St. 438
V Ljubljani, četrtek dne 18. maja 1911.
Leto il
fcasamezna štev. v Ljubljani iH Tfstu 4 vm.
»JUTRO* izhaja vsak dan — tudi »b nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5.-zjutraj. — Naroinina znaša: v Ljubljani v ttpcavništvu mt&tčmo K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K O'—, četrtletne* K 4'5t), K 1*50. Za inozemstvo- ceioietne K 28'—. Telefon števhka 303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane a Trsta 6 vir. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačaj petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju* popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Slovenska sokolska tekmovalna vrsta ====	£^===
Sprejemu na južnem kolodvoru, ki bo najprisrčnejši, se pridruži vsa zavedna Ljubljana. — Na zdar!
Prijateljem in bralcem „Jutra“.
Ko je začelo začetkom marca lanskega leta izhajati »Jutro", so mu sko-ro vsi prerokovali zgodnji pogin — v orvi vrsti zato, ker je baje prepoceni, No, ta prerokovanja se niso uresničila. List je mogel izhajati tudi za tako nizko ceno, ki se ni zvišala niti ob novem letu, ko se je „Jutro* poveča-
lo	in si nakopalo s tem novih stroškov. Cena pa je listu mogla biti tako nizka predvsem zato, ker so bile plače uredniškemu in upravniškemu o-sobju odmerjene skrajno nizko. S temi nizkimi plačami pa zdaj, v času splošne draginje, nikakor ne more iti naprej. Vsako pošteno delo zasluži plačila, tudi uredniško in upravniško o-sobje mora biti svojemu velikemu delu primerno plačano.
Lastništvo „Jutra“ se je zato odločilo, da svojemu osobju plače poviša, to pa more le tedaj, če ga v tem podpirajo prijatelji „Jutra“, ki vedo ceniti pomen „Jutrovega“ dela za napredek in proti nazadnjaštvu, pomen, ki se izvrstno zrcali v strupenem napadanju klerikalcev na naš list.
Lastništvo „Jutra se je zato od ločilo, da poviša ceno lista za Ljubljano in Trst od 4 na 6 vinarjev — na deželi »Jutro' že itak velja 6 vinarjev. Upamo, da proti temu naši cenjeni prijatelji in bralci, ki gotovo vedo vpoštevati delo »Jutrovega" osobja, proti tej ma-lenkonstni izpremembi v ceni ne bodo protestirali.
Ta izpremba ni velika in sestoja v naslednjem : cena posameznim šte-
vilkam bo od prihodnjega pondelj-ka (22. t m.) 6 vinarjev, kakor je že od novega leta sem povsod na deželi; naročnina bo znašala od 1. junija naprej v Ljubljani K 150 mesečno z dostavljanjem na dom, izven Ljubljane v avstro-ogrski monarhiji celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K L70; v i-nozemstvu celoletno K 30'—, polletno K 15’—, četrtletno K 7'50.
To povišanje je prav neznatno in posameznik ga niti čutil ne bo, medtem, ko se s tem omogoči »Jutru" obstoj.
Vemo, da bo sedaj »Slovenec' planil po »Jutru“ in bo vsklikal veselja češ, sedaj pa kmalu odbije »Jutru" zadnja ura, ali mi smo prepričani, da nas naši prijatelji ne zapuste, sovražniki nas pa niti do sedaj niso podpirali.
Da ne bo kakih pomot, sporočamo našim cenj. naročnikom tudi to: povišanje naročnine se začenja pri vsakem naročniku od dneva, do katerega ima že plačano naročnino; oni ki so naročnino že plačali do 1. julija, avgusta, ali tudi do konca leta po dosedanji ceni, bodo plačevali povišano naročnino še-le od 1. julija, avgusta i. t. d., oz. od novega leta naprej. In tudi vsem onim, ki podaljšajo pred prvim junijem naročnino, ali se pa pred tem dnevom naročijo na »Jutro", se bo računala naročnina do dneva, do katerega jo plačajo, po dosedanji ceni; to velja tudi za vse zaostanke.
Diskreditirani dr. Šu-
vi	v • v
steršic.
Ostuden je bil boj, ki so ga pričeli klerikalci nasproti narodno-na-predni stranki in proti njeni postojanki, beli Ljubljani. Pri kranjski deželni vladi, pri dunajski osrednji vladi, po slovenskih, nemških in drugih časopisih so blatili, črnili in ovajali Ljubljano kot gnezdo najbolj nevarne iredente, kot retorto samih pristnih prekucuhov in zarotnikov.
Dobiti so hoteli na vsak način Ljubljano v svoje roke in nobena de-nuncijacija, nobeno nasilje ni bilo dovolj nedostojno, da bi je ne porabili v dosego tega namena.
Na nečuven, perfiden način so klerikalni kolovodje lagali pri dunajski vladi o nas. Same sebe so slikali kot vzor državljanov, kot čedo vladi vdanih ovac, kot nepremagljivo moč kranjske dežele, nas pa so popisavali kot izmeček našega naroda, kot izrodek, ki je državi nevaren, kvaren, ki se mora in ki se z lahkoto more zatreti. Klerikalci so šli ctlo tako daleč
v svoji brezmejni predrznosti in širo-koustnosti, da so se baje napram vladi zavezali z garancijo, da narodno napredno stranko tekom par mesecev popolnoma uničijo, ako jim gre pri tem delu vlada na roke. Kaj je vlada tekom zadnjih mesecev pri-zadjala naši stranki, kako je čuvala in podpirala vsako še tako krivično in nasilno prizadevanje dr. Šušteršiča, ki je bilo naperjeno proti nam, je itak znano. Dejstvo je, da še noben človek ni c. kr. vlade tako impertinent-no na led speljal kot dr. Šušteršič. Njemu na ljubo, na njegove besede, je vlada začasno postavila njemu v službo vso svojo avtoriteto. In dr. Šušteršič je tisti junak, ki je v očeh slehernega človeka in po našem mnenju tudi v očeh dunajske vlade docela diskreditiran.
Pri občinskih volitvah ni ničesar izdalo par tisoč okoliških kmetov, ničesar ni zaleglo poldrug tisoč ženskih volilk, zastonj se je skozi cel postni čas po ceikvah uganjala najbrezob-zirnejša politika za nič je bil novi, za klerikalno večino nalašč prikrojeni volilni red. Dr. Šušteršič je baronu
Schwarzu natvezil, da ne dobi pri volitvah nobena stranka absolutne večine. Vse laž, vse brezuspešno orožje. Klerikalci bi potrebovali tak volilni red, po katerem bi ne smeli voliti naprednjaki, da bi zmagali.
Vlada bi morala takoj po občinskih volitvah sklicati sejo občinskega sveta in omogočiti konstituiranje. A zaman! Prišel je dr. Šušteršič in zopet je vladi dopovedoval, da bo pri de-želnozborskih volitvah končno prodrl klerikalni kandidat dr. Gregorič. In zppet laž, zopet poraz klerikalcev! Če sedaj dr. Šušteršič še ni dovelj razkrinkan, potem sploh ne vemo ke-daj šele bo. Narodno - napredna stranka je v trdnem boju, s svojo lastno močjo, dokazala da je ni sile, ki bi jo ubila. Vsi trezni, pošteni, dobri in inteligentni elementi so danes kakor mogočna falanga združeni v narodno-napredni stranki. Nevstra-šena mi četa smo! 23. april je bil dan prve naše zmage. Od tedaj naprej se je in se bo naša stranka jači-la in krepila. Klerikalci rapidno nazadujejo. Vrhunec njihove slave je prekoračen. Onemogla jeza dr. Kreka, dr. Šušteršiča in drugih klerikalnih veljakov je le še naravna posledica njihove konjske smrti.
Nam je vseeno, ako hoče vlada še naprej slediti klerikalnim bahačem in denuncijantom, nam je vseeno, če si vlada samo s tem čisto izpodkoplje svoj lasten ugled.
Mi gremo naprej!
Diskreditiran je dr. Šušteršič do kosti. 13 junij pa bo pokazal, da so naše postojanke tudi na deželi krepko narasle. Nade, ki jih je stavil dr. Šušteršič v razpust državnega zbora, se mu bodo izpremenile v bridko prevaro.
Nam je čisto vseeno, če zopet vodi volitve v Ljubljani samo deželna vlada. Dokazali pa bomo gospodi, da je tudi že dežela sita klerikalne komande in da bo izid volitev na deže-
li	klerikalce kakor vlado ravno tako presenetil kot so jih presenetile zadnje volitve v Ljubljani.
Iz slovenskih krajev.
Iz Vrhnike. — Karol Jelovšek. — Kakor blisk se je raznesla v soboto, dne 13. t. m. po Vrhniki in okolici vest, da je umrl gosp. dvorni založnik Karol Jelovšek. Spočetka nismo mogli niti verjeti . . . širokih oči smo zrli drug v drugega ... A ko smo zaznali, da je res, kar slišimo, nam je zaplakala duša od bolesti in tuge . . . Kako pa tudi ne? . . . Kdo ne bi plakal, če vidi, da je nehalo biti za vedno srce, ki ga ni bilo drugega kot ena sama velika, vse obsegajoča ljubezen ... Ali ne boš plakal, če
pade človek sredi med od političnih strasti zdivjanih pol-ljudi, če pade značaj, ki ni poznal sovraštva, ampak samo ljubezen, ljubezen do trpečega sobrata? ... In to je bil preblagi g. Karol Jelovšek! . . . Poznal ga je vsak otrok . . . smehljale so se mu ljubeznive oči pokojnika in govorile le eno: rad te imam ... In vse, kar ga je poznalo, oklenilo se ga je z nekim rajskim čuvstvom . . ., prijetno in varno se je zdelo vsakomur v njegovi bližini ... on pa je gledal le na to, da je mogel pomagati, da je mogel tešiti in celiti rane, zadane od realnosti življenja trpečemu bližnjemu . . . Usoda ga je obdarila s posvetnim blagrom, a užival ga ni sam, temveč srečen je bil, če ga je mogel deliti z drugimi . . . Neumoren kot čebela pri svojih podjetjih, ki jih je povzdignil iz malega začetka v cvetoče industrijske skale, mu je bilo vedno le eno pred očmi: Kapital naše zemlje porabimo za našeljudi... In delal je noč in dan, ker je hotel pokazati, da je tudi Slovenec zmožen industrijec . . . Kjer je bilo treba pomoči, tam je bil gosp. Karol Jelovšek prvi na mestu ... Izreden dobrotnik je bil požarnim hrambam, šolski mladini, »Sokolu" in svojim delavcem . . . Njegov pogreb, dne 15. t. m. je dokazal, česar pero ne more . . . Takega pogreba sploh še ni bilo na Vrhniki . . . tisočglava množica vseh slojev je sledila nemo na potu do groba in ko so ga položili v hladno zemljo ni bilo pač nobeno oko brez solz . . . glasno so ihtele dolge vrste pogrebcev in vsi so bili ene misli: najboljšega izmed nas ni več med nami.
Iz Krmelja pri Št. Janžu. Komaj smo nekoliko ponehali z javno kritiko razmer pri našem rudniku v prepričanju, da bodo merodajni faktorji ravnali z delavci kot z ljudmi, a ne kot z živino, skuša že zopet ošabna rudniška gospoda upeljati turške razmere. Predvsem se odlikuje pri tej šikani šihtmojster Rebolj. O njem čujemo že vse polno pritožb, ki jih bomo brez /pardona obelodanili, ako se ne bo poboljšal. Bodite prepričani, rudniški gospodje, da smo pripravljeni na boj z vami, ako ga boste izzvali, in imamo obilo gradiva na razpolago, čigar obe-lodanjenje vam ne bo ljubo. Za danes naj orišemo najnovejšo lopovščino, ki jo je povzročil Rebolj. Pred kratkim je izbruhnil v dveh rovih strupeni plin in so morali delo v njih ustaviti. Pri znani revščini našega rudnika niso imeli niti enega ventilatorja, da bi z njim odpravili ta plin. V nedeljo, dne 14. t. m. je dal Rebolj v enem rovu v daljini 30 metrov od vhoda zakuriti, češ ogenj bo že spravil plin iz rova. Dva k ognju določena delavca sta kurila z vso previdnostjo, da se ne bi užgali leseni tramovi v rovu. Okrog
pol 11. ure dopoldne pa pride Rebolj pogledat ogenj in pri tem zaukaže močneje kuriti. Ko ga delavec Verstovšek opozori, da lahko prevelika vročina užge tramove, odvrne Rebolj: »D ... se bo užgal, ne pa tramovi." Delavca, sta res vsled ukaza močneje zakurila in končno se popoldne užgejo tramovi v rovu. Pri tem je Rebolj napravil še drugo nepostavnost s tem, da je pustil delavca Verstovška delati to nedeljo kar tri šihte skupaj, kar je po postavi prepovedano. Ko prideta drugi dan ona dva delavca v rudniško pisarno, ju pa hoče Rebolj kaznovati, češ da sta povzročila ogenj v rovu. Opozorita ga na to, da je sam ukazal tako močno kuriti, pa mož Rebolj junaško utaji svoj ukaz in zvali pred inženirjem vso krivdo na delavca. Bal se je, da ne bi inženir spoznal njegove službene nesposobnosti, pa jo je naprtil na delavca. A ta dva se pa nista dala tako krivično kaznovati, ampak sta raje izstopila iz službe. K temu činu Rebolja ni treba komentarja. Povemo mu samo, da smo delavci tudi ljudje, mogoče celo boljši nego on, in se ne damo tako živinsko šikanirati. Sicer je Rebolj baje obljubil, da bo počasi spravil vse one delavce iz službe, ki so stavkali lansko leto vsled nečloveških razmer, a da svojega namena ne bo dosegel, zato mu garantiramo. Za danes dovolj!
Slovanski jug.
Iz hrvatske samostalne stranke.
Po veliki manifestaciji srbske samostalne stranke na letošnjem zborovanju, imela je tudi hrvatska samostalna stranka v pondeljek vrlo važno sejo centralnega odbora. Seja je bila važna, ker so se je udeležili ne le redni člani centralnega odbora in vsi narodni poslanci stranke, nego tudi zastopniki iz vseh krajev dežele. Posebno pozornost je vzbudila prisotnost velike množice kmetskih odposlanikov. Skupščina, kateri je predsedoval predsednik stranke dr. Grga Tuškan, se je tikala največ priprav za bližajoče se volitve, ki bi mogle biti eventualno nenadoma razpisane. Vsi odposlaniki so poročali, da je razpoloženje v hrvatskem narodu vseh krajev za hrvatsko samo-stalno stranko ravno tako veliko, kakor za srbsko samostalno stranko v srbskem narodu. Ker pa obe stranki tvorita hrvatsko-srbsko koalicijo, more koalicija računati na najlepše razpoloženje in uspeh v vseh narodnih slojih pri bodočih saborskih volitvah. Eno-dušno se je sklenilo vso borbo koncentrirati proti režimu bana Tomašiča in onim strankam, ki ga javno ali tajno podpirajo. Razen tega bo stranka razvila močno agitacijo potom javnih shodov po celi deželi, da bi še bolj vzbudila odporni narodni duh in svoja
LISTEK.
M1CHEL ZfcVACO:
Most vzdihljajev.
Roman Iz starih Bcnctck.
Sandrigo je nestrpno mahnil z roko.
— Podvizajva se, je dejal kratko.
Mornar je bil poklical enega izmed svojih pomočnikov.
— Pelji ta koleselj v Mestre, mu je velel, že veš kam, k našemu . . . prijatelju. Pusti ga tam in se vrni Čimprej v Benetke, kakor veš in znaš. Njemu pa porečeš, da je plen.
Pet minut kasneje je barka drčala po laguni.
Biatiki se je vrnila zavest v trenotku,	ko	je	barka	zadela
?b nabrežje, ravno tam, kjer se je Sandrigo	vkrcal,	ko je	odha-
jal iz Benetk, to je skoraj nasproti krčme, kamor je šel iskat sta-rcga mornarja.
Deklica je hodila kakor v snu; vse njene misli so bile v neredu.
Videla je, da jo vlečejo v hišo. ki je bila videti umazana, da jo vedo po polžkih stopnicah navzgor in jo rinejo v sobico, katere vrata so se trikrat zaklenila za njo. Sandrigu se zdaj ni zdelo več vredno, dati ji tudi le najmanjše pojasnilo.
Brezumna od groze, sc je spustila deklica na stol ter jela
ihteti.
Bil je že svetel dan.
Ne da bi izgubil tudi le trenotek, se	je	Sandrigo	z vso
,,a8lico napotil proti Imperijini palači.
. Po dolgih pogajanjih s kurtizaninimi slugami so ga napo-ed pustili do nje.
.	— Gospa, ji je dejal naravnost, vaša hči vam je bila ne-
davno ugrabljena.
Imperija se je stresla od sile nenadnega upanja, ki jo je navdalo.
— Kako veste to? je vprašala trepetaje.
— Dovolj je, da vem, je odgovoril Sandrigo z ustnevom.
Totej, vašo hčer vam je ugrabil nekdo, ki vam privošči vse mogoče zlo . . .
Dva bliska sta se zasvetila v kurtizaninih očeh.
— Nekdo, ki mora poginiti! je siknila med zobmi. Sandrigo je slišal ta vzklik in obraz se mu je pomračil, ko
je odgovoril:
- Če ne pogine po vašem prizadevanju, bo poginil od moje roke . . .
Toda v tem vprašanju, milostljiva, izpregovoriva kasneje. Za ta hip vam prihajam samo povedat, da vam lahko pomagam najti vašega otroka.
Čeh
Vi !
— Jaz, milostljiva.
— Kje je? Govorite! . . .
— To vam povem, kadar
se dogovoriva o gotovih re-
— O kakšnih ! Govorite — oh, govorite brž! . . . Dam vam, karkoli hočete! . . . Torej ste videli mojo hčer, mojo Bi-anko ? Oh, če imate kaj srca, recite mi, da ni trpela ničesar zlega in da se ne nahaja v nevarnosti!
— Pomirite se, gospa, je dejal razbojnik, skoraj ganjen. Vaši hčerki se ni zgodilo nič žalega in nobena nevarnost ji ne preti, Če hočete, bo že čez eno uro pri vas.
— Čez eno uro!
— Gotovo, milostljiva, ako se pomeniva, je pritrdil Sandrigo.
Polna burnih čuvstev, vsa zmedena od radosti in strahu, od upanja in bojazni, je kurtizana vztrepetela.
— Ali ne vidite, da umiram od nestrpnosti ? je vzkliknila. Povejte mi vsaj, kje in kako ste našli mojo hčer . . .
— To je zelo enostavno, milostljiva. Slučaj me je privedel pred vrata neke hiše ... ki se nahaja v beneški okolici. To, da sem tam zagledal neko žensko, s katero sem že dolgo želel obnoviti znanje, me je ustavilo. Opazoval sem, gledal in poslušal, ne da bi kdo slutil mojo navzočnost. Kosci razgovora, ki sem jih prestregel, so mi razodeli, da je lista ženska zato v tej hiši, da nadzoruje vašo hčer. Tako sem izvedel, kako ji je ime in kako in od koga je bila odpeljana. Čakal sem ugodnega trenotka, včeraj pa sem šel v tisto hišo. Vprašal sem gospodično Bianko, ako
hoče iti z menoj, da jo privedem k vam nazaj. Privolila je, in odpeljal sem jo na varen kraj ...
— V Benetke ? je vprašala Imperija trepetaje.
— Ali sem vam rekel Benetke?	.	.	.	Semkaj	ali drugam.
Na vsak način pa ne predaleč odtod.
Imperija je vstala ter vzkliknila:
— Peljite me tja! . , .
— Ne pozabite milostljiva, da vam hočem razložiti gotove pogoje . . .
— Koliko hočete imeti ? ... Brž	povejte	1	. .	.
— Denarja ? . . . Ah, milostljiva!	.	.	.
— Česa pa hočete ? je dejala kurtizana začudeno.
Zdaj je vstal tudi Saudrigo, rekoč:
— Dobro me poglejte, milostljiva. Do današnjega due sem izvrševal žlahtno obrt razbojnika. Moje ime je Sandrigo. Boje se me dvajset milj daleč okrog Benetek. Če hočem, lahko zberem četo, ki bo strahovala vso deželo . . . Toda zdaj imam druge namene. Izkazal sem republiki važno uslugo. Najmanjše plačilo, ki mi ga more vlada_ nakloniti, je odlična služba v armadi generalnega kapitana. Če pride ugodna prilika, kaka vojna napri-iner, lahko še sam postanem generalni kapitan. Hraber sem, močen sem in vešč vojaške umatnosti; razbojniki, milostljiva, so tisti vojaki, ki so zmirom na vojni! — Izkratka, v meni vidite nadepolnega kavalirja, ki ga tira častihlepnost in ki je zmožen marsičesa. Ali mislite, da najdete v Benetkah ali kjerkoli drugod vrednejšega moža za gospodično Bianko ? . . .
— Vi hočete biti Biankin mož! . . .
V tem kriku je zvenelo divje zaničevanje.
Toda Sandrigo se ni zdel ponižan.
— Jaz ljubim vašo hčer, je povzel kratko. In čutim, da ljubezen, s katero me je navdala, ni izmed tistih vsakdanjih strasti, ki jih leta pogase. O tem vam lahko podam dokaz, ki se mu sam čudim. Imel sem Bianko v svoji oblasti. Ležala je v mojem naročju; nobena pomoč ni bila mogoča . . .
— In ? je zamrmrala kurtizana trepetaje.
— In — nedotaknjena je, milostljiva. In, pri vseh hudičih, ona je prvo dekle, ki je prišlo kot devica iz Sandrigo-vih rol{!	_____________ (Dalje)
načela učvrstila v najširših slojih naroda.
Skupščinsko gibanje na Hrvaškem. Hrvaški sabor je odgoden, kar je znano, vsled česar ne stoji nobena stranka v tem času križanih rok. Vse so začele agitacijo za svoja načela in politiko s prirejanjem javnih shodov, katere nazivajo na Hrvaškem skupščine. Neprestano se povdarja, da bo današnji hrvaški sabor kmalu razpuščen. Sodeči po sijajnih skupščinah in navdušenju, s katerim sledi narod poslancem in politikom hrvaško-srbske koalicije, bo doživela kmalu krah ne le politika bana Tomašiča in njegovih pristašev, nego tudi politika onih strank, ki so bana Tomašiča od časa do Časa javno ali tajno podpirale. Posebno huda prede stranki frankov-cev in klerikalcev, ki jih tepta stranka dr. Mile Starčeviča, dočim se Radičeva hrvatska kmečka stranka umika pred hrvaško-srbsko koalicijo, ki zelo uspešno razkrinkava tega političnega šarlatana. Nekateri okrajni predstojniki postopajo čestokrat proti opozicijonal-nim strankam zelo surovo in jim prepovedujejo javne volilne shode, dasi je po zakonu osigurana pravica javnega sestajanja in zborovanja.
Srbski nar.-cerkv. sabor v Karlovcih. V Sremskih Karlovcih se je vršil v pondeljek srbski nar.-cerkv. sabor, da nadaljuje zakonodajno delo na polju srbske narodno-cerkv. avtonomije v »kronovinah Sv. Štefana." Sabor ima 75 izvoljenih poslancev in sicer jih 38 voli Hrvaška in Slavonija, 37 pa Ogrska. Razun tega so virilni člani sabora karlovški patrijarhat in 6 srbsko-pravoslavnih škofov. Razmerje strank je to-le: 45 poslancev, namreč večino, šteje klub srbske samostalne stranke, 26 pa klub srbske radikalne stranke. Dva poslanca sta umrla, izven kluba sta pa dva. Prvo saborsko sejo je otvoril patrijarh Lukijan Bogdanovič ob prisostvovanju adlatusa Pavla Jovanoviča in tajnika dr. Veljkova, ki sta zastopala komisarja ogrske vlade Rohonyja. Od strani hrvatske vlade ni bilo nikogar, dasi bi morala tudi hrvatska vlada poslati svojega zastopnika. »Srbobran" tudi v temu vidi akt madžarizatorske politike bana Tomašiča in ga napada. Če ne bi vodili ogrske, respektivne hrvatske vlade kaki politični motivi, bi nadaljeval srb. nar.-cerkv. sabor svojo zakonito sesijo. Toda bati se je, da radi tega, ker se stranka večine srbskega sabora nahaja v ostri politični borbi z obema vladama, ne najdejo kakšni razlogi, radi katerih bi bilo delovanje srbskega sabora v Karlovcih onemogočeno.
Slike hrv. pravosodja. Ban Tomašič nadaljuje svoje delo na vseh poljih, kjer je prenehal brutalni baron Rauch. Toda, kar uganja na polju pravosodja to presega že vse meje. Pri zagrebškem sodnem senatu je ne le zadržal vse one sodnike, ki so se kompromitirali stavljajoči sodišče v službo divje osebne in strankarske politike vladajočih krogov, nego jih celo sam uporablja proti političnim nasprotnikom. Ker je nemogoče začeti zopet z .veleizdajniško" gonjo, je treba preganjati in kaznovati onega človeka, ki je brezsrčno odkril vse škandale, katere je zagrešilo zagrebško sodišče, da ugodi protinarodnim vladam zadnjih let. Dr. Hinkovič, ki se je drznil javno obtožiti posamezne sodnike, dokazujoč njihovo pristranost v »veleizdajniškem* procesu in na podlagi tega zaprosil od banskega sodišča njihovo odklonitev v procesu, ki se hoče uvesti proti njemu, ta dr. Hinkovič mora na vsak način po mišljenju današnjih hrv. reakcionarjev in absolutistov postati žrtev svoje visoke morale, globokega resnicoljublja in najnavadnejše objektivne kritike v svojem odvetniškem poklicu. Državno pravdništvo je obto-
MALI LISTEK.
Pa zakaj? A čemu?...
Kdor pri nas o vremenu in politiki ne more več govoriti, se loteva gledališča. Saj je pa čudovito, kdo vse dandanes govori in piše o gledališču in umetnosti sploh! In stališč imajo ljudje toliko, da se dela tema, in vprašanj, zavijanj, podtikanj kar mrgoli! Seveda se ti stališčarji niti med sabo ne morejo zediniti, nikari da bi se kdaj prilagodili razmeram. Računati noče nihče. Ti stališčarji tvorijo skupine, ki so razcepljene zopet na več podskupin. In vsaka ima svoje .merodajne- želje, svoj edino pravi okus, svoje resne pritožbe in svoje edino opravičeno veselje. Docela zadovoljiti ne more gledališče nobene teh skupin, a tolažimo se, da tudi v Zagrebu, v Pragi, na Dunaju in drugod ni prav nič drugače.
Držimo se torej načela: Kdor mnogo različnega prinese, vsakomur vsaj nekaj malega prinese.
Zdaj se pripravlja delo za bodočo sezono, zato imajo zdaj ti stališčarji najboljšo priliko, da stavijo v tem oziru svoje predloge; naj se torej zdaj, ko je čas, oglasijo s svojimi idejami! Več glav več misli. Za vsak pameten in izvršljiv nasvet bomo
žilo dr. Hinkoviča, kakor znano, radi prošnje za odklonitev preiskovalnega sodnika in celega senata in je kvali-fikovalo to postopanje kot zločin »jav-nega upora" in »prestopek obrekovanja". Pričakovalo se je da bo banski stol zavrgel tožbo; toda nasprotno, banski stol je tožbo potrdil in je o-bravnava proti drju Hinkoviču že razpisana na 26. t. m. Obravnava se pričakuje z velikim zanimanjem, ker mislijo branitelji ob ti priliki razkrinkati mnoge sodbene škandale iz »veleiz-dajniškega" procesa. S temi odkritji bodo namreč branitelji dokazali da je »upor" in »obrekovanje" dr. Hinkoviča popolna — resnica. — V istem času, ko potrjuje tudi bansko sodišče tožbo proti drja. Hinkoviču, javlja zagrebški sodbeni stol, da je ustavljena preiskava proti preiskovalnemu sodniku v veleizdajniškemu procesu drju. Mirku Košutiču. Temu je namreč dokazal dr. Hinkovič v časopisih, da je krivo prisegel v nekem procesu proti njemu. Drž. pravdnik je res začel preiskavo proti sodniku Košutiču in je bil zaslišan tudi dr. Hinkovič, ki je tudi ustmeno dokazal krivico Košuti-ča. Toda, preiskava proti Košutiču je sedaj naenkrat ustavljena. Brez komentarja.
Splošni pregled.
Razstava ruskega tiska bo letos zopet v Petrogradu. To bo že tretja razstava, ki bo obsegala dela iz 1. 1910. Delila se bo v književni ln časopisni del.
Zveza avstrijskih ženskih društev je imela v soboto in v nedeljo občni zbor v slavnostni dvorani trgovske zbornice na Dunaju. Zastopnik ministrstva javnih del, ravnatelj Koch je pozdravil zborovanje žen in je po-\ darjal, da se cilji ženskih društev v mnogem strinjajo s cilji ministrstva javnih del, posebno kar se tiče gospodarstva in vzgoje, ker je v obeh ozirih povzdigniti avstrijsko ženstvo.
Gališki socijalni demokratje, ki so bili že šest let vsled narodnosti razdeljeni na poljske, ukrajinske in židovske, so se spravili in so židovski separatisti umaknili svoje posebne kandidature.
Abeslnija. Lidi Jeassu je bil svečano proglašen za kralja. V državi vlada mir.
Posledice hujskanja po časopisih kaže slučaj v Bekescsabu. Poslanec kmečke stranke Achim je napadal že dalje časa v časopisju bivšega državnega sekretarja Zsilinszkega in njegovega brata. Sinova brata Zsilinszkega sta prišla k Achimu po zadoščenje, ta pa jih je sprejel skrajno surovo in je udaril enega s palico. To je Zsilinszkega tako razjezilo, da je potegnil samokres in je štirikrat ustrelil na Achima, ter ga ranil v trebuh in v noge. Nato sta se šla sinova sama naznaniti sodniji. Poslanec Achim je na ranah umrl. Pred bolnišnico, kjer je ležal, so napravili njegovi pristaši velike demonstracije.
Poljsko - nemško - jugoslovanska Zveza je predmet premišljevanja daljšemu članku v .Vaterlandu", povodom slovenskega obiska v Krakovu. Vkljub temu, da klerikalci trdijo, da obisk v Krakovu ni imel političnega namena, je vendar gotovo, da so klerikalci hoteli pridobiti zase Poljake ter v zvezi z njimi in z Nemci napravili nekak konservativni blok. »Vaterland" primerja položaj s položajem iz 1. 1891.
Canalejas in španski kralj sta prišla navskriž. Kralj hoče aktivne politike glede Maroka Canalejas se temu ustavlja, ker bi baje to vedlo h konfliktu z drugimi državami.
Vlnogradskl župan Višek je odstopil vsled bolehnosti. Bil je od
hvaležni. Vse drugo odklanjamo. Kdor dodobra pozna naša finančna, tehniška in personalna sredstva, jih bo upošteval in zavodu koristil. In le koristiti bo hotel vsak poštenjaki Pripominjam pa, da je sila lahko, sestaviti najsijajnejši repertoire, a da je težko, včasih celo nemožno uprizoriti navi-dezuo najlažjo igro. Teorija in praksa! Večni boj.
Čemu in zakaj se niso uprizorile vse obečane igre? To ve vsakdo. Ker se nikdar nikjer noben gledališki program do pičice ne more absolvirati. A zakaj ne? Ker so došli nekateri prevodi šele tikoma pred koncem sezone, ker se uloge nekaterih iger niso prepisale pravočasno, ker je delala razdelitev nekaterih ulog težkoče in ker so se mesto dveh treh obečanih igrale druge novitete.
A čemu so se igrale nekatere igre, ki kritikom niso všeč? Zato ker so bile všeč drugim, ki imajo pač svoj okus in ki si ne dajo vsiliti drugačnega okusa. Igrale so se, ker so bile naštudirane in pripravljene že v prejšnjih sezonah, prevodi plačani in predpisani.
Čudno je, da nekateri kritiki od-latijajo baš dela, ki so jih izbrali in prevedli priznani naši estetiki in pisatelji (n. pr. Zakonske metode, Mišnica, Olimpijske igre i. dr.). Te burke pa so se igrale opetovano celo na m nogo
1. 1895. na svojem mestu in se je pod njim mesto razvilo v eno najmodernejših mest srednje Evrope.
Poljaki so bili v Biali pri občinskih volitvah popolnoma pobiti. Zmagali so Nemci na celi črti.
Stoliplnov zakon o zemstvu, ki je povzročil sedanjo krizo na Ruskem priporoča „Novoje Vremja" kot primerno naredbo zoper Poljake v smislu nemškega hakatizma. Menčikov je za boj proti Poljakom, toda zdi se mu, da zakon o zemstvu, kakor je zdaj ni primeren in bi ne imel uspeha.
DNEVNE VESTI.
Razprava o konfiskaciji. Včeraj popoldne se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava o naši pritožbi proti konfiskaciji članka „ Ubogi vatikanski jetnik". Sodišče je konfiskacijo deloma potrdilo, deloma zavrnilo. Razveljavljena je konfiskacija prvega, petega in šestega odstavka, potrjena pa konfiskacija drugega, tretjega, četrtega, sedmega in osmega odstavka članka. Nepotrjeni del bomo ob priliki še priobčili.
Čast slovenskemu Sokolstvu! S. S. Z. sprejme svojo tekmovalno vrsto, ki ji je priborila tako častno mesto na mednarodni tekmi v Turinu, prav prisrčno. Sokolstvo se zbira v to svrho v Narodnem domu danes točno ob 6. uri. Dolžnost sprejeti naše slovenske tekmovalce pa ni samo Sokolstva, marveč vsakega zavednega Slovenca, Pridite in izkažite čast slovenskim tekmovalcem in s tem slovenskemu Sokolstvu. Sokoli odkorakajo z godbo na čelu točno ob polu 7. uri na južni kolodvor. Po sprejemu odkoraka Sokolstvo, na čelu mu predsedstvo S. S. Z. s tekmovalci na vozeh in z godbo po sledečih ulicah:	Res-
ljeva cesta, Cesarja Fran Josipa most mimo Mestnega doma, Glavni trg, Stari trg čez most Sv. Jakoba, Breg, Turjaški trg, Gosposka ulica, Wolfova ulica, Prešernova ulica v Narodni dom. Tam se vrši ob 9. uri telovadba in po telovadbi koncert Slovenske Filharmonije. Nastopijo govorniki. Na zdar!
Nastop turinske tekmovalne vrste. Pri današnjem nastopu tekmovalne vrste v telovadnici v Narodnem domu se bodo izvajale turinske tekmovalne vaje na bradlji in krogih, proste vaje ter skupine. — Začetek ob polu 9. uri zvečer. Vstopnina: sedeži I. vrste in na galeriji 2 K, druge vrste K I. vrste 150 K, stojišča 1 K dijaške vstopnice 60 h. Predprocajo vstopnic je prevzela iz prijaznosti tvrdka Gričar & Mejač.
Gg. trgovce ln obrtnike, ki imajo v službi mladeniče, ki so Sokoli, prosimo vljudno, da bi jim dali danes popoldne za par ur dopust, da se morejo udeležiti sprejema turinskih zmagovalcev-Sokolov. Upamo, da se naši prošnji ugodi, saj vsled tega dotična obrt in trgovina gotovo ne bo trpela občutne škode.
Dežela nima denarja! Še zdaj stoje razvaline deželnih podrtij v Sa-lendrovi in Gosposki ulici. Od potresa sem se že pasejo tudi po Auerspergovem stavbišču koze, po starih deželnih zidovih pa se plazijo martinčki in druga golazen. — Deželni odbor in stavbni urad ne vesta, kaj bi začela, ker, kaj pomagajo načrti, če pa denarja ni.
Čuden profesor. Na I. drž, gimnaziji v Ljubljani službuje neki profesor G—c, ki je klerikalec z dušo in telesom. To je končno njegova privatna stvar in kot prost državljan ima pravico pripadati oni stranki, h kateri ga srce vleče; ali nekaj drugega je, kar nikakor ni prav in kar meče prav
večjih in daleko uglednejših odrih, kot more biti naše.
Že nekaj let sem neki slovenski "'•gledališki kritiki dosledno odklanjajo vsako burko in celo vsako drastič-nejšo veseloigro, dasi se jih iz občinstva prav »energično zahteva. Repertoire minole sezone n. pr. je bil prav mnogim stalnim abonentom baje preresen, preveč literaren ali, kakor pravijo, dolgočasen. Igrali sta se le dve burki zvečer, kar je res jako malo. Nasprotje v zahtevah kritikov in publike je torej včasih nepremostljivo, in zato je neobhodno potreben kompromis. Noben ravnatelj ne sestavlja repertoirja zase in le strogo po svojem privatnem okusu, nego vedno z ozirom na razne okuse povsod neenotne publike ter z ozirom na svoja tehniška in personalna sredstva. Kakor bi torej ravnatelj morda sam rad izpustil vse burke, jih ne sme izpuščati; ker jih hoče imeti velik del občinstva. Celo dvorno gledališče mora uprizarjati razne nove in celo prav stare burke in veseloigre, ker jih zahteva dunajska publika prav tako, kakor ljubljanska.
Marsikaj pa je za dvorno gledališče izborno, a za Ljubljano ostane brezuspešno; tako je resnica, da so Ljubljančanje večkrat izbirčnejši kot prvo umetniško gledališče v državi.
Izmed vseh naj omenjamo le dve igri, ki jih je vzelo naše gledališče z
čudno luč na tega učitelja klasičnih jezikov: on pomaga delati klerikalnim dijakom šolske naloge, a nekemu klerikalnemu sedmošolca je dal celo že izdelano nalogo pred uro, tako, da jo je fant potem med uro, ko so se drugi dijaki mučili in delali sami nalogo, samo lepo prepisal v zvezek — in dobil potem dober red. Tako se pa vendar ne bi smelo delati, tega mnenja je bila tudi šolska oblast, ki je uvedla v tej zadevi preiskavo.
Druga mestna dekliška šola v Ljubljani je ena najnujnejših potreb, kar se javnih stavb tiče. Zato naj novi občinski svet poskrbi, da se ta šola takoj prične graditi. Šentjakobska šola je tako napolnjena, da je po posameznih razredih stlačenih po 50 do 70 otrok, mesto normalno število 40, kakor predpisuje zakon.
Čuki vabijo s sovami v svojo čukarijo vse tiste, o katerih mislijo, da bodo prodali svoje politično prepričanje. Tako se nam n. pr. iz Most poroča, da je nadčuk neki T. v neki gostilni obdeloval nekega desetnika sanitetnega oddelka, naj pristopi k čukom. Ker se desetnik le ni dal prepričati ter pridobiti za čukarijo, ga je izkušnjavec začel z druge strani obde-lavati. Rekel mu je, da je pri čukariji za zasebno in telesno zabavo tako dobro skrbljeno, da dobi vsa« čuk po eno sovo, ali pa če ene nima dovolf, tudi več na razpolago. Pri tem je rabil seveda drugi tako masten izraz, da ga iz sramežljivosti niti ponoviti ne moremo. Desetnik pa mu je nato ogorčeno odgovoril: Jaz sem bil, pre-dno sem šel k vojakom, Sokol, in bom zopet Sokol, ko se vrnem od vojakov. Pri Sokolu ne vganjamo trgovine z ženskim blagom, vsak pošten Sokol si izbere, če namreč hoče, pošteno narodno zavedno slovensko dekle iz ljubezni, ne pa za »privatno zabavo" in igračo. To so moške, poštene besede poštenega Sokola! Nad-čukarja je bilo tako sram, da je šel in je nekemu drugemu zopet napravil isto — ponudbo. — Tako daleč torej je že propadla katoliška morala v klerikalni čukariji! Fej!
Kdaj bo gerent v Spodnji Šiški pričel delati? Poroča se nam: Že je teden dni, odkar je fin. svetnik gosp. Zajec prevzel svojo (?) oblast nad šišensko občino, pa se še prav nič ne sliši, da bi se kaj lotil med časom občinske krize ogromno naraslega dela. Vse je še pri starem, vse še tako po domače, kot je bilo, ko še ni bilo gerenta. Treba je rešiti toliko neodložljivega in kar je za red v tako veliki občini najvažnejše, treba je razpisati nove občinske volitve. Komaj trije tedni nas ločijo od državnozborskih volitev, a občinskih volitev še ni duha ne sluha. Gospoda menda vendar ne misli počakati konca državnozborskih volitev in da občani letos iz samih večnih volitev še ne bodo prišli do zaželjenega miru in reda v občini sami? Zdaj, ko je javnost od samih volitev že itak razpoložena za ta posel, naj bi bil te volilne borbe že enkrat konec. Trpi vse: trgovec, obrtnik in kmet, trpe pa največ delavski sloji, ki tvorijo pretežno večino našega prebivalstva. Treba je misliti, kje bo delavstvo vzelo denar za vsakdanji kruh, ki je tudi v Šiški drag dovolj in ne samo, kje in kako dolgo bo še delavstvo zapravljajo denar za volitve, od katerih kot izkušnja uči, itak nima nič drugega, kot stroške, delo in trud, jezo in prepire in kar je najhujše: po bogatih obljubah le prazna presenečenja. Torej, g. gerent, če vam gosp. dr. Pegan ni še dal maršrute, kako bi iz Šiške pregnali splošni nered in ljudske izkoriščevalce, poprosite ga, da jo čim preje napiše tudi za vaše
—	gerentstvo.
repertoirja dunajskega dvornega gledališča: »Črni madež" in »Neznanka*. Obe ti igri sta dosegli na Dunaju uprav velikanski uspeh ter sta se igrali neštetokrat. Obe ti igri sta se igrali tudi na prvih odrih v Pragi (Narodni divadlo in Vinogradi) ter v Zagrebu in Belcmgradu veleuspešno, a v Ljubljani ju je odklonila kritika in del publike. Gotovo tiči vzrok odklonitve deloma tudi v ljubljanski predstavi; nedostatek pravih interpretov vseh ulog pokoplje celo najboljše delo. Toda obe ti igri sta se v splošnem igrali tudi v Ljubljani prav dostojno, četudi ne briljantno. Torej ju naši igralci niso ravno pokopali, nego tudi igri sami nista zanimali. Ta dva slučaja pa le dokazujeta, da odklanja naša publika celo take igre, ki navdušujejo publike dvornih gledališč. Seveda je v takih okoliščinah težko sestavljati repertoire za Ljubljano, ki je kritičnejša od Zagreba, Prage, Bero-lina in Dunaja.
Istotako j>a je resnica, da so se naši kritiki navduševali za marsikatero igro, ki jo je naše občinstvo jasno odklonilo, in opetovano smo videli gledališče pri reprizi prazno, dasi so vsi ljubljanski dnevniki prinesli o igri in igralcih najboljše kritike. Ravnateljstvu mora biti torej merodajna tudi kritika občinstva.
Prav tako so nekateri gledal.
O Lichtentumovem zavodu smo
prejeli od več strani pritožbe, kako nune in učiteljice ravnajo z otroki starišev, od katerih vedo, da so naprednjaki. O enem teh slučajev poročamo jutri.
Sokol I. uljudno prosi vse merodajne faktorje, osobito delodajalce, da podpirajo idealna društvena stremljenja. Najboljša volja odbora in najpo-žrtvovalnejše delo br. vaditeljev ne zmore toliko, kakor pa indirektno podpiranje našega dela doma v rodbinah, delavnicah, trgovinah i. t. d. Voditelj se trudi, da bi dal naraščaju in mlademu članu to, kar bi mu morala dati država po izstopu iz ljudske šole, če hoče iz njega napraviti dobrega državljana. Trudi se, da vzgoji dobrega narodnjaka, značajnega človeka, vztrajnega delavca, ali uspehi so bili težki, o-bisk nereden, prepozno prihajanje. Za odgovor dobi vedno isto: me mojster ne pusti, do pol 9. ure sem moral biti v trgovini, potem sem tekel večerjat itd. Meščani, trgovci, obrtniki podpirajte naše delo, to je Vaša dolžnost človeška in narodna. Ne delamo za se, plodove našega dela žanjete vi in cel narod. Prosimo torej več naklonjenosti, posebno zdaj, ko se bliža doba javnih telovadb.
Radovljiški Sokol priredi v soboto, dne 20. maja ob polu 9. zvečer v dvorani br. Kunstelja s sodelovanjem dramatično - koncertnega odseka Sokola 1. iz Ljubljane velik koncertno-zabavni večer s krasnim in bogatim sporedom. Opozarjamo slavno občinstvo, posebno ono iz okolice, da se udeleži častno te prireditve. Po končanem sporedu je ples, pri katerem svira salonski orkester Sokola I. Tore* kdor hoče par lepih uric zavžiti, naj se udeleži tega lepega večera.
Prva čevljarska pomočnica, katera se je izučila pri K- Hinterlechner-jevem nasledniku čevljarskem mojstru gosp. Antonu Trtniku v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 21. je gdč. Jo-žička Kapele. Prestala je svojo učno dobo in napravila za poskušnjo v navzočnosti gg. čevljarskih mojstrov Al. Erjavca, M. Oblaka, Al. Polanjkota, Gačnika in pomočnika Leop. Franka krasne ženske čevlje. Izpraševalna komisija ji je dala dober red. Da bi se do sedaj bila posvetila čevljarskemu obrtu, kateri je zelo naporen, kaka ženska, to se še do sedaj ni pripetilo ne na Kranjskem, ne v obližju iste, da, morda celo ne v celi širni Avstriji. Gdč. Jožička Kapele je jako izborna in marljiva delavka, pa saj ni čuda, učila se je pri spretnemu mojstru in poleg starega 61 letnega pomočnika g. Ignac Franceljna, kateri dela v eni in isti hiši čez 32 let. Vrli pomočnici iskreno čestitamo in ji želimo v njeni stroki dobrega napredka.
»Zgodovinska" pravda Plrc-Lampret je bila včeraj zopet preložena. Imela bi se vršiti že 20. aprila takrat je bila iz neznanih vzrokov preložena na 18. maja. — Krajših rokov gospodje pri deželnem sodišču namreč niso prijatelji. Zopet iz neznanih razlogov je bila za danes določena razprava v zadnjem hipu zopet preložena na prihodnji mesec. Značilno je tudi, da se je radi te pravde vršilo že 5 drugih razprav pri okrajnem sodišču (v Ljubljani in v Celju) in da so se že vse tudi končale. Zadeva bo stara ravno poldrugo leto, ko pride prihodnjič do razprave, — če ne bo zopet preložena in če med tem toženca ne zadene še kaka druga nesreča. Stroški te dolge pravde bodo ne glede na izid stali, če ne več, vsaj toliko, za kolikor bi se bil tožitelj prvotno zadovoljil, kar pa le Lan,Pret odločno zavrnil, lil tako zna postati ta pravda radi škofove brošure res se zgodovinska.
člani kritikom prav posebno simpatični, medtem ko jih publika sodi nekoliko drugače. Na posamezne klikice in omizja se ravnateljstvo seveda ne sme ozirati, zakaj vsako ravnateljstvo je faktično samo eksponent vse gledališke publike, ne pa orodje posameznega kritika ali pa posamezne ka-vine družbice. O uporabnosti členov ima ravnateljstvo najstvarnejšo sodbo, ki ne stoji pod uplivom osobnega občevanja, renomiratija (pri gledališču toli vsakdanjega) zavijanja resnice. O zapostavljanju kakega člena pa ne more biti govora pri našem zavodu, ki ima dokaj premalo osobja in kjer torej lahko vsak člen — ako ni preveč enoličen — v vsaki sezoni v drami in v opereti najde posla več ko dovolj-
Pri tej priliki še nekaj 1 Nekateri členi se radi sklicujejo na svojo .veliko priljubljenost" ter pripovedujejo, kako se zavzema zanje ta dama in oni gospod. In oprt na te »velike simpatije" si dovoljuje potem ta člen razne svojevoljnosti in renitentnosti. Skratka, daje se mu potuho. A če govori potem Človek sam s tisto damo in z onim gospodom, sliši v svoje strmenje čisto drugačno mnenje. »Taj je že dosti dolgo pri nas ... saj je priden, a priporočam izpremetnbo . . . Naveličana sem ga (ali je) . . .“ Skratka: dvoreznost.	.
Dobe se pa tudi členi, ki jokavo
Neznosna draginja. Iz Škofje Loke se nam poroča: Sleherni dan čujemo iz Ljubljane glasove o neznosni draginji v deželni prestolici. Meščani mislijo, da mi „_na deželi" te draginje ne poznamo. Če pa pride, oziroma zaide kdo Ljubljančanov v našo slavno Loko, tedaj praktično poskusi, da je draginja pri nas še večja, kot v Ljubljani. Lepo Vas prosim: pri nas stane v količkaj boljši gostilni, kot je pri Guzelju, merica brinovca, vrček piva, mali zrezek, tri peresa solate ničmanj kot 1 K 50 vinarjev. Ravno isto tudi ne stane več v kakem hotelu v Ljubljani. Koliko pa je pri nas stvari, katerih niti za drag denar ne dobiš, dočim si jih vi Ljubljančani vsaj za denar lahko privoščite. S tem smo hoteli le povedati, da ni prav, če se govori le o draginji v glavnem mestu. Draginja je dandanes povsod, v manjših mestih še večja, kot drugod. Treba je torej resno misliti, kako bi se res neznosna draginja dala vsaj omiliti — nele v Ljubljani, marveč v celi deželi.
Cirkus Schmidt. Prvi dve pred stavi v cirkusu Schmidt sta krasno uspeli. Cirkus je bil obakrat do zadnjega kota napolnjen. Pri prvi predstavi se je predstavil ravnatelj Schmidt z vsem personalom. Nekatere točke so vzbujale veliko pozornost. Omenimo pred vsem akrobate na gugalnici, vaje na drogih, vaje treh mladih telovadcev in glasbene zmožnosti muzika brez instrumentov. Kakor je videti, razpolaga cirkus z izbornimi močmi in bo nudil občinstvu mnogo zanimivega in zabavnega.
„SIavla“ najboljše češko nogo. metno društvo je zmagalo v nedeljo škotsko profesijonalsko društvo v razmerju 3:2. Navzočih je bilo 6500 lju-dij. Ta zmaga je ena največjih, kar jih je priborila Slavia v zadnjih letih. Občinstvo je domačim zmagovalcem priredilo navdušene ovacije.
G. dr. Hugon Peternel si je sezidal na stavbičšu bivšega vojaškega oskrbovališča lepo trinadstropno hišo, W bo podaljšani Beethovnovi ulici s svojo secesijoniško fasado v kras. Ob Franca Jožefa cesti je pa zgradba Jos. Mayerjeve hiše tudi do pritličja dospela.
. Komenskega ulica bo v kratkem ^zidana. Tam si zgradi namreč dr. trgane enonadstropno vilo. Zakaj se puste v tem delu mesta vile zidati, nam je uganjka. Tam spada dvonadstropna hiša, ne pa vila.
Akad društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju priredi v soboto, 20. t. m. ob polu 8. zvečer v gostilni „Zum Posthorn“, III. Posthorngasse 6 svoj 1. obč.^ zbor z naslednjim sporedom: L Citanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo preglednikov. 4. Samostojni predlogi. 5. Volitve novega odbora. 6. Slučajnosti. — Zajedlo z občnim zborom se priredi isto-‘am poslavljajočim se tovarišem četr-l°letnikom „četrtoletniški večer“> ~~ Slovanski gostje dobrodošli!
Oko, vid itd.
Pzi občinstvu je že splošno razširjeno mnenje, da je najbolje, če se izogiblje človek kolikor mogoče dolgo temu, da bi nosil očala, ker potem Človek, ki se navadi nanje, ne more več brez njih izhajati. To pa je seveda popolnoma resnično le v toliko, da se oko, ki se je navadilo na prijetno podporo očal, noče več mučiti brez te blagodejne pomoči.
Oko je pač eden najvažnejših or-
ganov našega telesa, in vsak bi moral paziti, da ga ohrani zdravega. Žalibog pa ljudje vse premalo pazijo na svoje oči in jim tako vedno in vedno škodujejo.
Tudi normalno oko se sčasoma — kakor vsak organ našega telesa — z leti obrabi, oko prav posebno, ker dela cel dan od jutra pa do večera, pri duševnih delavcih pa navadno še pri umetni luči pozno v noč. Z leti je torej tudi normalnemu očesu neizogibno potrebna pomoč, ki mu jo nudijo očala; najpozneje v 45. letu svoje starosti bi moral dati vsakdo preiskati oči pri zdravniku za oči ali izprašanem optiku.
Kratkovidno, daljnovidno ali astig-matično, torej nenormalno oko potrebuje pomoči primernih očal včasih že v otroških letih in velika napaka bi bila, ako bi pustili osebe s takimi napakami delati brez pomoči primernih očal.
Ako se taka hiba ne odpravi ali bolje rečeno ne odpravi s primernimi očali, se mora oko črez mero nape-, njati, truditi in mučiti in se vsled tega pred časom obrabi, iz tega potem sledijo težke bolezni na očeh in mnogokrat oko celo oslepi.
Napredek znanosti današnjih dni pa nam je dal v roke pripomočke skoro za vse pomankljivosti oči; radi tega naj bi se nikdo ne obotavljal in naj bi si omislil vsak ob pravem času primerna očala ali pa vsaj v tem oziru vprašal za svet zdravnika za oči ali pa izprašanega optika-strokov-njaka.
V Ljubljani smo tozadevno na dobrem, kajti imamo izvrstnega optika-strokovnjaka: g. K Jurmana v Šelen-burgovi ulici. On ima bogato zalogo optičnih predmetov za oči in garantira za strokovnjaško, pošteno in vestno postrežbo. Po gg. zdravnikih predpisana očala izvršuje kot izprašani optik točno in zanesljivo.
Njegov katalog obsega ob enem tudi ostale optične predmete, ki jih ima v bogati zalogi. Vredno si je pred nakupom ogledati to bogato sortirano zalogo.
Ravno predmeti te stroke (gledališka in druga kukala, daljnogledi, mikroskopi, stereoskopi in pantoskopi, barometri in termometri) — napravijo mnogo več veselja in priznanja, ako jih podarimo ob raznih prazničnih prilikah, nego drugi predmeti.
Jurmanova operna, lovska in popotna kukala so precizno optično izdelana in se naj nikar ne zamenjavajo s cenejšim btagom, ki se prodaja po galanterijskih trgovinah in bazarjih ; ti izdelki imajo sicer sijajno zunanjo opremo, ki premoti oko, nimajo pa nobene resnične, optične vrednosti, nimajo niti ahromatičnih (brezbarvnih) stekel, ta kukala so za oči utrudljiva in direktno škodljiva.
Dober daljnogled kupi človek le enkrat in njegova vrednost je trajna za vso rodbino, na par kron se pri kupovanju take reči ne sme gledati, kakovost naj odločuje!
Te predmete je dobili pri Jurmanu seveda tudi v cenejših kvalitetah v zalogi in so radi strokovnjaškega nakupa tudi cenejše vrste primeroma dobre in ceni primerne.
Lovska kukala in prizmobinokle ima Jurman v najbolj cenoniranih znamkah in po originalnih tovarniških cenah.
Dober barometer ali tlakomer je danes predmet, ki ga nobena boljša hiša pogrešati ne more; ne smel bi manjkati v nobeni družini, ker nam kaže s sigurnostjo vse izpremembe zračnega tlaka in tudi vreme iz njega lahko uganemo. Za izletnike, vrtnarje,
Pripovedujejo, da nimajo skoraj no-*jene gaže, utaje vsaj polovico svojih ohodkov ali pa renomirajo, da imajo 'jajno plačo, ki je v istini ne dobi-VaJo. Hujskači.
Bolehni, muhasti, kapriciozni ali ‘“nanje le na posebno, omejeno stroko navezani igralci pa so pri vseh gledanih de iure in de faeto manje upogni. Naše gledališče izrazitih specialistov ne more vzdrževati, zato mora
člen igrati različne stroke. Indi-j dualnosti smejo biti torej pri razde-1 .anju ulog merodajne le do gotove cicle> pač pa ostaja nepremičen prin-j.P* vsak za sc. Ta princip se je uve-javi] na vse|, ve|ikih nemških in '°vanskih odrih ter se glase brez izletne vse pogodbe izrečno na naslov »^cliauSpie|cr“ (-in) ali »herec* (he-■ eCta), torej pri nas .igralec” (»igral-?")•	ne pa »naivka11, »ljubimka*,
ntragedinja-, mladostni ljubimec* itd.
M K ^evct*a je žc od davna navada abih ali le omejeno uporabnih igral-sok	izkušai°	prikriti svojo nespo-
ni« st z različnimi izgovori. Nekateri t0 *adovoljni nikdar z nobeno ulogo ^ .r s' žele vedno tisto, ki jo ima že a ? Ljubosumni so na vsakogar, l0 sc ne potrudijo za svojo na-Celi°' ^rePene P« velikem, a jecljajo ski * V n,alcm- Nekateri so monoton-Uiait se. ne *»«)<> izpremeniti niti za istri1,10 ,n'i®nso- Kakor kos pojo vedno Rali 'n{-'0dij°. Ker se jih izkuša iztr-lokm	J. *er	i'm obzorje in de-
K	razširjati,	kriče in zabavljajo,
da se prezira njih individualnost, da se jih ubija, da se jim nagaja itd. Med ženskimi členi pa se dobe eksem-plarji, ki hočejo še s sivimi lasmi igrati naivke in sentimentalne ljubimke, komične starke hočejo biti heroine, naivke sc trgajo za intrigantske uloge itd. Pa tudi med moškimi se najdejo vsak hip taki originali, ki silijo za ulogami, ki jim ne morejo biti niti duševno niti telesno kos. Veliko število igralcev pa presoja uloge le po obsegu in teži: čim več strani obsega uloga, tem imenitnejša se jim zdi in tem strastneje se ponujajo zanjo. Na značaj uloge in na svojo individualnost se pri tem Čisto nič ne ozirajo. Seveda javkajo potem, ko se jim želja ne izpolni, da jih ravnatelj zapostavlja, preganja, ponižuje itd. In žal, da jim občinstvo rado verjame.
K sreči pa se dobe med igralci tudi bele vrane, ki ne silijo preko ograje svoje sposobnosti, in pa taki umetniki, ki so v vseli sedlih doma. Taki univerzalni geniji so seveda sila redki. Toda prav ti so najskromnefši in najsvetejši. Naj dobe Kakršnokoli ulogo, sc poglobe vanjo z isto strastno ljubeznijo. Bodisi še toli majhna epizoda, tudi v njej dosezajo umetniški uspeh. Kakor meteor švignejo preko odra, a kritika govori vendarle predvsem o njihovi kreaciji. Ti resni umetniki so zadovoljni sami s seboj, žive mirno zase ter ne spletkarijo in ne javkajo niti v gledališču, niti med občinstvom.	A.	K.
kmetovalce, gostilničarje i. (fr. je barometer neizogibno potresen ; poleg tega je v lepem okvirju v okras vsake sobe.
Tudi povečevalna stekla vseh vrst n. pr. za šolske učence, ki botani-zirajo, za manufakturiste, da štejejo ž njimi vlakna, za kontrolorje, za urarje, za nabiralce poštnih znamk, dalje kompase v navadne, znanstvene in vojaške svrhe ima gospod Jurman v zalogi.
Stereoskope in pantoskope s slikami vred in za razglednice, dalje stopomere, barometre za meritev višin in vse druge predmete, ki spadajo v to stroko ima v bogati izbiri v zalogi.
In slednjič sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Odpotovanje Forgacha Iz Belgrada.
Belgrad, 17. maja. Dosedanji avstrijski poslanik v Belgradu, grof For-gach je včeraj odpotoval na svoje novo poslaniško mesto v Draždane na Saško.
Obisk kralja Petra v Parizu.
Belgrad, 17. maja. Srbski kralj Peter odpotuje v Francijo v petek, dne 19. maja preko Budimpešte in Dunaja. Kralja bo spremljal tudi zunanji minister dr. Milovan Milovanovič. Od Baslja naprej se bo peljal kralj s posebnim dvornim vlakom predsednika francoske republike Fallieresa. Kralj namerava baje na povratku obiskati tudi turinsko razstavo.
Ricclotti Garibaldi obtožen.
Berlin, 17. maja. Kakor se poroča iz Rima, je državno pravdništvo vložilo proti Ricciottiju Garibaldiju obtožbo radi njegove agitacije v Albaniji. Državno pravdništvo motivira svojo obtožbo s tem, da je Garibaldi s svojo agitacijo ogrožil važnost italijanske države.
Srbska skupščina.
Belgrad, 17. maja. Skupščina je z 42 od 58 glasov sprejela zakon, ki prepoveduje vsem aktivnim uradnikom udeleževati se politike.
Obravnava proti 101 rusinskemu dijaku.
Lvov, 17. maja. Obravnava proti 101 rusinskemu dijaku, ki so se udeležili znanih lvovskih vseučiliških demonstracij traja sedaj že 65 dni. Včeraj se je vršil lokalni ogled na vseučilišču. Obravnava bo trajala še par tednov.
Zaroka prestolonaslednika Aleksandra.
Belgrad, 17. maja. Kljub vsem oficijalnim dementijem se vzdržuje vest, da odpotuje srbski prestolonaslednik Aleksander po kronanju angleškega kralja Jurija v Petrograd, kjer se bo zaročil s hčerko velikega kneza Konstantina Nikolajeviča, veliko kneginjo Tatjano Nikolajevno. Radi tega odpotuje vsa srbska kraljevska rodbina, izvzemši princa Arzena, takrat v Petrograd.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Bratje!
II
e".
Turinska tekmovalna vrsta dospe v Ljubljano danes v četrtek ob */«7. uro zvečer.
Pozivljemo Vas bratje ponovno, da se sprejema udeležite v čim največjem številu.
Zbirališče v »Narodnem domu* točno ob 6. uri zvečer.
Na zdar!
Slovenska Sokolska Zveza.
Mali oglasi.
Beseda & Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek &0 »In. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri matih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inscrentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url i?e6er.
Komptorlfitlnjo, ki je popolnoma vešča nemškega in slovenskega jezika, strojepisja in nemške stcnngraflje, išče tukajšnja veletrgovina. Gospodične, katere znajo tudi laško imajo prednost. Naslov: Veletrgovina Ljubljana poštni predal 85.	282 3-1
Mehlovana Nuba s posebnim vhodom sc takoj odda pri g. Sta!ovsky, Mestni trg št. 24 »11^ nad. ________ 284/3-1
OerlJarHkl stroj starega sistema sc ceno proda. Kukmanova cesta 21 pritličje. 138/3—1
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Izjava.
Izjavljam, da nisem v nikaki zvezi z dolgovi mojega moža Antona Podgornika. Enajst let sem plačevala, a sedaj ne plačam niti vinarja več, bodisi v Metliki, ali izven Metlike.
Amalija Podgornik, Metlika.
Laška kuhinja
Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni.
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto).
vojaščine prost, želi prevzeti kako dobro idočo trgovino kje na deželi, even-tuelno tudi kupi posestvo s hišo, v kateri se nahaja trgovina in gostilna.
Ponudbe na upravništvo „Jutra“.
vojaščine prost, 24 let star, zmožen obeh deželnih jezikov in knjigovodstva želi takoj premeniti svojo službo kot skladiščnik, najraje v kako veliko špecerijsko podjetje, ali pa v kako tovarno za železnino.
Ponudbe na upravništvo „Jutra“.
mmmmrnmpmmi
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata, strica itd. gospoda
Karla Jelovška
ces. in kralj, dvornega založnika, tovarnarja, veleposestnika i. t. d.
nam je bilo nemogoče zahvaliti se vsakemu, ki nam je stal v teh težkih dneh ob strani, bodisi s tolažilno besedo, bodisi s svojo udeležbo pri poslednjem potu pokojnika. Naj nam bo torej dovoljeno, da se tem potom zahvaljujemo vsem in vsakomur kar najiskreneje. Posebno hvalo smo dolžni cenjeni rodbini Korenčanovi, gosp. pivovarju Antošu in Oroszyu, ki so nam za časa bolezni in smrti pokojnega stali dan in nač ob strani s tolažbo in uteho, nadalje slav. učiteljstvu vrhniške ljudske šole, ki se je polnoštevilno udeležilo pogreba s šolsko mladino, katero je rajnki tako ljubil. — Najsrčnejša hvala slavnemu pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon“, ki je prišlo z zastavo, za genljive žalostinke; slavnemu telovadnemu društvu „Sokol“ na Vrhniki za mnogobrojno udeležbo, slavni „Čitalnici“, slavnim požarnim brambam iz Stare Vrhnike, Borovnice, Verda in Vrhnike, p. n. članom „llirije“, slavnemu »Rokodelskemu društvu1* na Vrhniki, slavnemu uradništvu c. kr. sodnije in davkarije, slavnemu c. kr. orožništvu in c. kr. finančni straži, prečastiti duhovščini, posebno čč. gg. patru Avreliju Knaflu in dekanu Lovru Gantarju, vsem vrhniškim gg. trgovcem, g. finančnemu svetniku Petrovčiču, gg. ravnatelju Govekarju, g. Josipu Verbiču, zborničnemu svetniku Schreyu, graščaku Galletu, dr. Furlanu iz Ljubljane in sploh vsem, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu predragega nam pokojnika dokazali, kako so ga ljubili in spoštovali. Tisočera hvala še enkrat vsem dragim znancem in prijateljem — saj nam je bila Vaša udeležba v tolažbo in uteho: zapustil je blag spomin v tisočerih srcih in to nam je v dokaz, da ni živel zastonj!
I
I
Vrhnika, 17. maja 1191.
Ivana Jelovšek
za sorodstvo.
								
MMMMM								
Prednaznanilo.
V Lattermannov drevored pride v par dneh
25 Sudancev
(možje in žene) iz najtemnejših delov sveta od rodu Nubijcev. Več v dnevnih poročilih.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
,Jutro‘se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
■v nasledLajilla. tdoaJraomaJa.:
Beclier ulica Stadion, Trevisail nlica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, nlica Cardncci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojaMni trg, Hrast. Postni trg,
Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Itaunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martin,
Ereigo), ulica Massimiliana, Boilčelj, ulica S. Marco,
Cecllimi, Ulica deir Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, (iramaticopulo, ni. Bandera, Spftder. ulica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. BeilUSi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto, Seglllill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Ltl£, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Smo Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstem vrhu p. Guštanj (Koroš.)
Cognac
Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
in rekonvalesente.
edino pri trvrdki:
slabotne
Dobi se edino prt
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana
Edini oblastveno izprašani
optik in strokovnjak
K. JURMAN
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Gostilna
v bližini Ljubljane ob glavni cesti, z lepim senčnatim vrtom ter z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, se odda takoj v najem. — Naslov pove uprav-ništvo „Jutra“.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih ,Jutra'. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Ceneni fotografski aparati!
Popolni fotogr. aparati, dajoči zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in učno knjigo: velikost slik 6X9 cm K 1-90, 9X12 cm K 3 30, 5-70, 9-70 itd ; (pošt; nina posebej). Eksaktni krasotni aparati in dvojni anastigmati nedosežno poceni. Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk po zelo zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj.
Elfr. Birnbaum,
tovarna fotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko.
Posestvo
v Rožu na Koroškem
obstoječe iz hiše in dveh oralov sveta se takoj pod jako ugodnimi pogoji proda. Na hiši je gostilna brez konkurence in že vpeljana mesarija. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje, prizidan salon, kegljišče, ledenica in klavnica. Kraj je za gostilno jako ugoden, ker se nahaja v bližini večjega kolodvora. Naslov se izve pri upravništvu „Jutra
i
Priirano rncfra, lahko tekoča solidna in r.cprelcslji\a so
KIMA kolesa.
hajcfcglmcjie jiirsHo. Iluslrovanl ceniki brezpisfr.o.
M. € miUTiiik
LJIBLJANA, Ct rajsl-a c. 9.
Šptcial. tigovina s kolesi in petim. deli. liliiiiTfJetKnJt1 kol«'*.
• •
OJ * #
Si
C u
■+—*	*
G OJ
O)
N
OJ
Im
C8
N
N
d>
U
£*
C
O
N
O
U.
CT3
N
OJ
• • • •
Pl
CD
OD
rt
•r—4
rt
O
ca o o ^ co Cd
O £ C/5 0.0 > .
k® ^ o m 3 ° -
oj Tj
O.
o--
co 03 O
.5 c
o.5i
■Fg
CTJ ca
N ^ ca
C5
SC
“■5>
>N W O mmm+
- »o
“••a -2  a o
c
g
<L>
E
o
> <iJ
c/> J2
CJ
O CU
U 0,0
Pension ,Vila Celestina* v opatiji-
ob kralja Karola promenadi
na novo urejene elegantne sobe z balkoni za eno ali več oseb, s hrano, ali tudi brez hrane. Električna razsvetljava ter kopališče v vili. Dobra pitna voda iz Učke. Krasen razgled na morje in okolico, na razpolago je tudi vporaba vrta. Pension se nahaja v lepem mirnem kraju Opatije v bližini morja. Cene nizke! Domača postrežba! Priporoča se
R. JUVAN, Opatija. „Svoji k svojim“.
Cenjeni trgovci in obrtniki. =====
Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi.
Telefon štev. 299.	Poštni predal štev. 54.
Izd.eloTra-n.ie igrx£xč
Ernest Hoffarth jun., Dunaj VIII.,
PfeilgBsse 3*4.	******
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijaka garnitura \
Huzarska	„	J	obstoječa iz Čake, prsnega
Planin, lovcev	,,	f	oklepa,	sablje, patronske
Dragonska	„	(	taške,	puške v najfinejši
Dlanska	,,	j	izdeljavi
Telesne straže	,,	/
Prekupovalcl specijalnl cenik.
4-—
5*— 5’— 5 — 5*— 6-—
Razpošlljatev po povzetju.
Č2-u.d.ež; amerilcaiislce industr ij© izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik*.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo Seštevanje in so njegove giav ne prednosti ob naj pri-prostejši uporabi in brezhibnem funkcioniranju: na eni strani veliko razbreinenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10 60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 12. lq.
Glasbena Matica je prvi- = Viktorja Parme: = krat izvajala njej poklo-	JHOZ
• t balada dr. Fr. Prešernova. —
njeno novo skladbo
Posnetki za klavir se dobe v vseh knjigarnah za ceno K 4’—.
Založila
:: Ig pl. Kleimnayr & Fed. Bamberg v Ljubljani ::
Nekaj izborno ohranjenih
utomobilov
t; seli. TreliUsosti se ceno proda.
Aloje ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobllov In trgovina
Ing. JURIJ TMEJ, Dunaj XVII,
Santero-asHe 13.
• ■ v	•	1,	i	■
Edina velika izbera == najnovejših ==
svilenih, lister in dežnih plaščev za dame - kakor kril in najmodernejših bluz. -
Panama klobuki od 6 K naprej
Velika zaloga oblek za gospode in dečke iz najnovejših chanteclais vzorcev.
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
99
JUTRG“ se prodaja
po 4 vinarjem
tol^akarnali:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Plcliler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. MrzIIkar, Sodna ulica &ublc, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica.
Stično, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. IJSeiličnlk, Židovska ulica Klelnstelu, Jurčičev trg.
Wlsiak, Gosposka ulica.
KuNtrin, Breg.
Tenente, Gradaska ulica Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Iiiaznlk, Stari trg. Nagodfc Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesla. Trco, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cest* Elsner, Kopitarjeva ulio» Bizjak, Zaloška cesta. Kemžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta Svetek, Zaloška cesta JniiiŠek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince.
Sterkovlč, Dunajska cesta
Ustanovljena leta 1831.	ii*yvwjo v*i.	~------------------- ^	,
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Nt^jvečja zavarovalnica avHtro-om*sk« ilržav«
Ustanovljena leta 1831.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blaRu, talinski vlom, Škode vsled prevažanja. poSkodbo jrcal in zvonov. — Na življenje In za doto v	£
mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb ra kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za Škode nad
milijonov kron. Premoženje družbe znaSa nad 392 milijonov kron
SVooJZ: Ljubljanska kreditna banka ? LJnbllani.
Htrlturj«va ulica ntev. U.	_
  - Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, 3arajevu ln Gorici.---------------
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 |» lo