moralo zgoditi. Izrecno pravi odlok vis. ministerstva z dnč 2. febr. 1883: „Ker se ima namreč za Kranjsko pridobnin-ski in dohodninski davek od železnic na Kranjskem ... v glavnem mestu v Ljubljani predpisovati, morajo se dotična železnična podjetja gledč omenjenih davkov smatrati kot davkoplačevalci mesta ljubljanskega in je ž njimi glede priklad ravno tako postopati kakor z drugimi davkoplačevalci glavnega mesta." Da bi se državna postava, vsled katere je kranjskim železnicam davčna tangenta za Kranjsko predpisana v glavnem mestu, predrugačila zaradi čisto osamljene izjeme naše stolnice, a priori ni bilo misliti. Vsak deželni poslanec moral je tedaj uznati, da se je enkrat za vselej odreči doneskom južne železnice, kateri so vender le namenjeni deželi kranjski, a ne posamezni občini — in tu gre za jako iz-
Suvenir se je uže počel čehljati...
— Da, ali po polnem tako, kakor sem jaz hotel! zagrmi Harlov, kateremu ni ušla opomnja ispravuikova.
— Se vč, v vseh točkah tako, kakor ste hoteli! hitro in veselo odvrne ta; samo prave oblike, kar vi gotovo veste, Martin Petrovič, se ne sme opustiti. Kajti z lisastimi kravami in turškimi racami se sodišče ne more pečati.
— Pridi sem, ti! zavpije Harlov na zeta, ki je za nami prišel v sobo in se ponižno ustavil pri vratih. Kakor bi trenil, skoči ta k svojemu tastu.
— Na, vzemi in beri! Meni je to težavno. Ali pazi, da mi česa ne požreš! Beri tako, da bodo mogli vsi pričujoči gospodje slišati.
Sljotkin vzame list v obe roki in začne razločno ali trepetaje, z vkusom in čutstvom brati razdelitveno listino. V nji je bilo z največjo nataučnostjo določeno, kaj dobi Ana in kaj Evlampija, in kako si morata vse razdeliti. Harlov je zdaj pa zdaj med branjem delal opazke: »Slišiš, Ana, to je za plačilo tvoji pridnosti!" — ali pa: „To darujem tebi, Evlampijuška!“ Iu obe sestri sta sc prikla-
rlatne svote, 1. 1884 za 17 700 gld., 1. 1885 cel6 za 19 950 gld., — ali pa je treba odstraniti obsoletno predpravico ljubljanskega mesta ter tudi prvo občino v deželi pritegniti k skupnemu pokritju skupnih šolskih potrebščin. Taka je bila alternativa — tertium mn daturl Da se slabo poučeni sotrudnik „Slov. Nar.“ ni zmenil za to kočljivo zadevo, da vedno še svoje kaline na limanice vabi z ne-osnovanim besedovanjem o globi, katero mora „nekrivi s krivcem vred trpeti", se da odpustiti, ali ako se zahteva od poročevalca, da se uklanja takim nazorom od zbornice, da jim pritrdi ter z nogami gazi deželne koristi, potem — bodimo odkriti — morale bi mari-jonete posedati na naslanjačih deželne sobane. In če bi dežela zvedela o tesnosrčnem in malomarnem postopanji svojih zastopnikov, vihra bi morala nastati po Kranjskem ter raz svojih sedežev strmoglaviti one upogljivce, kateri imajo tako čudne pojmove o dolžnostih svojega dostojanstva!
Sicer pa je bilo deželnemu odboru in poročevalcu finančnega odseka iz dopisov vseh drugih deželnih odborov znano, da se taka izjema, kakor jo dandanes še uživa mesto Ljubljana, nikjer več ne nahaja. Praga in Gradec, Soljiograd in Opava, v prvi vrsti veliki Dunaj, konkurirajo vsi k troskom deželnega šolstva, in tedaj je tudi med našimi poslanci nastalo prepričanje, da treba odpraviti predpravico, za katero se analogija ne nahaja po celem cesarstvu.
Tedaj iz prav stvarnih razlogov razvila se je „lex Šuklje", nikakor pa ne iz nizkih osebnih nagibov, kakor sumniči nevreden obrekovalec.
A božanstvo navdahnilo je vedeža v „Nar. Tiskarni", bodočnost mu je razkrivala svoje tajnosti, na odru se prikaže novodobni Kalchas ter z resnim obrazom jame naštevati vse pogubne posledice „nepremišljenega“ zakona. Pozor tedaj in glejmo, če je gospoda bolj podkovana v finančnih vprašanjih nego v visoki politiki, po kateri jezdarijo dan za dnevom mit ivenig Witz und viel Behagen!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj zaključil je tudi koroški deželni zbor svojo sesijo. V zadnji seji naložilo se je deželnemu odboru, naj se po možnosti ozira na resolucije agrarnega shoda gledč melioracij in reguliranja vod&. Za nadaljevanje reguliranja reke Zilje dovoli se 700000 gld., a za ohranjenje znanega stola koroških vojvodov na gosposvetskem polji dovoli se nakup potrebnega zemljišča. Potem se zasedanje zaključi s trikratnim „hoch“ in »živio" presvit-lemu cesarju.
njali, Ana do pasu, Evlampija pa samo z glavo. Harlov je pogledoval na nji z osorno resnostjo. »Gosposka hiša“ (to je novo poslopje) zapisana je bila Evlampiji — »kot mlajši hčeri — in po starem običaji." Bralcu je glas razvenel in zadrhtal, ko je bral te njemu tako neprijetne besede; Žitkov pa se je obliznil. Evlampija pogledovala ga je od strani: da bi bil jaz na Žitkovljem mestu, ne dopadali bi mi bili taki pogledi. Prezimi izraz njenega obličja, lasten vsaki pravi ruski krasotici, imel je v tem trenotji neko posebno odsenčnost. Samemu sebi ohranil je Martin Petrovič pravico, da sme živeti v sobah, katere ima sedaj in izgovoril si je pod imenom »pokojnine" popolno vzdržavanje z »naturalno provizijo" — in deset rubljev v asignacijah na mesec za obutev in obleko. Poslednji stavek razdelitvene listine želel je Harlov sam prebrati. „In to mojo roditeljsko voljo", tako se je glasil ta stavek, »morata moji hčeri izpolnjevati in se po nji ravnati sveto in nespremenljivo, kakor po kaki zapovedi božji; kajti jaz, ki sem jima za Bogom oče in glavar, nisem nikomur dolžan dajati računa in ga tudi nisem dajal; in ako bosta izpolnje-
Od deželnih zborov zboruje sedaj samo še deželni zbor tržaški, kateri bode v ponedeljek zopet obdržaval sejo. Na dnevnem redu stojč sledeči predmeti: predlog o pre-membi mestnega statuta glede volilne pravice, katera se ima priznati tudi absolviranim tehnikom, brodograditeljem, magistrom farmacije ter lastnikom lekuren; zakonska osnova gledč obrambe proti mrčesi na njivah in v gozdih; slednjič sklenila se bode resolucija, s katero se bode vlada pozvala, naj poprime shodne mere proti uvlačenju kužnih boleznij, posebno pa azijatske kolere.
Od moravskega deželnega zbora odobreni zakonski načrt, s katerim se za leto 1885 dovoli 31 °/0 doklada k direktnim davkom, dobil je cesarsko potrjenje.
Ogerski državni zbor sprejel je včeraj z veliko večino glasov od vladne stranke predloženo osnovo adrese. Prihodnja seja oger-skega državnega zbora obdržavala se bode dnč 20. novembra.
Hrvatski sabor pričel je včeraj adresuo debato. 15 Starčevičijanskim poslancem je žandarmerija uhod v sabor zabranila. Poslanec Lončar predložil je načrt o premembi saborskega opravilnika, vsled katerega se bodo razgrajalci lahko izključili iz sabora za 60 dnij ter obsodili na zapor ali pa denarno g!6bo.
Tuje dežele.
Iz Brunšvika se poroča, da seje včeraj sestal deželni zbor v svrho, da reši vprašanje o nasledstvu. Zbor otvoril je minister Goertz z nagovorom, v katerem je izjavil, da se bode prebivalstvo voljno udalo usodi. Potem se je sprejel predlog, naj se pošlje cesarju adresa, v kateri se bode naglasila udanost nasproti najvišjemu gospodarju.
V	Belgiji nastala je ministerska kriza. Ker so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali skoro povsod liberalci ter je tako nastalo silno nasprotje med vlado in avtonomnimi organi, odločil je kralj pozvati ministerstvo, v katerem bodeta zastopani obe stranki. Zbornica bode eventualno razpuščena.
Kakor smo včeraj javili, otvorjeuo je bilo predvčerajšnjem zasedanje angleškega parlamenta s prestolnim govorom. V prestolnem govoru naznačilo se je kot glavna svrha zasedanja volilna reforma. Odnošaj Anglije z ostalimi vlastmi je prijateljsk. Poročila iz Kartuma, da so sicer vznemirjajoča, da pa postopanje Gordonovo zasluži popolno priznanje. — V gorenji zbornici angleškega parlamenta vršila se je včeraj adresna debata. Adresa bila je konečno sprejeta. Potem pa je gorenja zbornica svoje zasedanje preložila na dan 3. novembra.
Švicarski proračun za leto 1885 znaša gledč potrebščin 45 972 000, a glede troškov 46050000 frankov. Deficit znaša torej 78000 frankov.
vali mojo voljo, bode z njima moj roditeljski blagoslov; ako pa ne bodeta izpolnjevali te moje volje, česar jih Bog obvari, tedaj jih zadene moja roditeljska kletev brez usmiljenja, zdaj in na večne čase. Amen!" Harlov vzdigne list visoko nad glavo, Ana se spusti takoj naglo na kolena in zadene s čelom ob tla; za njo prekucne se tudi njen mož. — »Kaj pa je s teboj ?" reče Harlov Evlampiji. Ta vsa zarudi in prikloni se tudi ona do zemlje; Žitkov se nagne naprej s vsem životom.
—	Podpišite se! zakriči Harlov in pokaže s prstom na konec lista. — Tukaj le: »Zahvalim se in sprejemam: Ana!... Zahvalim se in sprejemam: Evlampija!"
Obe hčeri vstaneta in se podpišeta druga za drugo. Tudi Sljotkin vstane in seže uže po peresu, ali Harlov ga prime s srednjim prstom za zavratnico, da je glasno zastokal, in ga zaluči v stran. Jedno minuto trajalo je molčanje. Potem Martin Petrovič nenadoma nekako zahlipa, obrne se vstran in zamrmra: „No zdaj . .. zdaj je vse vaše!" Hčeri in zet se pomenljivo spogledajo, stopijo k njemu in poljubijo ga nad laktom. Do pleč mu niso segli.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Blagovice, 23. oktobra. (Izv. dopis.) Kakor je iz dotičnih poročil znano, obravnaval je letos deželni zbor kranjski tudi o prošnji občine Št. Ožbolt, stavljeni na to, da se ta velika občina razdeli v dve, in sicer jedno, obsegajočo katastralne občine takraj visocega hriba Učaka in drugo s katastralnimi občinami onokraj Učaka. Tako bi imela prva davkarski občini Blagovica in Št. Ožbolt s 1218 prebivalci, druga pa katastralne občine Trojane, Št. Gotard, Brezje, Hrastnik, Čemšenik, skupaj s 1541 prebivalci.
Pogled na zemljepisno ležo te občine kaže nam uže njen neprimerni sestanek, in čisto naravno je, da prebivalci te občine ne gravitirajo proti svojemu središči, nego da se kažejo vedno in vedno bolj centrifugalne tendence. Občina sega od Krašinje pa do štajerske meje, dolga je torej nad 20 kilometrov, kajti ona obsega skoro ves Črni Graben in poleg še vse čemšeniško gorovje. Široka pa ni nikjer mnogo čez 6 do 7 kilometrov. Taka lega gotovo ni primerna ali koristna vspešnemu in hitremu uradovanju. Poleg tega pa je treba pomisliti, da imajo gorenji njeni prebivalci, to so oni onkraj Učaka, drugo glavno prometno pot, nego ti takraj Trojan. Oni vozarijo v Zagorje, ti pa po veliki cesti v Ljubljano. In tako je še mnogo vzrokov, ki gorko govore za to, da se usliši omenjena peticija. Kadar imamo občinske volitve, tedaj zavlada vselej jako bojevito gibanje, kajti vsak konec te kakor črevo dolge občine hoče imeti župana blizu, rekoč: „Mi ne bomo tri ali štiri ure daleč po živinske potne liste hodili itd." Ta sestava občine torej, kakor smo uže omenjali, v nobenem oziru ne koristi. Mi nismo neprijatelji velikih občin, toda pravično in pametno morajo biti sestavljene. Zato smo se nadejali, da bo deželni zbor uslišal našo prošnjo; toda ker je prenaredba vseh občin po novem načrtu uže blizu, zato tudi še lahko do tedaj potrpimo. Tedaj pa bode treba naše krajevne razmere natanko preudariti ter se po njih ravnati.
Iz Trsta, 24. oktobra. (Izv dop.) V ponedeljek otvori se zopet naš deželni zbor, imel bode drugo sejo v tekočem zasedanji — (prva seja bila je dnč 6. t. m.) Ali bode uspešno zdanje delovanje deželnega zbora, ne upamo si naprej trditi. Gotovo pa je, da bode imel obravnavati važne zadeve, da-si je njegova kompetenca precej omejena, kajti v mnogih ozirih spaja se kompetenca deželnega zbora s kompetenco mestnega zbora. Najbrže pa se bodo nekatere, če tudi ne izključno v njegov delokrog pripadajoče zadeve, vender v njem obravnavale, da se jim da večja pomemba. Na dnevnem redu deželnega zbora stojijo tudi potrebni ukrepi proti koleri.
če pa se ozremo nekoliko na delovanje deželnega zbora v prošlem zasedanji, če pre-motrimo postavne načrte, kateri so se predložili v Najvišje potrjenje, se nam pokaže, da sta dva zakona, namreč zakon o stavbah in zakon o doneskih zavarovalnih društev k vzdržavanju mestne gasilne družbe dobila Najvišje potrjenje. Prvi zakon stopil bode torej koj v veljavo, drugi pa, da si zadobi tudi koj s sankcijo moč, pride vender še jedenkrat v deželni zbor v obravnavanje, ker so se mu zavarovalna društva hotela izogniti na ta način, da so odstotne doneske, katere morajo plačevati mestni požarni brambi, navalila na zavarovance ter ta donesek pobirala od zavarovancev. Tako se ve da bi se z zakonom ne dosegel nameravan namen, zatorej se pripravlja nov načrt zakona.
Ravno tako pride v deželno zbornico zopet zakon o doneskih od ostalin k deželnemu šolskemu zakladu, kateri zakon, uže prej v deželnem zboru vzprejet, ni dobil Naj višjega potrjenja. Zdaj bode ta načrt zakona predložil se nekoliko spremenjen; izpustila se bode ona točka, proti kateri se je izrekla vlada in v njem bodo izražena splošna načela o ob-dačevanji ostalin.
Administrativno delovanje koncentrira se na oskrbstvo dveh zakladov, šolskega zaklada in zemljiško-odveznega zaklada.
Na dalje je na dnevnem redu načrt zakona o vplačitvi takse, katero morajo plačati oni, kateri hočejo biti dostojni v občino Trst; potem načrt zakona o volilni pravici in o pravici voljenim biti pri absolviranih tehnikih in magistrih farmacije pri volitvah v mestni zbor; dalje spremenjen načrt zakona v obrambo kmetovalcev in gozdarjev proti škodljivim mrčesom, konečno nekaj resolucij, med njimi tudi ona o naredbah proti razširjanji kolere.
Dnevni red ni preobšireu in gotovo tudi ne bode v rešitev zahteval mnogo časa, k večjemu dve seji.
Razne vesti.
— (Nadvojvoda v goneralnom štabu.) »Mil.-Ztg.“ poroča, da jo nadvojvoda E v go n z veliko pridnostjo in odlično vostnostjo končal dveletni kurs na vojaški Soli; svoje izpito napravil je z izvrstnim vspohora. Sedaj bode vstopil v generalni štab •— prvi slučaj, da jo ud cesarske obi-telje v tej korporaciji.
— (Matojko,) slavni poljski slikar, razstavil jo v Krakovom novo podobo. Slika jo zgodovinskega značaja in predstavlja prizor iz poljske zgodovine, namreč zajetje avstrijskega nadvojvode Maksimilijana III. od poljskega velikega kanclerja Jana Zamojskega.
— (Češki kologij v Rimu.) Vatikanski listi poročajo, da odpotuje to dni škof budjejoviški, grof Schonborn, v Rim, da bodo prisoten pri otvoronji novoga zavoda Collegium Bohemicum Pri toj slavnosti bodota navzoča tudi obadva avstrijska poslanca in veliki mojstor malteškega roda, baron Coscbi di Santa Croce. Zavod ima svojo prostore v avstrijskem institutu Dell’ Anima. V prvo leto sprejme se 12 gojencev; pouk prične se 4. novombra.
— (Napredek telefona.) Te dni odprla se jo zveza s telofOnom med Bruseljem in Ant-werpnom. Za j eden frank zamore vsakdo pet minut govoriti iz jednoga mosta v drugo, in sicer iz lastno sobe, ako ima v njej tolofon, zvezan z osrednjo stacijo.
— (Dijaški nemiri v Moskvi.) Dnd 14. t. m. „demonstrirali“ so univerzitetni dijaki v Moskvi. Popoludne ob 2. uri zbralo se je par sto ljudij na ulici, ki vodi do visoko šole. Kmalu jim jo bila policija za petami in morali so se raziti. Proti večeru sošli so se dijaki zopet, a vnovič prijelo jih je rodarstvo in jih razgnalo. Kačih 60 so jih priprli. Našli so pri njih veleizdajne pro-klamacije, ki poživljajo narod k uporu zoper vlado, tega „moloha vseh Rusov11, kakor jo imenuje pi-Hanjo. Tudi dokaj nožev, bodalcev in kamenja zasačila jo policija. — V univerzitetnem poslopji ni nihče kalil miru. Prodavanja so se po navadi vršila.
— (Svetovna razstava v Antwerpnu.) Belgijski konsulat na Dunaji objavlja sledeče: Eksekutivni odbor za svetovno razstavo v Ant-'vorpnu 1. 1885 je sklenil, da podaljša tormin za oglašanj o do 15. novembra. Do tega časa sprejemajo se oglasi iz vseh evropejskih dežel.
— (Jaz ostanem samec.) O umršem vojvodi brunšviškom poročajo listi naslodnjo anekdoto: Prebivalci glavnega mesta so želeli, da bi so vojvoda ožonil. A kor je leto za lotom pre-toklo, da vojvoda ni nikjer snubil, sklenili so vrli iuoščanjo, vladarja ponižno prositi, da bi stopil v zakonski stan. Vojvoda je deputacijo preprijazno sprejel in jo zagotovil, da bode kmalu odgovoril. Jedno uro po avdijenci nabiti so bili po mestu veliki plakati:
Vojvodsko dvorno gledališče.
Vsled najvišjega ukaza.
Danes zvečer:
Jaz ostanem samec, vesela igra C. TOpferja.
Te je bil vojvodov odgovor na prošnjo meščanov.
— (Nos na odru.) Igraloc Saint-Ernest ltt>el jo silno majhen nos. Kor jo moral večkrat Predstavljati historične osobe s historičnimi, dokaj r*zvitimi nosovi, pomagal mu jo iz te zadrege 1|j ov drug, ki mu jo napravil za vsako priliko Jako umeton voščen nos. Nokega večera jo slavni
igralec bil v maski Napoleona I. Ko je predstavljal zadnje momente velicega Korza, pripetila se mu je mala nesreča: nos se mu jo stalil in padel raz obličje. .. človek bi mislil, da so gledalci pričeli glasen smeh — a ravno obratno je bilo. Galerija postala jo nevoljna in burni klici doneli so iz „ Olimpa “ po gledišči. Vse je kričalo, da je to provzročil intriguant v oni igri, Hudson Lowe. „Ta lopov angleški", vpilo je občinstvo, „jo cesarju nos odgriznil!“ Nekateri so po igri čakali igralca, ki je igral ulogo Hudsona Lowoja, da bi ga pretepli. Komaj jim je revež ušol. — Znano je, da jo bil Hudson Lowe neusmiljeni in strogi ječar Napoleonov na Sv. Heleni.
— (Vtihotapljene odalisko.) Čeravno je Turčija uže zdavnej prepovedala kupčijo s sužnji, vender to ne pomaga mnogo in na stotine človeškega blaga speča se še vedno po turških pokrajinah; ko bi tega no bilo, bi haremi imeli kmalu veliko sušo. Med letošnjim romanjem v Meko prišel je tudi južno-arabski kupec v sveto mesto. Seboj je peljal 10 do 15 mladih deklic — svojih soroduic in hčera, katere so tudi hotele (po trditvi kupčevi) udeležiti se božje poti. Čez par dnij zapustil je kupec mesto, a brez svojih spremljevalk. Oblastnijam je rekel, da so deklice ostalo pri svetišči, kjer nameravajo dalj časa moliti za svoje dušo. . . Nekoliko dnij protočo in kupec je vnovič stal pred mestnimi vrati s celo tolpo mladih spremljevalk — svojih sorodnic, kakor jo zopet zatrjeval. A sedaj so tička spoznali. Mož je na ta način vtihotapoval v mesto odalisko, sužnjo deklice, namenjene za hareme turških ve-likašev. Pravijo, da so ga prijeli in kaznovali. Če jo lo to istina!
— („Bola hiša,) t. j. predsednikova palača v Washingtonu se jo po leti v notranjih prostorih vnovič popravila, da bode imel novi predsednik dostojno stanovanje. Tej hiši se pač ne pozna, koliko uže stane državo. ^Popravljanje" ne velja nikdar pod 20 000 dolarjev. V zadnjih 15 letih izdala je država za poprave „bele hišo" nad 300 tisoč dolarjev.
— (Amerikanski »kronini demanti".) Tudi Zavezno države imajo novo kroniue demante.
V	državni blagajnici v Washingtonu jo sliranjo-noga mnogo drazoga kamonja. Razni vladarji, po-sebuo iz jutro vik dežel, darovali so dragocouosti predsednikom; a kor po ustavi noben predsednik ne sme takih daril obdržati zase, prevzela jih je državna blagajnica.
Domače stvari.
— (Častno meščanstvo.) Danes jo de-putacija mostne občine idrijske, kateri je bil na čelu gosp. župan Šerjun, gosp. deželnemu predsedniku baronu Winkl er ju izročila diplomo častnega meščana staroslavnega rudarskega mesta Idrije. Vezana je diploma v rudeči baržun; na sprednji platnici je baronska krona z začetnimi črkami gospoda deželnega predsednika, vse vzorno izdelano. Listina sama, pisana na pergament in okrašena z grbom rudarskega mesta ter z rudarskimi emblemi, je dovršeno dolo domačega umetnika, c. kr. gozdnega paznika J. Faigla v Idriji. Uže lansko leto nam je bila prijetna prilika, občudovati njegovo znamenito spretnost v jednakili delih. Tedej je namreč dovršil povodom Najvišjega obiska velikansko karto, katera predstavlja celo posestvo c. kr. idrijskega rudnika in gozda.
— (V ljubljansko bogoslovje) je zopet vzprejet gosp. Ivan Mtlllor iz Žabnice. Letos je torej uže 13 bogoslovcev v prvem letniku.
— (V škofjeloškem uršulinskem samostanu) umrla je dne 22. t. m. čast. M. Ne-pomucena Udinak v 88. letu svojo dobo.
— (Obesil se je) včeraj dopoludne v kaznilnici na ljubljanskem Gradu kaznjenec Rudolf Benedičič. Obesil se jo na hlačne preramnice. Obešonec je bil zaradi požiganja obsojen v šest let ječe, tri leta od teh je uže prestal. Pred kratkim jo nastopil ječo v samotni celici.
— (Društvo zdravnikov v Kranjski) imelo bode dn<5 29. t. m. zvečer ob 6. uri v društveni sobi svojo mosočno sejo. Vzpored je tako se-stavljon: A. Notranje zadovo, mod temi poročilo zastopnika, vladnega svetnika dr. Valento, o brnskem shodu zdravnikov. — 1). Prodavauje:
1.) Primarij dr. Dornig: Prodočba zauimljivih
bolnih teles; 2.) klin. asistent dr. Gregorič: Poročila o porodniški pomoči. — Po soji se snidejo udeleženci v hotelu „pri Maliči".
— (Gimnazij v Kranj i) ima letos 103 učence. Prvi razrod jih obiskuje 38, drugi 28, tretji 22 in četrti razred 15 učencev.
— (Prostovoljna požarna bramba v Vipavi) napravi na Sv. Simona, v torek due 28. t. m., vslod dovoljenja visokoga c. kr. finančnega ministorstva voliko tombolo. Ta dan jo v Vipavi največji letni semenj in pride obilo ljudstva od vseh stranij. Želeti bi bilo torej, da bi se tombola na korist dobrodelnega društva jako vspešno obnesla. Kakor čujemo, bodo dosta primernih in slehernemu igralcu dobro došlih dobitkov. — Po tomboli, katera se bode vršila pred graščino načelnika prostovoljne požarne brambe, visokorodnega g. grofa Dragotina Lanthierija, bo ples na Tabru, kjer so bile svoj čas najlepšo veselice vipavskih društev. Dobroznani vinorejecin vinotržec g. Anton Perhavec bode odprl ta dan vso prostore na Tabru in preskrbel je tudi, da se bode takrat točila izvrstna „ brežanka" poleg finega rizlinga.
— (Pretep.) Dne 19. t. m. obhajalo se je cerkveno blagoslovljenjo v Hotedoršici, in zbralo se je tu več fantov. In pričeli so se pretepavati domači fantje z onimi iz Ravnika. J. B. jo s kolom namahal fanta R. iz Ravnika, a ta je v srdu potegnil iz žepa nožič ter J. B—u. zasadil ga v prsi in mu nevarno ranil desno krilo pluč.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(XIV. soja dno 18. oktobra t. 1.)
(Konec.)
Posl. Detela poroča ustno v imenu gospodarskega odsoka o agrarnih razmerah o točki VII. zastran znižanja cene soli in urejevanja domovinsko pravice.
Poročevalec nasvetuje, naj se visoka c. kr. vlada naprosi, da dela na znižanje soli ter da se sestavi načrt zakona o domovinstvu.
Posl. Paber poroča v imenu upravnega odseka o prošnji:
a) županov volikolaško sodnijo, da bi so novinci
nabirali v vseh sodnijskih okrajih;
b) več ribniških občin za nabiranje novincev pri
tamošnji okrajni sodniji;
c) občine Idrija, da bi se novinci nabirali v
Idriji.
Prošnje izročijo se c. kr. doželni vladi.
Posl. dr. Samoe poroča o prošnji občino Brusnica za pomoč zoper cigane.
Posl. Šuklje opisuje kratko a drastično nad-ležnost od strani ciganov ter navaja prilične vzglede, kako je moralo prebivalstvo škodo trpeti po tej za-plodbi. On omenja mnogo pripomočkov v odpravo te nadloge, a predloga, pravi, da neče staviti, ker se ta zadeva mora korenito preiskati in preudariti.
Vzprejmo pa se naposled naslednji predlogi upravnega odsoka:
1.) Visoka c. kr. vlada so naprosi, da skuša po svojih podrodjonih oblastih dognati domovinstvo ciganov, ki po naši deželi pahajkujejo, da skuša poizvedeti, koliko in katere ciganske trope imajo v naši dožoli in v kateri občini svojo domovinstvo in katere pripadajo drugim deželam. Imenik v občinah naše deželo pristojnih ciganov naj so izroči vsem sodnijam, političnim oblastvom, žan-darmerijskemu poveljstvu in vsem občinam na Kranjskem.
2.) Vse cigansko trope, katere niso v katero občino našo dožele pristojno, se imajo iz našo dežele iztirati in se v ta namen naprosi slavna c. kr. dožolna vlada, da opozori vsa županstva, c. kr. okr. glavarstva in vso žandarmerijske postajo na ukaz ministorstva za notranjo zadove z dnd 10. maja 1851, št. 11277, oziroma na ukaz ministorstva za doželno obrambo in javno varnost od 17. avgusta 1869, št. 2860, in še na ukaz mi-nisterstva notranjih zadev od 17. novembra 1872, št. 17 432.
3.) Slavna c. kr. dožolna vlada se naprosi, da izda glodo izdavanja potnih legitimacij ciganom, podredjonim oblastvom enak ukaz, kakor sta ona dva namestništva nižjeavstrijakega od 26. avgusta 1865 in 27. julija 1869 in da zabrani noomejeuo
izdavanje potnih listov ciganom, o katerih je obče znano, da porabijo svoje legitimacijo kot dovolilnice za potepanje in beračenje.
4.) Slavna c. kr. deželna vlada naj blagovoli potom političnega ministerstva obrniti se do vseh sodnij, da izrekajo pri obsodbah zaradi potepuštva tudi ciganom nasproti v zmislu zakona od 10. maja
1873 pripor v prisilni delavnici, na kar uže tudi ukaz ministerstva notranjih zadev od 14. januvarija
1874 opomina.
0.) Deželnemu odboru se naroča, da stopi z visoko vlado v dogovor gledč spremembe odgon-skih postaj v hranilne postaje in o napravi delavskih kolonij.
Prošnja cestnega odbora radeškega za olajšanje cestnih bremen se — usliši ter dovoli se prilična podpora, katero bode določil deželni odbor.
Prošnja cestnega odbora ribniškega glede 20°/o priklade se — usliši in dovoli se ta pri-klada na neposrednje darke.
Prošnja	občine Prem zaradi	priklad za	organista se izroči deželnemu odboru	v rešitev.
Poročilo	o dopisu ministerstva	glede priklad
na	žganje se	vzame v znanje.
O	popravkih na krško - grosupeljski cesti se vzprejmo naslednji predlogi:
1.) Dežolnemu odboru se naroča, da zaradi pridobitve dotičnih tehničnih operatov v prvi vrsti glede ceste od Grosupljega na Novo Mesto čez Krko in od črmošnic na Blatnik do Vršič v lastnem delokrogu potrebno ukrene, oziroma da v to svrho najame sposobnega tehnika, ter da potem, ko je to operate na lici mesta pregledal, o vspehu, ako mogoče, uže prihodnjemu deželnemu zboru poroča.
2.) Nova cesta od Grosupljega na Krko ostane tudi leta 1885. v neposrednji oskrbi deželnega odbora, kateri se pooblasti, da dotične troške po dosedanjem načinu plačuje iz deželnega zaklada.
Poročilo o § 3., marg. št. 2., 4 , (i. in 18. letnega poročila, se vzame v znanje ter se izreče visoki vladi zahvala za dovolitev uravnave voda na Vipavskem.
S tem je bil dnevni red izvršen.
Potem se rešijo še naslednje prošnje:
Prošnja tržiškega krajnega šolskega sveta se ne usliši.
Prošnja učiteljev logaškega okraja se ne more uslišati.
Deželnozborsko zasedanje je dovršeno:
Gosp. deželni glavar grof Thurn zahvali se potem gosp. deželnemu predsedniku za njegovo blagotvorno in neumorno sodolovanje in poslancom za njih trud, poudarjajoč, naj bi vsak poslanec delal z vsemi močmi na to, da preneha narodnostni prepir ter nastauo popolen mir v deželi, Konečno zakliče Nj. veličanstvu cesarju trikrat „živio!" „hoch!“, na kar poslanci tudi trikrat zakličejo „ živio!“
Gosp. deželni predsednik baron Winkler, zahvaljujoč so gospodu deželnemu glavarju, omenja, da so poslanci letos po polnem zadostili svoji nalogi ter se mogo podati domov z zavestjo, da so storili svojo dolžnost.
V	imenu slovenskih poslancev zahvaljuje se gosp. deželnemu glavarju posl. Svetec, rekoč:
„Slavni zbor! Dovolite, čestita gospoda, da tudi jaz v svojem in, kakor se nadejam, tudi v imenu svojih drugov izrečem našemu prečastitemu deželnemu glavarju našo najtoplejšo zahvalo za njegovo modro, vseloj primerno in nepristransko vadbo, s katero je ravnal mnogoštevilna važna opravila te slavne zbornice in s katero je vedel nasprotja, katera so v posamnih slučajih neizogibna, tako blažiti in pomirjevati, da plodunosno delovanje slavnega deželnega zbora nikdar ni nobene škode trpelo. Vzprejmite, čestiti gospod predsednik, za to naše popolno priznanje in našo odkritosrčno zahvalo.11 (Klici: Dobro! dobro!)
Potem zaključi o polu 3. uri popoludue gosp. deželni glavar letošnje zasadenje.
Telegrami ljubljanskemu Listu
Zagreb, ‘24. oktobra. Sila s silo! Zbornico obkolilo je precejšnje število žandarmov, kateri so dobili ukaz, naj Starčevimijuu-
cem zabranijo vhod v zbornico. Star-čevičijanci so vsi prišli. Pri vhodu v zbornico stopil jim je kvestor nasproti ter jim odločno prepovedal, stopiti v zbornico, drugače bode po ukazu predsedstva rabiti moral orožje. Starčevič starejši je vprašal, če je to sila, na kar sta pristopila dva žandarma ter položila mu na ramena roke. Ta odvrne: »Sili se umaknem!“ Rukavina je hotel s silo prodreti, a so ga odločno zavrnili. Starče-vičijanci postajali so v skupinah zbrani na Markovem trgu. Seja se je mirno vršila. Zbor je odobril postopanje predsednikovo ter sklenil izključiti včeraj imenovanih petnajst Starčevičijancev ter vzprejel predlog, naj se zbornični red poostri. Potem se je pričela adresna debata.
Brunšvik, 24. oktobra. V zbornici je naznanil minister Wriesberg, da je vladarski svet zahtevo vojvode Cumberlanda, naj se kontrasignira in objavi po njem poslani patent o vzetji posesti, odbil ter vojvodi naročil, naj izkaže svoje pravice do prestola. Mini-sterstvo je to poročalo knezu Bismarcku, kateri je odgovoril, daje cesar z zahvalo vzprejel dopis vladarskega sveta ter da bode njegove sklepe potrdil.
Rim, 24. oktobra. Ostavka vojnega ministra se je vzprejela in imenovan je Rieotti vojnim ministrom.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 25. oktobra.
	gl	1.
Jednotni drž. dolg v bankovcih . . . .	... 80	95
> > > » srebru 		... 82	10
Zlata renta		. . . 103	45
5% avstr, renta		... 96	—
Delnice n&rodne banke		... 861	—
Kreditne delnice		... 287	20
London 10 lir sterling		... 122	10
20 frankovec			70
Cekini c. kr		... 5	78
100 drž. mark		... 59	90
Uradni glasnik
z dnš 25. oktobra.
Eks. javne dražbe: V Kostanjevici zemljišča Fr. Cujnika iz Gor. Gradišča (3630 gld.) dn6 12. nov., 10. dec. 1.1. in 12. jan. 1885. — V Kranji zemljišče Ant. Knapiča pri Sv. Valpurgi (7056 gld.) dne 24. nov.;
—	zemljišče Jan. Valjavca iz Srednje Bele (764 gld.) dnž 3. nov. — V Metliki zemljišče Jan. Hoenigsmanna z Semiča dni; 25. okt. (2. narok). — V Krškem zemljišče Jan. Dvornika iz Vel. Pudloga (23645 gld.) dn6 15. nov., 17. dec. 1.1. in 17. jan. 1885.— VVišnji Gori polovica zemljišča Ane Strune iz Dol. Križa (250 gld.) dnž 11. nov. — V Ljubljani posestvo Fr. Petriča z Loga (6533 gld.) dne 8. nov.; — premakljivo imenje BI. Padarja iz Lipe (90 gld.) dn6 10. nov. — V Mokronogu posestvo Jos. Favnovičeve zapuščine (4900 gold.) dn6 19. nov. — V Višnji Gori zemljišče Ign. in Terezije Kunstelj z Fužin (314 gld) dn6 11. nov.
Javne licitacije: Dobava gromaza ali posipa v ohranjenje ulic, cest in trgov za mestno občino ljubljansko za leto 1885, 1886 in 1887 v dan 5. novembri! t. 1. ob 10. uri dopol. pri mestnem magistratu, kjer so tudi pogoji razpoloženi.
Tujci.
Dn6 23. oktobra.
Pri Maliči: Rohde, trgovec, iz Berolina. — Kokoschka, trgovec, iz Švab. GmUnda. — Egger inOchs, trgovca, in Huber, c. kr. nadlieutenant, z Dunaja. — Engvdry, operetna pevkinja, in Engvary, c. kr. urad. soproga, iz Budimpešte. — Jagritsch, c. kr. okr. glavar, iz Črnomlja. — Fuchs, zasebnik, iz Kokre.
Pri Slonu: Zeugswetter Prokop, redovni provincijal, in Glotzl, potovalec, z Dunaja. — Ladstatter, trgovec, iz Inomosta. — Ladstatter, trgovec, iz Budimpešte. — Kara.csony. voj. duhovnik, iz Gradca. — Gentner, trgovec, in Thaller, trgovec, s soprogo, iz Trsta.
Pri Južnem kolodvora: Schiller, trgovec, z Dunaja.
—	Peršič, trgovec, iz Trsta. — Paulin, posestnik, iz Brezje vasi.
Pri Avstr, carji: Saclisenhauser, trgovec, iz Monakova.
Meteorologično poročilo.
I Stanjo L.as ' baro-opozovanja j metra   v nam
Tempe-
ratura
i M.°'
Vetrovi Nebo krina I v mm
5	7. zjutraj	j	733'67	|	+	2 0 {jzpd. sl.
®	2. pop.	j	732’53	+	5-0 szpd. sr.
jj	9. zvečer	I	733• 75	|	-j-	2'4 vzh. sl.
dež ! 8 00 obl. dež p-js. j sneg
I
Umrli so:
Dnč 24. oktobra. Rudolf Benedičič, krojač, 18 1., Cesta na Grad št. 12, samomor vslcd obešonja. — Roza Tavčar, hči mizarja, 3 1., Cesta na Grad št. 1, davica.
Dn6 25. oktobra. Brat Luka (Anton Seljak), vratar francišk. samostana, 42 1., Marijin trg št. 5, otrpnenje pluč.
Zalivala.
Za obilo sočutje med boleznijo in ob smrti, za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, za lepe, krasne vence in za mili na-grobnici pri pogrebu nepozabljivega ranjcega
izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, posebno pa še čč. gg. bogoslovcem
žalujoča rodbina Lenassijeva,
V	Ljubljani 25. oktobra 1884.
Protikataralione
salicilne
ice
izdelovane po G. IHccoliji, lekarji ,,pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta, Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bolesti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davlco ali difteritiko.
1	škatulja 20 kr.
Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti.	(106) 15—1
Za prihodnje leto 1&85.
V	zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
Pratik a
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
r,A' Ma™e,a |
.f v:
S
v steklenicah v Ljubljani J
priporoča Izborno	q.
XXZGlT0X10	t
iz pivovarne bratov Koslerjev ♦
v zabojčkih po 25 in 50 steklenic. ♦
Cena 7/,„ lit. steklenici ... 16 kr. J
»	7.0 »	»	... 12 » J
Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se i pa najceneje vračunavajo.	(66)	10	^
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O**
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e,
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleininayr & Fed. Bamberg v IjubJjani.