——    45   -----
Narodne stvari.
I     Nemško uradovanje v kranjskih deželnih
uradih.
Ker se je po sklepu od 10. januarija 1879. leta Demškutar3ki večini našega deželnega odbora zljubilo, skoraj po vsem nemščino vpeljati v deželne urade, se ve da — kakor je v zadnjem deželnem »boru poslanec dr. pl. Schrev trdil — ,,brez žaljenja enakopravnosti slovenskega jezika" ne bo napačno, nekoliko pojasniti nujno potrebo, korist in važnost tega sklepa, in pa spravoljubnost, katero naši ustavoverci v tem  sklepu   nam nasproti prinašajo :
Iz zgodovine slovenskega uradovanja posnamemo tukaj sklep deželnega zbora od 21. oktobra 1869. leta, kateri se glasi:
1.    Uradni jezik pri vseh uradnijah deželnemu odboru kranjskemu podčinjenih je od 1. januarija 1870. leta počenši -jezik slovenski.
2.    Izvršitev tega sklepa se nalaga deželnemu odboru in njemu se ob enem prepušča, da izjeme, ako bi bilo potrebno, stavlja in v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru o tem poroča. —
Kako se je ta sklep formalno rešil, kažejo sledeča , v seji deželnega odbora dne 4. februarija 1870. leta sklenjena vodila :
Od 1. marca 1870. leta počenši je slovenski jezik uradni jezik v vseb pod deželnim odborom stoječih uradnijah.    Izjeme od tega pravila so sledeče:
1.    Vložni zapisnik je slovensko-nemšk , to je po jeziku, v katerem so dohajalne vloge pisane, le regi-straturno kazalo naj se piše za zdaj nemški.
2.     Nemško se na Kranjskem piše nemškim občinam, vojaškim uradnijam in pa takim privatnikom, o katerih se za gotovo ve, da ne umejo slovenskega jezika; — zunaj Kranjskega se nemško dopisuje vsem uradnijam, le deželnemu odboru goriškemu in uradnijam trojedne kraljevine se dopisuje po slovensko.
3.     Nemške vloge strank in uradnij se rešujejo po nemško, Blovenske pa po slovensko.
4.    Sejini zapisniki deželnega odbora se pišejo slovenski ali nemški, kakor je sporočilo odbornikovo slovensko fcli nemško.
5.    V vseh opravilstvih, ki tičejo zaklad zemljiške odveze in posiino delalnico, je uradni jezik nemški.
6.     Deželnemu računarstvu je v vseh administrativnih opravilih uradni jezik slovenski, v kontrolnem uradovanji pa za zdaj in sicer do marca meseca 1871. leta nemški, od marca 1871. 1. počenši bode slovenski; med časom bode deželni odbor po posebni komisiji za to skrbel, da se računstvu in blagajnici potrebno imen-stvo (terminologija) določno ustanovi.
7.    Proračuni različnih zakladov, ki se deželnemu zboru predložijo, kakor tudi računski sklepi ustanovnih zakladov so slovensko-nemški.
8.    Uradovanje deželne blagajnice je v vsem, razun opraviistva v zakladu zemljiške odveze, slovensko.
9.    Deželnim dobrotnim zavodom veljajo za občenje z uradnijami in strankami v deželi in zunaj dežele glede rabe slovenskega in nemškega jezika ista pravila, ki so navedena pod številkama 2) in 3). —
Ta pravila so se vsem pod deželnim odborom stoječim uradnijam in napravam glede uradnega jezika kot vodilo, po katerem se imajo ravnati, naznanila.
Že formalna rešitev dotičnega zborovega sklepa kaže, da takratna narodna večina deželnega odbora je domačemu miru na ljubo nemškemu uradnemu jeziku veči delokrog po izjemah pustila, kakor jih je pa praviloma izključenemu uradnemu jeziku »slovenskemu" pri uradovanji ostalo.
A tudi tega še ni bilo zadosti! Vsled nezmožnosti mnozih uradnikov in vsled tega, da seje od predsedstva deželnega odbora izključno nemški jezik rabil, in najbolj še vsled lanskih novih volitev, katere so še tri slovenskega jezika nezmožne, oziroma temu jeziku smrtno sovražne odbornike posadile na odborniške sedeže, bilje že po praksi skoraj izključno vpeljan nemški jezik v vse deželne urade, kar tudi najjasneje priča do malega z nemškimi spisi napolnjena registratura.
Toda vse to še ni zadostovalo našim „spravoljub-nim" in „pravičnim" ustavovercem. — Raztrgali so karto tolerance od 4. svečana 1870. leta, — raztrgali so se bolj tolerantno prakso in vrgli so jo v obraz paragrafu 19. temeljnih postav, v obraz spravo-Ijubnemu našemu narodu!
Mi nimamo vzroka, obžalovati ta sklep ustavover-cev, — mi tukaj konstatiramo samo ta čin njihove miroljubnosti, da naš narod ne pozabi, da so ustavoverci raztrgali ono karto, ki se sme zvati „karta tolerance", — in našim nasprotnikom že zdaj damo zagotovilo, da nam ne bo nikdar več skrb karto to krpati, kakor smo jo dozdaj krpali iz gole želje po notranjem miru, ampak da se bomo vprihodnje držali vse in stroge naše pravice v deželi, ki šteje nad 9 desetink slovenskega naroda, komaj eno desetinko pa nemških prebivalcev.