PUBLISHED AND DBTMUPTID UNDER PERMIT (No. 566) AUTHftRgED BY THE ACT OF OCTOBER 6. 1917y ON FILE AT THE POST OFFICE OF MEW YORK, IT. Y. By Order og the Preset, A. B. Burleson, P. Bg^CkiL Največji slovenski dnevnik ▼ Zdrolenih državah. Velja za tm leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavce? v Ameriki- The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sondays and legal Holidays. 1W 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 279. — ŠTEV. 279. NEW YORK, TUESDAY, NOVE MBER 29, 1921. — TOREK, NOVEMBRA, 1921. VOLUME XXTX. — LETNIK XXIX. Z WASHIN6T0NSKE KONFERENCE V AMERIŠKIH VLADNIH KRO GIH SE BOJE, DA SKUŠA FRANCIJA SABOTIRATI KONF ERENCO. — SPRE JEM BRIAN-DA V FRANCIJI. — JAPONCI SO DOBILI NATANČNA NAVODILA GLEDE NADALJNEGA STALIŠČA »preitiil njegov j>arnik v pristaniške inoi'an oddeiek torj^edndi nisdeev. Ti rnsilei hodo prišli iz ( ht'rhourira in Bresta ter se zdril- Washington, I>. i\, 28. nov. — V vladnih krogih s<» skrajno «»«ror «Vni nad iia>'inom, k;«ku postopu-.»■» Kraneozi z razo roževa lito kon- ft-reneo t»*r nasveti j'» prijKiroeili žili na visokem morju. ain«riške«ra predsednika. Potem Washington, 1). O.. 28. nov. —-k«, s.« Briai.d tak«.reko<" "v vi- 1'ot s«* j«* danes izvedelo, je do-I.; rju" pos!f»vil od \Vas|iiu«rtona, I i! admiral Kato, naeelnik ja-.,<• sedaj tudi njesrov naslednik.' ponske delegacije, i.r Tokija na-\ iviani. kot naeelnik delegacije, t:.n<"na navodila glede nadaljne-pripoinoge! I; razširjenju razdo- »a stališča, katero naj zavzame ra m»«ov-vratku z wushinvrtof.ske k on fere- zroi'a že samo dejstvo, da je za-ee približal francoski obali, bo povornik Landru-ja Maitre M910-_______(Jiaferi, eden najboljših francoskih kazenskih zagovornikov, veliko nestrpnost, kajti vsakdo lio-če vedeti, na kakš«'n način se bo OBLEGAN V HOTELU,o il SVOJ",ežarae DR. LORENZ JE V Italiji je prišlo do demonstracij proti Francozom, radi prerekanja med Briandcm in Shan-zerjem. San Francisco, Ca.. 28. nov. —' V/ashingtin, I). C. 27. nov. — Pri senzacijonalni obravnavi, ki ( leni kitnjskr de]e::aeije so pre- j Napolj, Italija. 27. novembra. s< vrši v tukajšnjem mestu, je pričani, «ln U> konferenčni ko- j Ti ot i francoski 111 demonstracijam, bil danes zaslišan s un Fatty Ar- n.itej «j;lt tie p: eifi.'r.ih in daljno-. ki so izbruhnde v Turinu tekom buckle, katerega dol/e, -vabljena. Deklica j-* precej pila Celo obnašanje Landru-ja tc-j. , .___v • ^ , . . . zatem ods'a v kopalnico. Ar- — Ikoni obravnave, ki je steer nudilo». . . . v . _. . , • , 1 buckle pravi, ričaku- jejo zdravnika, se je vlila proti Murray Hill hotelu, kjer stanuje dvorano I Niti najmanjšega sledu niso našli niti o eni izmed enajst h oseb, katere je baje Landru zvabil na kot obsedena. Arbuekle priznava, da je rekel - Ce ne bo takoj tiho, bom vrjrel skozi okno. Arbuekle j* vtajil vse, kar so zdravja iz rok dunajskega1 na jih tam umoril, razse-1 i/povedale pVejšnje priče. kal ter uničil trupla. Ko bodo pričeli porotniki s svojim razmišlja- zdravnik! Že zjutraj so"se oglasi- J1-''' ]\(,i]n morali vpoštevati tudi li obiskovalci, a dr. Lorenz je bil zaposlen s številnimi pismi, katera je dobil. — Jaz imam le dve roki in - Na poroto je napravila Ar-bueklova izjtva jako ugoden vti<. Zagovar.ia ga pet advokatov in f> > najbrže oproščen. I delovanje v 1 amenu. da se v (lo-I . gledliem času zopet uveljavi absolutno suverenost in neodvisnost kitajskega naroda. To svoje domnevanji' so utemeljevali z dogovorom, do katerega so prižl" danes prizadete velesile in ki se tiče odprave inozemskih ]*»sinili sistemov na Ki-tnjskem, kakorhitro ''bi razmere jamčile uspešnost teira koraka." Lodge, član ameriške delegacije, jfJ pristal v zahtevo Kitajske, da sama upravlja svoj poštni sistem. Odobrenje te akcije pod-komiteja se smatra za zagotovljeno, kakorhitro bo sklep predložen komiteju za pacifične in daljno-iztočne probleme. Kedaj S'» bo umaknilo 124 japonskili poštnih naprav, 1:5 francoskih, 12 angleških in ene ameriške, bo od- kumulativna pričevanja skupine odličnih znanstvenikov, anatomov antropologov, zdravnikov in dru-j ^ gib izvedencev, ki so po« 1 prisego t^ ROJAKL NAROČAJTE 8E tet prstov, — je rekel.— Kar' izjavili, da so se nahajali ostanki morem storiti, bom storil a vsega 1 najmanj treh oseb med smetmi in pepelom, katerega so našli v vili i ., .. . .. . .. Vj . , v Oambais. Nato morajo možje I zmanjšati tmljenja človeštva ter ... , . , , . , r *l J 1 J J ki bodo določili, ce naj pade gla- va Landru-ja, tudi dognati, če je mogoče vpeliti trupla v tako NA "GLAB NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV NIK V ZDH ntŽAVAH -domnevati, da jih vodi v smrt. delam to že Štirideset let. Rekel je, da bo porabil d«^ honotiarjcv, katere dol>i od bogatili pacijentov za revne dunaj-'izvVd*-nci so" izjaNnli. da je'i'otnike, da "se ne sinejo pustiti ske otroke, posebno one iz sred- Naloga državnega pravdo ika je lahka, kajti njemu je treba le majhni peči kot jo je imel Lan-'naštevati dejstva ter opozoriti po- preteklega večera vsled objavlje-nja sporočil iz Washingtona, v katerih se je glasil«., da je prišlo do ostriu besed med francoskim predsednikom Briaiulom ter italjanskim senatorjem Schanzer-jem, so sledile demonstracije v Napolju, tekom 'katerih je bilo več ljudi ranjenih v revolverskem boju med policijo in demon-st rant i. Razkačena vsled poročil v katerih se je navajalo ostre besede, katere je naslovil francoski SKI AGENTI. Washington, D. C., 27. nov. — Visoki uradniki so izjavili, da je r.ajti med prohibicijskimi agenti številne, ki imajo neprestano go-\ore, mesto da bi posvetili svoje uioei dejanskemu izvedenju suha-škib postav. Zakladniški department je danes razmišljal o teh pritožbah. < t prav ni zakladniški department še ničesar izjavil glede možnih korakov, katere namerava storiti v tem pogledu, je vendar vrjetno, da bo opozoril prohibi-cijske agente, naj omeje svoje govorniške nagibe na minimum tei se rajše posvete svoji dejanski službi, namreč izvedenju pro-hibicije. ni marala i?ostati "grofica", ker i ne veljajo v moderni Nemčiji ple-menitašev ter se od njih navadil časih. S tem je tudi prišel konec pustolovstvom človeka, ki je bil slu-žabr.ik številnih avstrijskih ple-menitašev te rse od njih navadil nianir in načina življenja. Svoja slepnrstva je vršil z veliko raiiniranostjo ter prekanil številne, celo take, ki so sumili, da nekaj ne "štima". Eden izmed Vanderbiltov je bil njegov najbolj intimni prijatelj, a denar je ponavadi dobival od manjših luči, kajti znana stvar je, da so miljonarji kaj skopi in previdni ei jih skušii kdo ''napumpati''. SRBSKA ZDRAVNIKA V AMERIKI. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR skega senatorja, je tolpa demonstrantov. obstoječa večinoma iz dijakov in fašistov, vprizorila parado po glavnih ulicah mesta ter kričala: Abbasso Francia! (Dol s Francijo!) Nato se je tolpa ban-ditov napotila proti francoskemu konzulatu, katerega je hotela na-pasti, a tam je zadela na odde-visno od krajevnih razmer, ven- 1,.^ tristo mož, katere se je pozva- m in istrski predsednik na italjan- 2a icto 1322 je ža v tisku. Pri- njega stanu, ki trpe največje po-»da prihajal pogosto smrdljiv manjkanje. — Jaz »e ne smem dim iz dimnika njegove A-ile. vrnit, k njim praznih rok. — Zagovornižtvo ne sme pozabiti je rekel. Prestar sem. da bi se stalno naselil tukaj, a bom ostal, dokler mi bo dopuščalo zdravje. Številni pohabljene i, ki so pri- to mogoče in priče so izjavile, 'zavesti. Zagovornik Landru-ja pa mora vprizoriti veliki poskus, da reši življenje svojega klijenta. j*osti se je že govorilo o konečne-da se je cele tedne razvijala pred .mu udarcu, katere ima baje Giaf-duževnimi očmi porotnikov slika Iferi pripravljenega, a eelo oni, hladnokrvno izvrševnih umorov,|ki so prepričani, da pripravlja kot si jih more zamisliti le blaz- zagovornik nekaj, ne verujejo, 1 a bo mogel rešiti s tein svo- šli včeraj v hotel, so prinesli - naravnofit patološke prebri- sehoj priporočilna pisma odličnih I nost j ter ^tati 1oliko r.asa ne. ljudi. N^ter, so pnsl, z denar-|zasWovan c^prav se -€ cpla jem, a drug« brez. a zdravnik Francija ,mejala lahkoti, s ka-je postopal z vsemi enako. ^ Jdobil ta di aovek Dr. vsemi enako. Lorenz je izjavil, da ni dar pa je upati, da se bo zgodilo to v doglednem času. Čeprav je treba rešiti še važna vprašanja, kot je raprimer 0110 japonske ekonomske kontrole nad Madžnrijo in Mongolsko, so kitajski deleg-ili vendar prepričani, da bo obsegal novi red na Kitajkam naslednje: Odpravljen je takozvane ekstra teritorijaluost.i, glede katere sc je dogovorilo v principu osem sil, vključno Japonsko. Na temelju umaknit ve inozemske kontrole h; lahko Kitajska raztegnila svoje lo na liee mesta, da vzdaže red. Najbolj resni dogodek v zvezt s temi demonstracijami se je dogodil, ko je našla poulična drhal neko francosko zastavo ter jo javno sežijala sredi burnih izjav, naperjenih proti Franciji. Rim, Italiji, 27. novembra. — Minister za zunanje zadeve, Delia Torretta je danes objavil, da je dobil od senatorja Slianzerja kabelsko sp >ročilo, v katerem zanikuje slednji odločno časnikarska sporočila iz ameriškega glavnega mesta, soglasno s kate-pravosodje v dele svojih ozemelj, J r]mi je rabil francoski ministrski ki so bili dosedaj pod pravoso- predsednik ostre besede proti ita-djem tujih držav. i Ijanskemu delegatu na neki seji Kitajska bi dobila kontrolo nad komiteja v Washingtonu. železniškimi koncesijami in tudi | — Ničesar takega se ni pripe- ; ga klijenta, ter poraziti obtožbo j T[pravo Železnic po celi Kitajski "tjl0, _ se gla:;i v sporočilu sena- države. Vsled tega se obračajo za omejeno d<.bo. - | torja Schanzcrja. — Razprava v s, daj vse oci proti Giaffen-ju ki Razveljavljene bi bile pogod-^"komiteju je bila živahna, a ko- Profesorja Radenko Stankovič in Jurij Jovanovič z belgrajske-ga vseučilišča sta bila v soboto hodnji teden ga pricne-no razpo- gosta mednarodnega srbskega šiljati. Cena je 40 centov. Kej-smo ga tiskali le omejeno število izvodov, r^j ga vsak, ki ga hoče imeti, takoj naroči. SLOVEMC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York City. < ArtvprtlRomflnO - zgojnega komiteja v nekem new-(i>kem hotelu. Doktorja Stankovič in Jovanovič sta v Ameriki kot gosta Rockefeller Foundation, da pripomoreta k ustanovitvi medicinske fakultete v Bel-gradu. zase toliko žensk, ki so prišle k zdravljenje pohabljenih delo, eu-• . da five z njim fer mil de/ev, temvrf delo znanosti. ^ P°* izročile svoje prihranke, je ostal štev ne pride čudež, temveč zdrav- v srcu ^ osnovrni prin 11 ta . cip pomilovanja vspričo tragične Dr. Lorenz je star 67 let in[11sode dobroduženih lahkovernih čeprav so njegove roke še vedno žonsk ki ^ gle gogf^o z držav-močne, ni vendar vec tako krep- nim pravdnikom v smrt z glava-kega zdravja kot je bil pred,m5 p0inirai romantike. Čeprav je osemnajstimi leti. ko je prwel pr-lhilo pr(lcej komičnega v teh lju-vič semksj. Težko delo zadnjih bezenskih aferah Landru-ja, je por dni je povzročilo pri njem javnost vedno upoštevala dejstvo, motenje prebave. ^da so našle te ženske ravno v času, ko je prijelo pojemati njih [borno življenje, novo srčno za- je znan radi svojh sposobnosti v kriminalnih zadevah in celo oni, ki bi radi videli, da bi padla glava Landru-ja pod gilotino, bi ra- be, tikajoče se najemnine prista- rektna. Gospod Briand je dal iz-niše in mornariških postojank na riiZa franocoskim nazorom in jaz Kitajskem, ki so sedaj v rokah SPm trdno ustrajal na italjanskem di videli, da bi njegov zagovornik j Japonske, Anglije, Francije in stališču. Gospod Briand se ni po- kmalo danes rešil Landruja s po-J IlaJlJe-močjo zaključnega efekta. 1 Današnji listi so poleg drugih novic tudi objavili, da so našli v bližini koče v Bivieres, kjer je Landru stanoval s svojo resnično družino človeški okostnjak. Policija in sodnijski agenti so od-?li tjakaj, da preiskujejo zadevo, vepdar pa ni vrjetno, da bi se 27 UBITIH V BELFASTU. služil nobene besede, katero bi se moglo razlagati kot razžaljivo za Italijo. 'devo. o ka>eri seveda niso mogle ri, --bilo med ubitimi trinajst prote- Belfast, Irska, 27. novembra, stantov in štirinajst katolikov, Oficijelna poročila, ki so bila ob- med ranjenimi pa eno in šestde- jcvljena danes, pravijo, da je bi- set protestantov in eno in tride- lo tekom nemirov v zadnjih par set katolikov, dnevih ubitih 27 oseb in da je Policija je danes zjutraj are- spravilo to zadevo v stik z umo- > znašalo število ranjenih 92. So- tirala nekega dečka, v kojega ri. kater« so naprtili Landru-ju. ^ glasno z oficijelnimi poročili je žepu je našla ročno granato. 1 Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom nato bauko IztriojeJ« po nitki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj m bile naše cene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja am udnje poŠte in izplačuje Ur. pofttnt čekovni a rad" | in "Jadranska banka" v IfaHJani. t 300 kron ...... $ 1.20 1,000 kron ...... $ 3.90 400 kron ...... $ 1.60 5,000 kron ...... $19.00 500 kron ...... $ 2.00 10,000 kron ...... $37.00 Glasom naredit« ministrstva aa poŠto in brzojav v Jugoslaviji je sedaj »nogoče tam nakazovati zneske potom pošte edinole v dinarjih 1 ca vsa£e Štiri krone ko izplačan en dintir; razmerje med dinarjem in krono ostane 4or*j aelzpremenjeno. IWija la sasedsno ozemlje: Razpošilja na zadnje in izplačuje 'Jadranska banki" v Trsta. j 50 _____ $ 2.60 500 lir ...... $2^.00 100 lir ..... $ 4.70 1,000 lir _____ $44.00 300 lir $13.50 Nemška Avstrija: Razpošilja ua zadnja pošto In izplačuje "AJriatiseiie Bank" na Dunaju. 1,000 nem -avstr. kron $ 0.95 10,000 nem -avstr. kron $6.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avstr. kron $25.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoše podati natančno eene vnaprej. Mi račm^mo po ceni istega dne kot nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopnik! "Jadranske Banke" in njenih podrnš-nie imamo zajamčeno izvanredno n godne pogoje, ki bodo velike koristi za one, Id se ia ali se bodo poslnievali naše banke. DjBr nam Je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po nMFTork Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK, 82 Cortlandt St., New Tork (IdfMtlamat) i GLAS NAHODA. 2D-,NOV. 1921 "GLAS. NARODA" •LOVE NI AM DAILY mind and PublUiM« hy BLOTINIC PUBLISHING COUP AKT aorporaUaal LOUIS BENEDIK. Trutunr PRANK IAKUR, PrMldti* Pite« of BusIimu of thm Corporation and Addrcaaaa af Abov« Officlara: m Corttindt Str«*«. Bfrwigh of Manhattan, New York City, N. Y. "Qiaa Naroda** (t:tajA vsakj den Izrswnil nadeli In praznikov. Za rcio lato valla list aa Amerika Za New York &a celo lata la Canada MJt za pol (ata Za pel lata . u.ooz« inozemstvo za cilo lato Za Utrl lata " fi.fi« za POI leta W7JH 9TJK ISM • LAS H A R O B A (Vole or t*e Peopia> S vary Dajr Excsp* Sundays and •w'iecKptlr.r. rearty tMC Adee^laamente on brer podpiaa la po Hooey Order. Vrl tudi prejšnjo M\al»fie aa prloMayjo. Zmntte naj oa MaffovoC kraja n^roCuUurr pmataao. d«, a« da hitre]« najdemo naalovnOa. Cortfandt Street. GLAS NARODA Borough of Manhattan. New York, N. Y. T«..ephone: Cortlandt 2876 C TP. *P£S fffig?) CPUIHC.i3 ga vprašanja iz rok mile tntante v roke zapadnih velesil in da jim bo mogoče še nadalje izigravati Italijo proti mali ant&nti oziroma proti Jugoslaviji. Zato je sklenil cgrški ministrski svet dne 31. oktobra važne odločit'. -: Ogrska vlada ugotavlja, da ima Ogrska kot suverena država sicer edina pravo izvoliti si svojega kralja, pri-Zi v a pa da j« habsburško vprašanje mednarodnega pomena in tla je treba pri njegovi rešitvi poslušati tudi mednarodne čmitelje. Ozirati se je treba pri njegovi rešitvi iia evropski mir. Če se zamislimo v madžarsko j-olitično psih-1, si lahko predstavljamo, kako težak je moral biti ta sklep za ogrsko vlado in ni dvomu. da bodo poskušali najti kai-ršenkoli izhod iz te zagate. Že se pojavljajo glasi, ki pravijo, da mora dobiti odstavitev Habsbur-žanov mednarodno a eijavnost le tedaj, ako jo odobri ogrski parlament v zakoniti obliki. Ogrski legitiiiiistični krogi so mnenja, da je v parlamentu pač proiikarlistična. težje pa da bi bilo dobiti proti-habsburško večino, ker je v tem slučaju prav občutne angažiran tudi Horthv osebno i njegova hči omožena s sinom bivšega nadvojvode Friderika . Ta boj bo eden najtežjih notranjih bojev na Ogrskem, ker s»* dotka madžarske notranje neodvisnosti in mnogili zasebnih interesov tienes odloeilnih mož in ne iii se čudili. ee bi st-vodil iz tega boja popolnoma nov političen režim na Madžarskem. Iz Slovenije. SE PAR BESED. KonlVivnea v Wa.sliiiJgtoiiu, ki namerava spraviti <.r«»žj«' - svctii. jo povzrfN-ila senzacijo, ki ni l»ila na njenem programu. Povzm«'*il jo je pravzaprav govor imneoskegn mi-i istrskega predsednika Briattda. Med Kraiieijn in Anglijo so poraja spor. Zaenkrat jo i«» le maj lie m spoivek. ki pa obeta poslati usodepolen za ohe državi. Položaj je primeroma resen. Oba najvažnejša zaveznika nista vee dobra prijatelja. IVevoo različni interesi so bili. liiisprostva prevelika. in do zloma je moralo priti. Hriand ga je polomil. Hotel se je postaviti kot velik govornik in je ustrelil preko eija Host i je podertaval, toda ne na pravom mestu. Toliko je govoril o nemški nevarnosti, ki preti Fran-eiji, da mu ni mogel niliee verjeti. O Neuieiji je pretiraval, o Kiisiji je pa lagal, ko je govoril o njeni enajst iniljonski armadi. "Pri tej priliki" — je rekel Hriand. **bi vas opozoril na Rusijo, iiusija ima stodvajset iniljonov prebi-valeev. Tam vre anarhija in že prekipeva. Rusija ima velikansko armado. Kaj bo napravila.' Kdo ve, kaj se bo zgodilo tam? Pred poldrugim letom je hotela Rusija zavojevati vso Kvropo. Poljsko je hotela zgnjaviti. da bi si ]iriborila pot na Nemško, kjer nekateri elementi hrepene po nji. (iospoda moja. Tedaj so bile težavne ure za Franoijo. < e bi takrat ne bili dobro zavarovani, «*e bi se takrat piivalila preko meje velikanska anarhistična armada, kaj bi se zgodilo z nami.' Kje bi bila »lanes Francija, kje bi bila danes ostala Evropa i Francoska armada je pa bila na svojem mestu. Rešila je sebe, Franoijo in svet." Briand je lažnjivee, ker hoče dokazati svetu, da je sovjetna Rusija napadla Poljake. Resnica je pa, da je Poljska s pomočjo Francije sama napadla sovjetsko Rusijo ter sama vdrla v okrilje ruskih meja. Poljsko armado so vodili francoski oficirji iu poljski vojaki so streljali s francoskimi patroni. Kaj jo res Hriand pozabil na tisto zgodovinsko brzojavko. ki jo jo bil poslal z njegovim dovoljenjem maršal Fooh Pilsudskeinu? Brzojavka se je namreč glasila: "Trenutek je napočil! Storite vse. kar je v vaši moči Francija je z vami. Ne obotavljajte se! Mi bomo poravnali vse stroške!" Konferenca, katere se vdeležujejo taki hinavci kot je Hriand, ne more imeti dosti uspeha. Od itnljanskih flnaticarjev ob- Jnedržavljan ne doseže. Država ka-streljen. kur tudi na i*im]. ]\i si poma^i lici- Lovrenc Debelak, posestnik izjjemnrki ali ki nima vojakov-dr-Koprivnika v Bohinju, bi moral! /avljanov. taka država in tak na-dne 1. novembra odriniti k voja- rod sta bile še vedno iii bosta tudi kom. V ta namen iii pa ker so za-j vedno obsojena poginu. Že iz načeli mejo med Jugoslavijo in Its- čelnega stališča: Ruse se naj od-! i jo strožje zapirati, je še! čez de-j si rani iz pograuičnih čet in sploh marl:acij»*ko W. počijo streli. ki so jih; kršnega pri nas ni. 1'oleg teg.i je ruskega vojaka tako. Ruski vo- Peter Zgaga Pravijo, di se je to v resniei 7godih>. Xo. pa reeimo. da se je. Kot znano, se je vršil letošnje poletje velik boks med Denip-seyem in Cai pentierjem v .Jersey t'ity. Zmagal je Deuipsey. kljub l"inu so pa simpatije Amerikan-cev ostale na Carpentierjevi strani. Dotični boks so tudi kinematografi rali in sedaj kažejo slike po svetu. Zbrala se je družba znancev in med njimi je bil tudi nekdo, ki je bil v mestu šele en teden ter ie šele pred enim tednom videl prvič v življenju kinematograf. Govorili so o Cnrpentierju in ilempseyu. Vsi so bili za Carpen-tiera. samo novodoslec je bil z dušo in srcem za Dempseva. — Kaj bo Carpentier — je ugovarja L — Že eel teden hodim gledat bok v kinematograf, pa do- '1 ilugnalouanska Ustanovljena 1. 1898 Kalni. 3febnirta Inkonx>riraisa 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. 'oddali fiuanearji, «^toji-."i ob meji.jnaziranj« zdaj n i Ca rpe n t ier zmagal. , l niti enkrat i i Ženske bodo v hlačah — pravi j neko modno poročilo iz Pariza.} To so že sedaj. In sicer vsak večer — ko stikajo za drobižem. \ Glavni oritoroiki: Pr&ls4&aik: HT7DOLF PEJRDjslN, 4*23 E. 1850» St, Cieveb-ni, G. Podpredsednik: LOUIS P A LA NT. Pet J 06, i-earl Ave^ Loraln, O. Tajnik: JOSEPH Pi^HLita, 1H/, Blagajnik: GEO. U BBCZiVi*, FV, Mlnn. Blagajnik neizpiaficdk c^ulata: JOHN StOVEHN, S24 Fl 2nd A?«, W. Do^atk, Minm. Vrba vri Dr. JCS. V. G K AX1E K, 842 E. Ohio St.. NJS., ^Ituat: ghf Pa. Našatni MOIIOH MI^ADIČ, 2G03 So. Lawnonia Ckicag«, HL FAANK SKRABEC, 48Ut Wasbin^tOQ St., Denver. O*o. Parotel «dbor: iWaONARI) SLABODNIK, Box 480. l-nj", Min«. fiREGOR 3. POHEKTA, B&z 170, Black Diamoad, WaaH. FRANK ZORICH. «217 St. Ciair Ave., Cirveliutč. O Zdruze^^tafi odi>:r: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Are., Rockdale, Joliet, III. PAULINE ERMENC, 53» — Sr«l Streei, Ta »a^e, IU. JOSIP STERLF-, 4C4 E. Mt^sr Avenue, Pueblo, Celo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegaa, III - Jedaotino niadno glasilo: *Gias Naroda". f-- I En strel je zadel Debelaka v tre-j da je pri nas nemogoče. Ru buh. Financarji so ga pustili le-jjak je vajen videti v mužik ,/.at! na li<-u mesta iu niv» ver'knntn j/.iiit-uili zanj. Poziio oonori s-< ga ^k.net ]>a ni noibeu mužik. teyiv •našli ljudje nexavfstuega in so o-;«>n je polnopraven državljan, l! ;n /.orili orožniiko **anieo v Sa-!d:te uverjeni. da bi liu- v Ra.rerahi I vodiijalu Orožnis. vo ga je za prvo:gnspo'Iu v ellindru tudi u jHilnotci! jsilo obvezalo, nato pa odredilo, mirno pustil prestopiti mejo. l/j j da se g t prepelje v b-Miiieo. |io5iljajo na glavue^a tajnika. Vae pritoži« naj se pošilja na predsednika porotnega txlborz- Prošnje za eprejem novto Oanor ln bolniška spričevala naj se pcSilja n* vrbovnegt zrtrfitnika. Jugoslovanska KatoM.-ka Je !a'»i. Ker s<- pri •lah ne prikažejo, zalo morejo j bili prisiljeni j>ovz« lignit i svoj uganjati vojaki vsakovrstna nasilnosti, !:akor tittvuie. posiljevanje ž"M in drugo. Z Notranjskega čaj« I *rlas prot i nerednost ini in zloei , ... „„ . , . ,, ... ■ por. ra jo- tla pus-ajo Rusi ti- hiom. ki s<> g. de v Sloveniji vs!ed', . ... . ... , ., .... nolapee ratli preko meje. cesar l^nij.-du takozvaiiih pogranienili Jeet. Sedaj jia se je prijx'til na rvega zvišanja sali. obrazi podalj- »k!e ne prej odne-boino |. , i>. i , v ., . nali. d 1 jiwik, star ob let, oi-e ill otrok. , .. . I . ....... . godne rešitve te koeluve zadeve. js v o iega polja, ki lezi na zasede- . . . . .. * -i! •- V sled načelnih vzro,;ov, neznanja nem ozemlju. Ker je bila spri.-o . . *' ' - , , , !jezika, slabše vojaške morale ter H lhotapstev utlana stroga odred-1 'oa. da se ne sme nihč i*e pustiti malomarno :i ruskih oficirjev mo- i mejno erto po šesti uri, s<* je nas1..' . ' ; ' i. ' .. i • i i i- - i i ki^ne samo tz »lasih ljudi! Namen i tovariš podvizal, da In prišel do- ..... .. ! - i . r, , -, vlade, ki je stvorila iz Ruw»v po Naš sosed j ? ])lanet Mars. Mars ima trikrat manj privlačne sile kot jo ima naša zemlja. Vsled . tega tehtajo stvari na Marsu tri-1 krat manj kot bi tehtale na naši ■ zemlji. Sto naših funtov tehta na Marsu dobrih trideset funtov. lIo-_r ve. koliko bi bila vredna i na Marsu naš i jnirosjovanska kro na ? jjyj' .zan od svoje pra\e domovine, se • je torej naenkrat znašel pre.) na-jl'-go kulturne sanie;> -moe:. Podajamo par besed o tem, kako jt ; njegova kulturna sila prišla do izraza iii razmaha | Najprej j - iz p.•treh« rodila "31ladi!:a f !e skromen poizkus delovanja kulturnih amaterjev. I".i so kljub i'aljanskemu pritiska ostali na svoji rodni grudi, drugem letu svojega obstoja pa se je "Mladika" uspo.p-Juila. I -rej -vanje je prevzel goriški r ».i "J ig. r-en s.eijalni roman izza let vojne iu okupaeije. " Metlvladje". Delo jl o:ipi-.al znani priuior.-Jci noveli-1 J. Pfilior. P.leg tega izda So-:*ijalna Mi-.tica eno knjigo Ljeni- pri- mov š** pre uro. Zakasnil }»a se je nekaj minut. Laška straža) ;.*a je pustila vsi eno mirno eezj mejo j rajo hiti pognuiičiie čete sestav ra po- j granične čete, je bila gotovo najboljša. Popolnoma razumemo, da Habsburško vprašanje: Takoj po Karlovem povr.itku iz Švice na Ogrsko je izgledalo, da njegov jtonovni A.n<- ni ni«"* drugega kakor obupen poskus priti zopet do prestola na Ogrskem /.:• vsako ceno. in prt vladovalo je mnenje, tla bo v slučaju neuspeha z ooinočjo krizo srečno preboleti in rešiti vsaj na videz svojo neodvisnost v volit vi novega kralja. Te kombinacije je popolnoma pre vrgel najnovejši korak velike antante v Pešti, ki se je odločil* i ristati na zahtevo nasledstvenih d-žav po odstranitvi Jlabsburžanov sploh. Ta korak velike antante jc izredno velike viui;ijepolitičn» važnosti, ker je ž njun premoste-no prvotno nesoglasje med veliko in malo antanto. družne pa je Madžarski za enkrat odvzeta možnost, braniti se še naaffie proti enoduani zahtevi zaveznikov po odstranitvi Ilab-buržanov sploh. Kakor izgleda, se bodo Madžari antanti udali. Vsaj delajo »e tako. Ogmki politiki dobro vedo, da je vsled zadnjega koraka velike antante v Pešti prešla politična incijativa v rešitvi habsburake- .. . . , .morajo Kii-.i. ce so ze v nasi dr- ustavil pa ga je vojak po- . . ..... . , - , - - ... s '.avi. opravi piti kako itjl domu,,. , . . . , . i -- , ... »i-re tudi popolnoma odobravamo, oast je imel do svoje hise le , , . , ,. . , . . \\/. tega pa ne sledi, da mora b.t.1 '»letrov. Ko so zaznali ljudje za . . . ...ji-.us ravno vojak. \ sako delo je prepir, so prihiteli iz vasi in rotili . . , ' , ' I., • , . . i i častno m d osi ikrat bol) potrebno Kusa, naj vendar pusti posestnika , . , ; \ . . , , ■ - ot pa vojasiia služba, kakor si io piomov. \ se zaman! \ sled krika . ... , . ,. ,. - - 7 t --.* , - - ;mislijo Kiis;. Krvavo potrebujemo l;udi se je začel plašiti konj ni jm>- . ' . . . . ... ^ 7 , |zel«znieo iz I rekmurja. enako po-s.stmk je imel največje težave, da , , . . ... ' i , • , , j » . • urebna je železniška zveza na Reje mogel konja sploh zadrzatj.!, T . ... . . »t u • --i r» -i • ko- v I^jubljani je nekoneana p< -Medtem je sproži! uils puško m ■ . . 1 , ' : '.r |< tj J te V krogla je predrla pljuča in srce • »osestniku. ki je ostal na mestu L , , , , _ , . „ i • - . . - ibetla krii*i po delu Zakaj ne bi mrtev. Razburjenje ljudstva je' *' ,rt,() Ljubljanice, naravnost škandal za mesto, in stanovanjska Le ena ti« t ina zemeljskega prebivalstva j'- bele kože. In v tej t ret ini jih je {»olovJca s črnimi dušami. * * * Povsod so ženske enakopravne z možkimi. Le v zakonu ne. Tam "ma ženska veC-jo besedo. I vi pr nov.n govorov ter kolcdai notnuni spisi socijalne vsebine. , j t'ena tem publikacijam bo ]() lir. Za širjenji- glasbe med tržaškimi Slovenci vkrbita Kumarjeva glasljcnn šola in sob; "(Jlasbene Matice"' v Trstu. Pi.uiist Srečko Kumar je lani in letos priredil več koncertov v .-Rznili krajih Julij-ske 1 lelieei je Ter d(^eg,.I prav lepe : moralne ippehe. Gledališča, žal, iTržačani in (Jorieani nimajo. Zato . i>a se tem intenzivneje goji dra-• -i . ' -matika na deželi ki se p< lagonni >d jših pesnik in pisatelj France Itevk. Njegov p. tu mesečni k je nekake od vprizoritev oder eh.,1 iz družinskega lista !s.rt',h ,»;c-Ia,I,,;ti ler I"' v literarno glasilo. Na tej stopil ji |,!°il,:U',h t,,'hh' Povsem j»o Fiuž-je nublikaeijo seveda težko drža- -arJU' Xu ,Iezoh ilAu "Sl^"" li. ker mora u stresati vsem slo- j \ . mm,"r' lH'Vrika ki jem. ki >•» naročeni nanjo, inteli- 11 gentotn in preprostemu kmetske-if" beseda • ;m ljuds-tvu. Pa kljub vsem težkočatn "Mbulika" izhaja, a-.-.peva. se izpopolnjuje ter nudi u-in formacij dovolj na vse mnogo o.-v-vlL- narotiuo zavt st in doka-ila b-> imša pesem in naša ........ tudi med podjarmljenimi Jugoslovani ostala iiesvobodnim Diatom v nr/vedriio in uteho. bilo nepopisno. Samo pametnemu nastopu orožnikov se je treba za- !tega dela opravlja1.! Rusi'/ Zakaj si ne bi z občekorlstnimi deli ]>ri- Tri procentuega piva ni mogo če dobiti v N"\v Yorku. Magari. žitkn in ga z lučjo iščeš. Sedemdeset- strani, proeentnega žganja jki kolikor! Kmalu ]>o ustanovitvi "Mladi-j hočeš. »ke" se j.- pokazala nujna potreba jI «- ^ , lista za mladino. To ipot je pa*e- t Čudno, da se Italjani dosedaj niituativi» "Zveza jugoslov. teri časopisi, da je italjanska vla- še niso poslužili neizpodbitnega '^lteljev" v Trstu ki je začela i/.-[da preprečila otvoritev slovenskih 11 al jonske številke. Zagrol^ki italjanski generalni »n/.nlat javlja službeno; Nasipro-vestem. ki tne ... . . , , , . ->nio pričakovali mi od njd«. in si- liste in druge d(»kumcnte, zaslise- . 4 . . ''«'i' l>otl stoki at slaocjsnni i>ogoji. vat; ljudi, ee ne razume prav nic „ ^ . - , . • , i- politika ne pozna sentuuen- jezika. v- katerem so i zvest ne h- , . n ' ,, italnosti, zato Kuse vem iz jv»gra- siuie sestavljene, lire« vsega mu , „ ... , , . . .... menih cet! I>a ln trpelo vse ua.se lahko vsakdo poka/.«' eevl jer jev .. . , . * , ' , i-ii i ljudstvo, da b< izgubila ini^a dr-»acun, pa bo prav tako držalo, ka- . . . . .. ^ , , , , , - i - , , v zava se poslednji koncek ugleda, kor ce mu ix>moli preti nos potre©- _ , , . - , , . .. - . . . , tega na noben način ne bomo pri- ni dokument. Pomisliti je treba. ... . , ... ' . , .. 1-1. -1 !i»iisri!i ter zahtevali bomo vselej da vecma \V ranglovih vojakov . , , J hn jjovsod. da se bo napravil v nepismena in popolnoma ne.ua-1 obružena. Toda, čc bi bilo samo to! Rusi. pa naj bodo stokrat Slovani, niso uaši državljani in nimajo nobenega interesa za našoi državo. Del teh Wranglovcev slu-i jži pri Bolgarih, dosti jih je v Bu-| Detomorilko so prijeli, jd-nrpešti in jutri bodo pri Italja-| <>b Ižanski cesti v Ljubljani <■*;> nili. če jim bodo le-ti zatrotovili j naši i 5. sept. truplo novorojene.ka. naprav |-em ožim krvavo potrebni red. Med ljudstvom tli — zategadelj naj skrbijo mere daj »i i kr<»gi. da ne izbruhne požari lepše življenje. Že tni nek^laj ve- Ilja v vsaki dobro urejeni državi načelo, da sme nositi puško le državljan. Vojačka puška pomeni Po večtedtmskih poizvedbah se je dognalo, da je novorojenčka ubila in zakopala njegova nen«ka mati MaHja Lesiea iz Vrbi jen j. odlikovanje državljana, ki uaj ga i Detomorilko so dali pod ključ. dokaza, ki naj bi se glasil: Primorski .Slovenci, vi ste prav zaprav Italjani. Matere so vas hodile v Rim rodit. j dajati mesečnik "Novi 'Novi r<»d" je danes brez dvoma najboljši slovanski ndadLuski mesečnik; izdajateljem in uredni-^ | štvu st- je s pomoejf) resnih slo- * j venskih lepasloveev in slikarja V New Yorku se snuje jugoslo- iiucika pn«v ugodno posrečila na-vanski reprezentativni klub. Pra- mera, ustvariti z "Novim rodom" v i jo, da bo frak prvi pogoj. (inesečnik za mladi svet z vredno Žalostno, če ne more človek vsebino, vsled česar ga tudi od-drugače kazati svojih zmožnosti i-as!o občinstvo rado bere. "Novi kot s frakom. ' jreesnik Janko Samee> * i'. Trstu. Slovenskemu mladinske-' rod", j in hri atskih š >1 v Julijski Benečiji, t-bjavlja kr. italjansko poslaništvo v Beogradu, da je v Trstu, v Istri in \ goriški okolici otvor-jenih -5«»T sloveiiiskih in 81 hrvatskih šol. ki redno funkcijonirajo. Akcija proti jugoslovanskim šolam v Zadru. Na kongresu dalmatinskih ita-ljar.skih akademikov v Zadru je bil sprejet protest proti otvaran- * i i■ . t n i- • . »JU jugoslovanskili sol na zader- , - u • . - ...mu listu nekoliko slicaen je hrvat-' , , . .. ... . Nekje na Primorskem so imeli ■ : . ... .. , ,. , . i ske m teritoriju. \ bula se poziv- . , , • , ■ • -i - , . SK1 mesečnik Nova nada , ki ga,- , ... .... 1 hlapca, ki bi morje popil, ee bi t - , . . iir, ,, . ... Jja. da z vsemi silami deiuje na to. . 11 zdaj? ista Zveza m ki je na-! , , - -- , ,. .. .. bdo kaj kika v njem. l,»iMijen hrvatski deei v \y>lvi. I1" " Ulin ltal^nf4ko Nekoč pride v tiste naše kraje; ,»oW «MhldiU4>- iu - Nk.vega! SOl"tV° ,V Zadr]1" Spreieta ^ hHa Italjan. ki je zatrjeval, da se ga roda» imq;() ])rat-e v an(?k--- t,uai z^»teva, abljenih na kako pojedino, postane vfrok te razpredelbe takoj jasen. Amerika. Kot gostiteljica je v središču, z dvema glamima zavezniškima silama na desni in nadalj-:iiina dvema silama na levi strani. Ostali štirje narodi, ki so bili povabljeni radi n jih posebnih interesov pri problemih, o katerih se razpravlja, pa so razdeljeni alfabetično: — Belgija je na levi strani Kitajska na drugi :n Nizozemska in Portugalska na skrajni levi in desni stram, edinole radi alfabeta, ne pa radi večje ali manjše važnosti teh dveh dežel. — Zanimivo je opi.ziti. da j" j redsednik Harding v svojem pozdravnem govoru na /hrano konferenco natančno sledil temu redu to se pravi, da je (»ozdravil |>o vrsti Anglijo, Francijo, Italijo, Japonsko, Belgijo, Kitajsko, Nizozemsko in Portugalsko. Kratek opis vsake zastave, katero se je razobesilo, hočemo nudi* i v naslednjem; Angleška zastava ali Union Jack. Narodna zastavr. angleškega cesarstva ali imperij?, Union .Tack kombinira križe sv Jurija, sv. Andreja in sv. Patrika. Ko se je zavrnila zveza obeh kron Angilje in Škotske ob času, ko je zasedel .James J.t škotski kra!j. angleški pr«j»tol, sta bila križa sv. Andreja, patrona Škotske ter sv. .Jurija, palrona Anglije, kombiniran in vse ladje so dobile povelje, da morajo razobesiti na glavnem jarbolu novo zastavo, dočim tih j bi na sprednjem jarbolu angleške ladje še ve Ino razobešalc rdeči kri/ sv. Jurija, škotske pa beli križ sv. Andreja. — Da se je križ sv. Jurija poloiilo preko Križa sv. Andreja, je bilo zelo mučno za Škote, ki so se obrnili na kralja s pritožbo. Po smrti kralja Karola I.. je bila zveza med Anglijo in Škotsko razveljavljena in ladje argleškega cesarstva so se zopet pričele posluževali priprostega kr;/a sv. Jurija one Škotske pi. križa sv. Andreja. Ko je postal Cromwell protektor, je zopet uveljavil zvezno zastavo ter dodal v sredini irsko harfo. — Po restavraciji kraljestvi je Karol II., odstranil irsko harfo in tako je bila oživljena prvotna zvezna zastava, ki je obstojala v *ej obliki do leta 3MJ1. ko se je vsled zakonodajne zveze Anglije z li^ko inkorporirale še križ sv Patrika. Združiti vse te tri križe, ne da hi izgubili svoje karakteristične znake, je bila težka stvar. — *rsak križ naj bi b:l razločen ter rb istem času ohranil rob, ki bi karal prvotno temeljno barvo "sake zastave. KONFERENCA V WASHINGTONU. Ta jako značilna slika je bila napravljena v Memorial Hall v Washi ngtonu, kjer se ostali dve tretjini zastave rdeči. Na sredini črte med obema barva- razpravljalo o motnosti, da ne bo papež po novem letu več '-jetrna se nahaja grb dežele, obstoječ iz velikega srebrnega ščita, na ka-'nik v Vatikanu", Temveč prost človek, ki bo lahko svobodno potečem je pet malih modrih ščitov v obliki križa. Krog velikega šči- ' »oval naokrog, celo v inozemstvo kot so delali to papeži pred šest ta je rdeč rob. na katerem je sedem zlatih gradov. Alfonz 1.. je porazil p»'t mavriških prinčev v zgodovinski bitki pri Ori.jue ter spre-jel pet majhnih modrih ščitov, tla na ta način proslavi svojo zmago. Francoska trikolora. Nepoznani otoki. Pri Jamagata na .Japonskem je najti majlmo jezero, ki se imenuje Jezero plavajoči li otokov, h katerem se glasi, da vsebuje do šestdeset otokov, ki neprestano izpreminjajo svojo pozicijo. Otoki, ki se pomikajo najprvo v eno smer in nato v drugo, se sestavljajo iz mas segnitih rastlin, katere prinesejo na površje mehurčki plinov. Na teh masah prične takoj rasti bieevlje in sieer v takih masah, da je teža na površini večja kot pa spodaj in da se otoki preobrnejo. Profesor Ku-sakabe s cesarskega vseučilišča v Tohoku je v družbi par znanstvenikov preiskal skrivnostna giba- prekinjene gledališka predstava Vsemu svetu »nana in navdušujoča francoska trikolora datira i/ leta, ki je dalo Združenim državam ustavo ali konstitucijo, ki je veljavna še danes. — namreč iz leta 1789. Najboljše avtoritete .so v dvomu glede resnične povesti o izvoru te zastave, vendar pa so tri glavne teorije glede postanka kombinacije teh treh barv. Prva in najbolj avtentična teorija se glasi; Po zavzetju Bastilc, ko je bil Lafayette z velikanskim odobravanjem izvoljen vrhovnim poveljnikom narodne milice je sestavil za to milico novo kokardo, napravljeno iz bele barve kraljeve družine ter barv mesta Pariza, ki so bile in so še danes, modre in rdeče. Iz te kokarde, kakor domneva večina zgodovinarje< se je razvila francoska narodna zastava. Nadaljna verzija spaja triko loro s tremi zgodovin, zastavama Francije, ki s r, bile v ve!ja\i v poteku francoske zgodovine, kojih zadnja ie bila bela barva Burbonov. Tretja verzija glede izvora trlkolore je ta, da je bila kopirena J tokov v jezeru, _ ---------,------------—----------. . po Ščitu družine Orleans, potem ko je Filip Egolite odbil Gurbonski I ugotovili, da premika kombinira-' ti otoki, priti iz velikih globin, < a!u liamP°111* 1 aP<* I»«-nedikt je imel namree izza svoje znak. obstoje? iz bele lilije. Tekom prvega in drugega cesarstva je'na akcija v zraku in vodi te oto-, kajti globočina tisočih metrov se ,iJCcd setlmimi letl neprestano opravka s številnimi težkočamu ki so oile posledica vojne ter v zvezi s slednjo. V prvi vrsti se ga lesetimi leti. ko je vzela Italija papežem Rim. Dejansko objavlje-n je noeega reda ali pravzaprav povratek starega reda. se bo naj-1 rž izvršilo ol> priLki ,ko se bo papež Benedikt XV. vdeležil prenosa trupla papeža U'ona XIIT v cerkev sv. Janeza Lateranskega, Ki se nahaja izven papeževega "ozemlja'7, ne pa ob priliki izročitve koridorja do morja od strani itaijanskega kralja, s čemur se je ho-, telo hraniti naslednikom svetega Petra njih pravice do posvetne i vlade. Veliko se je špekuliralo glede takozvanega "koridorja", a ta zemljepisnega znanja, v kateri 1 Se smatra spiošno tako nepotrebnim koc nepolitičnim. Zbli- j,. narava prevzela nlogo umetni- *an-ie me(l Kvirinalom ter Vatikanom raste neprestano, po petde-ka, ki vprizarja hitre izpremem-1 uljndnega sovraštva. 01 stranki moreia le pridobiti vsled be. Glasi se, da je treba te pre- j teca zbližanja in že je pričelo izdajati pritisk na papeža, dosedaj srnetljive izpremembe pripisova- ^cer uspeha, da razveljavi ekskomunikacijo itaijanskega ti delovanju Bogoslov ognjenika 1:ra1.ia v prejšnjem p:»peškem oxemlju. Če lioee namreč italjanski na Aleutskem otočji;. Ta ognje- j kraU opraviti svoje verske, dolžnosti, se izpovedati ter sprejeti nik razkril kr<»g leta 3790 ru- sv- obhajilo, mora iti v Floren<5o. ki leži izven nekdanjega pa pešk i admiral istega imena in ognje j ^^ega ozemlja. Raz vel javi jen je tega odloka bi seveda ugladilo pot nik je predstavljal takrat en sam ya nadaljno zbližanje. Italjanska vlada si na vse mogoče načine otek. ki se imenuje sedaj Castle i prizadeva dovesti do tega. ker je prepričana, da je cerkev eden Island. i njenih najboljših agentov v bo ju proti komunističnemu elementu. Domneva «c sedaj, da je vrgel j deia v 3tali-ii "ezno.no. ki je dobro zastopan v parl^- vse te otoke navzgor neki ]>od-morski ognjenik, katerega se lahka smatra v dobesednem in pre i n en tu in ki se bo v bodočnosti preje razširil kot pa skrčil. * :edanji papež je povsem p »-oh t o posegel \ politiko ter celo ra-šenem'pomenu besede kot vzrok ! pn'vssH P«kroviteljs:vo nad veliko italjansko katoliško stranko, ki r.ja teh plavajočih otokov. S tem. in koreniko vseh čudnih naravnih I je blla kratkl'» ustanovljena Ljudje pa so že prrčeli ceniti v da so postavili lesene plave na ta pojavov v tej pokraiini. Merje-1,Qalom m0Z,!- kl J0 bl! Ma<",H'S0 de,,a ^iresa. rtržavnika kali- otok, da pokažejo smer različnih rja, katera so izvršili carinski Leona XiI! in ki je našel %v kardinalu Gasparri-ju še t; ii^nwH 'i.-i : i - ■ i t boljšega državnega ta.nika kot ra ga je imel i.eon XH1. v kardi- so ti učenjaki j nradtuki, kažejo, da so morali vsi , ^ ti. ^^ __ : . , izvolitve postala trikolora cesarska zastava, a v središče se je stavilo belega orl.t, dočim se je vse tri proge bogato posulo z zlatimi čebelami Napoleonove družine. Ko je Napoleon leta 180"» pretvoril severne province Italije v „rsjov sku jn£ kialjestvo, je dal temu kraljestvu zastavo, obstoječo iz treh barv: ^ ' — zelene, tik poleg droga, bel** v sredi in rdeče na koncu. Ta zastava je izginila, ko je bil Napoleor. strmoglavi jen, a je bila oživljena, ko je postal italijanski kralj Viktor Emanuel sardinski kralj, iz hi-f« Savov. Danes obstoja italijanska zastava iz Favovskega grba s krono na vrhu na centralno beli navpični progi zelene, bele in rdeče zastave Napoleona. nosti. ki obdajajo papeštvo. Sedanji papež, ki je bil izvoljen kardinalom le par tednov pred njegovim povišanjem na prestol sv. Petra, je prišel v Vatikan v starosti šest in petdesetih let z metlo, trden v svojem sklepu, da očisti stvari, katere bi se mu zdele vredne in potrebne očiščenja. Razburljiv, govor—* z visokim, zadirljivim glasom in zelo nagnjen k nestrpnosti, je dosegel marsikaj, kar je imel v mislih, — a na kakšne stroške tako v telesnem kot temperamentnem ozi-rn 1 Danes je papež sključen star mož. žalosten in potrt, direktno nasprotje veselega Genoveza iz leta 1914. — Kaj se Je zgodilo z njim T — - vprašuje marsikateri Italjan. — To je Vatikan. Vsi postanejo taki. V resnici je tudi lahko razumeli zakaj. Življenje papeža je namenoma tako urejeno, da mu je dovoljen le minimum osebne prostosti. Papež ne more biti deležen nobenih razvedril, ki si jih lahko, privoščijo navadni ljudje ii. celo kardinali in drugi krog rjega. Le mislite si. — vedno, do svojega smrtnega dne. mora jesfi sam, za majhno mizo in v prazni sobi. Njegov predhodnik Pij ni mogel prenašati tega ter rekel, da bo zblaznel v tej samoti. Zahteval je in tudi dosegel, da je jedel vsaj njegov tajnik z njim, a Benedikt se jc vrnil k bolj strogemu pojmovanju papeškega dostojanstva. Pravijo, da je eden najbolj žalostnih pogledov videti ga, kako pride v sobo, v kateri se vrši banket, kjer sede na stol v bližini gostov ter posluša njih pogovore. Dan papeža se prične ob petih zjutraj, ko vstane ter čita mašo. Ob sedmih čita drugo mašo in nato ima za jut rek. obstoječ iz črne kave in suhega kruha. Jutro je posvečeno delu in opoldne za-\ ž i je kosilo, obstoječe iz oliv, kruha, polenfp ali riža. sočivja ter eaše lahkega "vino di pasto". (Mr. Volstead, tu je nadaljno polje za vas.) Papež kadi le redko-kedaj. Po kratkem odmoru pride i t. prehod po vatikanskih vrtovih. Nato je sprejem obiskovalcev, nadaljno delo, večerja, približno taka kot kosilo. Sedanji papež je prav posebno natančen glede sprejema obiskovalcev. Nekoč je dajal neki francoski deklici, ki je hotela postati nuna. a ni mogla prit: v samostan ker je bila ietična, več kot pol ure nasvete ier jo tolažil in slič-r.ih posetnikov je v Vatikanu vedno dosti. Papež se vrne k svoji pisalni mizi oh sedmih zvečer ter jo zapusti ob enajstih, ko se poda spat. — ponavadi v ono majhno sobo, v kateri je izdihnilo toliko njegovih predhodnikov, — a šele potem, ko je izvršil romanje. ki je tako neobičajno kot dramatično. Skoro vsaki večer ^•re namreč Benedikt XV. v katedralo sv. Petra in navzdol v Iv vojni osemdeset miijonov katolikov centralnih sil v boju proti kripto> kjPr zemeljski ostan- Japonska zastava. ke v jezeru. [nahaja le štiri milje vstran proti j '1Je P"*1™1™ v°Jne ^ v *ve/"1 s *'eanjo. \ P™ vrsti se ga je vee Pred nekako desetimi leti se je ! sever^zapadu. Kot enkrat strogo k.H.ziralo, ker se n. izjavil proti Nemčiji, na po- , . . „ , . n I m , . . :':v kardinala Merci'o\ a v zvezi stem je treba pomisliti, da je bilo pojavil nov otok v oni eudm Bo-1 Tekom zime 1905—06 se je po- ! med Aleuti, na javil nov vrh nekako sredi poti t , ... • ..... . ^ ... i i v a i - - , . _ . ' | osemdesetim miljon.im zavezniških katolikov .n V .....T " .......7V"~' ..... " vori že samo proti robustnosti. , .. . • , -it, - i • i pez Benedikt sam. < e bo prišla seda; po spravi s Francijo se sprava v tpmn strašna enolič- uradmki na carinskem parniku kar je pnealo o njegovem vul- l - - _ , , „ , . . . . .. . , h temu pna^ se snasna enmu- ° z ivvirinalom. bo dosegel sedan.! t apez uspeh, kt.c ie bil usoien le ■ ± ^ • • „ -r>„ ^cCulloch r.remeriii neko goro, kanskem izvoru. Ta vrh je ob < , , , " 1 rp , J . J .,življenja v prostorih sv. ?e- . . . . . , -u j ' • * i + -i u . rnaktttevilnim p?pe/om v tako kratkem času. Treba pa je omeniti, t pnnez Benedikt ima le nar ki se je kadila kot v naporih, da svojem postanku potegnil s seboj!, , . _ ______- , . . Tra- 1 apez nenetiiKi ima it jwr J i I ca bo to v gtavnem osebni uspeli papeža samega. * * . __i_____-__ vulkansko dvigne iz morja! polovico Perry Peaka ter izpol- • ♦ f)/Jlh priJ^teljev ter nobene zen- med Aleutskimi otoki. Uradniki \ nil tudi prostor do Castle Rock,! \__ske družbe z izjemo sestre. k[ ga so izmerili, da ima gora dva tisoč s Čemur je bil ustvarjen en sam j Povsem različen od svojega ne- obišče skoro vsaki dan. Obisk te posrednega predhodnika, Pija X-, kmečkega papeža, je Benedikt XV. v gotovem smislu mešanica čevljev v premeru ob vznožju in otok v skupini. Domneva se, da je da je 495 čevljev visoka. Eden v J ta vrh eksplodiral dne 1. septem-družbi teh zemljemercev je baje bra 1907, kajti ob petih popoldne hotel, naj se imenuje to goro , istega dne je prišel gost črn oblak j ^ ;Ja I'eona XIII. Združu- "Independence Mountain", na'preko Unala.ska otoha ter pokril j -i'" n*nireč v sebi odločnost prve- čast dneva, ko se* je izvršilo merjenje, a goro so konečno krstili zemljo s pepelom. I in diplomacijo in fineso sled- Pred nekaj leti je carinski čoln njega. On bi najbrž nikdar ne iz- z imenom McCulloeh Peak. Ma- obiskal ta otok ter opazil velike jdal bole ° nezmotljivosti papeža h- več kot tri mesece pozneje je izpremembe. Perry Peak je po-ista ladja zopet obiskala dotič- [ polnoma izginil. Visok greben no mesto ter našla, da je gora ^zemlje se je stezal od Fire Island istega imena popolnoma izginila.! pa do Castle Rock ter bil na naj-Pokrajina, v kateri se je zavr- j višjem mestu tristo čevljev vi-šil ta izvanredni dogodek, je že (sok. Uhod v pristanišče v bližini dolgo časa vzbujala pozornost, Castle Rock je bil zasut. Visoka znanstvenikov ter je v resnici ena ' zemlja se je stvorila tudi proti najbolj čudnih pokrajin na sve- severozapadu, v bližini Fire tu. Vse kaže, da se vrši tam ne- Island. v zadevah vere in morale ter se Častniki na krovu čolna so izmerili novi otok ter ugotovili njegov položaj in čeprav je poročilo o tem suhoparno, si lahko vsakdo predstavlja nevarnosti, ki so združene z merjenjem v ozemlju, kjer se vsaki trenutek lahko zavrsi velika erupcija. tudi najbrž nikdar tako trdovratno upiral duhu časa kot se je Pij IX .in na drugi strani tudi Tie posveča toliko i*>zornosti zunanjostim kot jo je Leon XIII., a oni, ki dobro poznajo Benedikta, spoznavajo v rjem povsem sestre je edina izprememba v enolični dnevni rutini, kateri je izpostavljen papež. Benedikt XV. je kot papež zmožen storiti prav tako revolucionaren korak kot ga je storil Pij IX. pred dvema generacijama, ko pristno iflešanico teh dveh prej- se je rajge prostovoljno zaprl v *nih "vatikar skih jetnikov". Pij i Vatikan kot da bi priznal suve-IX. je bil svetnik, kot vam bodo j renost hiše Savoy v prejšni pape-povedali vsi verni v Italiji in le gfci državi. Mogoče bo prišel do čas nas loči od njegove beatifi-kacije in nato sledeče kanoniza-cije. — kajti pripisnje se mu že sedaj dosti čudežev, — a on ni bil dober papež, ker je bil preveč popustljiv in tudi preslabo oborožen za velikanske odgovor- spoznan ja, da je prišel čas, ko ran-la papež zopet de svet kot v prej-šnih časih, a \ ta namen mu je treba nuditi teritorijalno neodvisnost v obliki koridorja v pristanišče, iz katerega bi lahko dospel v zunanji svet. ^ -....... 4JLI9'TOlWXt 1021 "Ali neka) prav tako dobrega". Francoski spisal Fred. Boutet. Julien je stopil preko ceste ter stopil v majhno prodajalno, — — - je predlagal Julien. S strahom je mislil na različne gostil- nad katero je visela deska z na-1 ne oh poti. pisom . — Sutou. Prodaja in kupuje se knjige. — V resnici so knjige polnile prostor od stropa pa do tal. — Dober dan . itrie, — je rekel Julien. Neki star mož se Je prikazal. Bil je slok in nosil je dolgo, bele suknjo. Ni »rovi snežnobeli lasje so delali njegov nb*ei obraz še bolj rdečim. Njegove jezne, majhne oči -jo blestele za velikimi očali. — Moral bi reči dober večer ob tem času dneva. — je mrmral hlari. — Ali si moreš misliti, da je bil oni le pee Brevaire trikrat tukaj, tla zahteva katalog, katerega sem mu tlal ve e raj ? Čakaj, prav je ime!. Tukaj je katalog, tukaj v predalu. To j*' eitdno. — kaj ne? Kljub t emu pa ni nikako opravičilo /a to, da me je tako nadlegoval, .»li si prišel večerjat z menoj? Pojdi v kavarno na v«.;ra! ter p »«'akaj name. Zajfrl bom t«r pr!."*el ra teboj Ni«" se ne boj- Ne ho ti treba piti nič dru-t»ga kot mineralno votlo. Julien je zardel. Bil je mlad človek, nežen in plavolas. ponižnih man ir. — Ne. strie. 4 > vam je prav. bova ostahi tukaj. lloeeni vhs prosili za neko uslugo. — Ali je ti» »goee.' Ali s« storil kil j nelimneg.' ? Potem si se iz- I remenil. - Ničesar takega, kar mislite vi, stric. Vi Me edini sorodnik, kt ga imam. 1 |o«"-em oženiti ter \as prosim, da bi s1, tja ter prosili ra roko o:ie ml.ttle ženske. — Kaj? je vzkliknil strie. — Da. lo i" mlada deklica, katero zelo Ijuhiiu. Imenuje se Pavlina Koullov. i/, zelo dobre družine je. Njena sestra Marija je tij>-karica v mojem uradu. Pavlina je bila veekr.it tam in videl sem jo tudi na prireditvah. Govorit htm ž njo ser.ipatam. Obe živita pri stari materi, mrtva in njih e«"e je potujoči zavarovalni agent. On hna izvrstno službo, l^-osun vas torej stric, da greste tja in govorite v mojem imenu, -laz sam nima in |>o-guma. Danes /jutraj sem napra-\il trden sklep. Hočem imeti dom mirno domače življenje, ženo kot je ona, in sedaj sem sklenil prositi vas, da jo greste obiskat dares zvečer. — Za nie na sveti«. Ir.glednl bi kot tepec. Tudi ti bi se osmešil. Pojdi sam t j». — Rajši bi imel. če bi šli vi. stric. Jar. bi m ne upal tega. Sia-ra mati. — jaz jo komaj jioznam. — In jaz je sploh ne |K)znara. Ti si lahko drzne« kaj takega. Ali nisem storil jaz isto. ko sem snubil tvojo teto ? — To ni ista stvar, stric. Jaz il bom moral govoriti o samem s« bi in o svojih izgledih za bo-dočnost. Tega pa bi ne mogel storiti na zadovoljiv način. Vi strie. pa bi lahko rekli, da sem reden in umerjen mlad človek. < 'e bi odklonila, bi rajši. . . . — Bi rajši videl, da je odklonila mene kot posredovalea. Jaz b« rad videl, da bi to storila. E-tlina stvar, katero morem reči proti tebi. je ta. da si preveč pameten in preveč boj« č. Za dobrega družinskega mož.'* pa je to seveda preje za«luga kot pa napaka. Želel bi, d* bi t: videl mene. ko sem bil v tvojih letih. — Kaj ne. strie. da pojdete ? — je rekel Julien proseiV. Stari mož j« skomignil z rameni. Stopil je v ozadje svoje prodajalne. kjer je imel sobo. v kateri je živel, ter se kmalu nato prikazal v črni suknji ter z lepo kravato. Na glavi je nosil malo čepico, ki je le na polovico pokrivala njegove nujne bele lase. — Jaz sem pripravljen storiti svojo dolžnost. — je rekel porog-ljivo. — Taka misel, da se hočeš poročiti v sta1 »mti. v kateri se na hajaa! Jaz nisem mislil na to. dokler nisem bil deset let starejši kot si ti sedaj. Vsak ima pač svoj okus. Kaj si mi že rekel? Madama Fu U o v stanuje na št. 27 bis. Rue de la Seine? _ Ne, stric, 27 bis. Rue de Rennes. — Kako to. tla se mprisel na Rue de la Seine? Čaka tukaj name. Ako pride kdo. mu reei, tla se vrnem danes. Ne vznemirjaj se. Stvar je tnko koi že urejena. Odgorvor se '»o glasil. — da. — Ura je skoro šest, stric. Ali i.J>i ne bilo boije, če bi vzeli voz? »Stric pa je rekel, da pride lahko hitrejše t jakaj peš* ter je odšel. Na trgu St. Michel je izpil en vermut v tridesetih sekundah, ker je bil zelo žejen. Na bule-vardu St. (J r.Tiain je izpil dva nadaljna, ker s» je sestal z nekim knjigovezom, katerega je poznal. Po kratki zamudi v neki nadalj-ni gostilni, kjer je poznal lastnika ter vsled tega izpil več par Ča-šic pel in ko ve;?, je dospel končno v Rue de Rennes. • « • Julien je medtem nestrpno čakal med knjigami, sredi suhega papirja, ir. katereg,. je prihajal duh po plesu j i vem Medtem pa je premišljal ter s- vpraševal, kak o je mogel priti do tako radikalnega sklepa, da se namreč o-ženi. Mislil i • na Pavlino Koullov. ki je im*l« krasne i jave lase temne oči ter bila zelo prikupnih manir. Ze sta se dobro razumela t« r bosta brez dvome našla udoben tlom. kamor bo prihajal stric \ nedeljo iii kosilo. Kl»'ib njegovi osornosti je namreč Julien v resnici ljub : strica ter se pri t« m več kot enkrat spomnil, da je stri«* vse preje kot reven. —~ Ura je bila jxdosmili. a dobri strie se še ni vrnil. Julien se je že pričel bati najhujšega. Naenkrat pa j«* zaslišal korake pri vra tih in strie se j<- prikazal. Vstopil je r žare«-i m obrazom. Da. — je zakričal. — da, lekel sem ti, da je stvar gootva. Prekinil je zahval«' Juliena ter i adal jeva I .- — Ni se mi treba zahvaljevati, dečko moj. To .•«• bil užitek zali.e. Stara dniaa j«' bila perfekt-lta. Ona ve. da si resen in umer-j« n človek. Jaz pa sem tudi po- vedal svoje mnenje. Obe deklici 'mata nekaj denarja in tudi jaz nisem hotel pokazati. da smo mi Njih mati je "prav zadnji v ;em oziru. Da. dečko moj. tvoj stric ti bo st«i na sli uiti. Tvoja ženitev bo moje delti. Stara mati je rekla — da — in ona mala seveda tudi. Julien se je opotekel spričo prijateljskega udarca, katerega mu je dal stric po rami. — Seveda, to je bila že domenjena stvar. Vzemi klobuk. Večerjala bova in nato jo pojtleš obiskat. Da. govoril sem ž njo. Njene sestre ni bilo doma. a stara mati je poklicala njo. — Ta gospod je strie gospoda Juliena in prišel je. . . — Vidiš, stvar je bila taka. —-M;ila je bila videti zelo presenečena ter je zardela reko?: — Gospod Julien? Nisem imela niti najmanjše ideje. . . — Rekla pa je da, — je nadaljeval stric. in sicer brez vsakega najmanjšega obotavljanja. Ni izgledalo, kot d abi te sovražila. Ti si srečen dečko, da te ljubi taka dekliea. Njeni lasje so kot tekoče zlato. — Vi niste dobro videli, strie, — je rekel Julien smeje. — Pavlina ima rjave lase in temne oči. — Jaz vidim popolnoma dobro f svojimi očali. — ga je prekinil stric. — Mala ima svetle lase in sinje oči. Kako prideš do tega. da jo imenuješ Pavlino, ko je vendar Marija? Tedaj pa je razumel Julien. — Moj Bog! — je vzkliknil. — Vi niste prosili z:1 ono. katero sem imel v mislih. Nastal je dolg molk in strie si je r.a«"el nerozno puliti brado. — Dečko moj. — je rekel končno. — ni moj« napaka, če mi nisi pravilno pojasnil zadeve. Pa kaj bi se pritoževal! Družina je ista. Položaj je isti. Vse je isto, le da boš dobil plavolaso mesto hrunete. Ali je to taka nesreča? Ti si čuden človek! Našel sem zate očarljivo ženo in prepričan sem. da je boljša izmed dveh. — ln ona druga? Priznati moraš, da ne veš, če se briga zate ali ne. — Nisem si upal vprašati jo to. Jaz pa jo ljubim. Vzemimo da bi vam ponudili drugo takrat ko ste se hoteli vi oženiti? — Tu ni prilike za primere. V prvi vrsti ni imela tvoja teta ni kake sestre. Sploh pa ne moremo pričeti vsega zopet od kraja. Snubil boš in snubitev bodo sprejeli. (V se boš umaknil, boš nastopil kot lopov. In to ubogo dete! Jaz sera mehkosrčen ter bi ne mogel pretrpeti kaj takega. Sedaj pa na večerjo! Obhajala bova tvojo zaroko. K obletnici rapallske pogodbe. Samoodločba narodov! Kako blagodejno je učinkovala Wilso-nova napoved samodk.čbe narodov. Zatirancem so se dvignila srca in krepko so Koprneli po svobodi. Pod žarečo zvezdo ?araodločbe je prispel "Wilson na • vropska bojna tla. zvezda je svetila, ameriška ■noč je ojačevala zaveznike in rar.krojevala silo centralnih držav. Na temelju Wilsonove točke o sam odločbi je bilo sklenjeno premirje. Takrat je Wilson govoril: — Narodi in dežeie naj se ne premikajo od države do države, kakor dr so reči ali kamenek« v kaki igrji. Nihče ne sme obvladati ali vladati kak narod, ako narod sam ne do-volf. — Pa Wilson sam ni mogel estati zvest svojim lepim besedam. Ameriška pomoč je dobrodošla zaveznikom in ameriški svit pravičnosti do tlačenih evropskih narodov jim je tudi izborilo služil. Ko pa je bila zmaga gotova, je moral Wilson kmalu uvideti, kako se hoče zatreti blesteča obljuba samoodločbe, okoli njega je narastel pritisk evropskih zmagovalcev in Wilson je svoja načela o s;i m odločbi revidiral. Videlo se je to v Nemčiji, v Avstriji. \ vprašanjih kolonij, končno tudi ob Jadranu CVta. ki jo je potegnil, je oddaljevala otl nas Goriško h; del Istre Velika krivica. Udarec v obraz samoodločbi. Plebiscite so določali v Parizu tam. kjer je bilo pričakovati. no srce. rike je prisijala samoodločba in j ravičnost r.a evropske narode. — Amerika pa je tudi ugasnila pravičnost in samoodločbo. Ameriški «le> mkratje so bili /.a to. tla naj Amerika v Evropi izvede svoje delo do konca, republikanci j>a so zastopali stališče, da s • Amerika nima vmešavati v cvrojiske zadeve Demokratski Wilson je podlegel. Italijani so se oddahnili Italijanska pšenica je šla v klasje. Sledil je Rapallo. Po plebiscitnem poraru na Ko- |- roškem je zrastla italijanska pre- torijaInCga vprašanja? Pogreše-vzetnost do viška, v Jugoslaviji no je verovati pri ustvarjanju je zavladala potrtost, srd. medse- kakršnegakoli aranžma, da čas bojno ohdolževanje radi neuspe- stoji in da se ne izpremeni niče-ha, Ali smo n.ogli upati takrat še sar več. Ne mislite, da ako storite na kako pravico? Hlapec Jernej I irvestne koncesije, da se življeT jo je zaman iskal okoli biričev in j nje ustavi in da ostanejo izvrše-sodnikov in svoje iskanje pravice j ne dispozicije neizpremenjene! je dokončal v ognju v katerega I V težkih časih živimo. Obletni-so ga vrgli. Spekla nas je rapal- fea rapallske pogodbe naj nas raz-lska pogodba, kakor da se je žer- ' resni za prav opojmovanje svoje-javica vsula na nas. pekla nas je j ga sedanjega položaja, da nas in pekla nas bo. dokler se končno i vse prevzame rešilna misel, da le ne sporazumeta med seboj itali-jkdor ima trdno voljo in samoza-janski in jugoslovanski narod, i vest, moč in ugled, bo mogel upa-Pri ljudstvu na eni m drugi stra--ti da doseže vseslovansko ujedi-ni je treba začeti smotreno pomir- njenje. jevalno delo. Po vojni se je obetal mir in sporazum med narodi, zavladal pa j«' nemir in nesporazum po volji zmagovitih vodite- J I je v Evrope. Ako bi imel ljudski «glas v Evropi pravo veljavo, bi sc bila Evropa že konsotidirala. tako pa so v^dno še polne vojašnice in orožarne in vse kaže. da se ne bomo še izlepa izkopali iz nevarnih časov. Vsled takega položaja tudi s"* dolgo n? misliti na i.rpodbitje rapallske pogodbe, da b: objela svoboda naše podjarmi jene brate ob Adriji. Najprvo treba ureditve pri nas doma. —• Urejena jugoslovanska država bo iu»gla govoriti, nastopati v prilog našim jadranskim trpinom. Takrat. ko se bo upoštevala jugoslovanska sila. napoči doba nove-za življenja za naše onostranske svojce, takrat bo mogoče sporazumeti se med obema narodoma, ki ju je usoda navezala drug na drugega. Potoni razsodnega in miroljubnega ljudstva se p°tva, ki je nestrpno pričakovalo izida obsodbe. Točno ob 9. dopoldne so prišli v dvorano sodniki, oblečeni vsi v črna oblačila, takoj za njimi pa so pripeljali obtožence, ki so bili navidezno mirni. Vendar pa se je videlo. da v njih notranjosti ni tako mimo ni tako mirno, kakor bi radi pokazali. Z jasnim glasom je prebral nato predsednik sodišča razsodbo, po kateri bili obsojeni: Morilec Alija Alijagič na smrt. Rodoljub Oelakovič, Dimitrije Lopa n die in Nikola Petrovič vsak na loletno ječo, Stevo Ivanovi«' pa na 21etno ječo. Nebojša Marinkovič je bil oproščen. Ko so zaznali obtoženci razsodbo, so šiloma z.Ttrli vsak znak nemira. Samo Alijagič je bil potrt. Obtoženci so vložili ničnostno pritožbo. ttLAS NARODA, NOV. 1921 va hči. Kriminalna, povest. Spisal Julian Hawthorn* (Nadaljevanje.) 1 Pazite na t«>, kar vam prani". j * fh-jal s hripavim glasom. Organizacija narodnega obrambnega dela. Predhodniki vsakega mogočnega odpora narodov proti nasi-imi in začetek vsakega njihovega l»<»ja so hile razne skrite struje. ki i . l-i •• ...... s<> z raznimi sredstv: pripravljale tla za odločilni udarec in podpi- "Ona i- bila — mrzla!" je re-j^ila trnu samo domislpja —.,..,1e mof svojega nacionalnega in političnega nasprotnika. Tako je In ona ni bila razburjena?" Koščena postava sivolasega du-J hovna kakor da je pri teh besedah' vzrastla. iztegni! je svoje roke.! kakor bi hotel zgrabiti svojega sovražnika in ga zadaviti. Meni se je dozdevalo — morda k t-1 > čudnim ne g! asom. ' Xi' pozabite mojih bes^i. Izku-j i bodo dokazati. d« je moja h«" i1 izvršila >auiasi je bil ta napad izveden bi- nakupa zemlje in kolonizaci je uničevati poljski živel j v Poznanju. prav, preea«*t iti , k vljudno, a oči-i'vc*• osiipl jtrdi. krivra. Priporočam ast iti." " je vsekakor ino , ... idsem čudil da je s4*r:,«mno» vendar ni mogel izpod- j Sleziji in drugod, koder so bivali Poljaki, je poljski narod začel i • ' biti knezove izpovedi. Ni bilo no- p.*oti temu nekrvav. :ih, skril. te••.11 ga pomiril; vlegel je na divan in zaspal Njegov obraz -,,ju ^pau.in čudno izgletial. na-4>et-i i'i vendar l rudna poteza je rzkaVa liarmon lepega obličja ' •■/. v.t- ur se je prebudil in odšel i bejiega dokaza, bsln jie. da , - , na :igar podlagi ( ren boj na življenje M J^m g< • Hlal v« hI« Po | ri Deist v dep I logi lijem maj n ^ I' »M- je ]>injM»Vei|o- ekoliko tedni pri-1 • I" meti «iosj>.»«h*;-jt )xiKtial. ter neti« »m. in da je sii-rekla, da bo sko-o le kdaj ljubil •nem opiMi, ki ga tii-em y»spal porotnike za njihov pravorek1 trdno obdržal v svojih rokah svojo posest in se politično in kultur-i:n i->i s.- je glasil: "Kanjka se je11,0 celo okrepil. Bil je organiziran mogočno, in delalo Ne je vztraj-jvtopilu ua oznaki t; u mestu i ri t" ni'' na o:»ra\*navi. Ko ^ein razmišljal pt»tem o na-; ,iie-!ii razgovoru. ^* mi je zdel jh»! mai-sik;ii strani čuden. Saroni ni 1 1 po a zal nobene žalosti nad s.!-?jo \I"»«,-t?ne: napravljal je, mračen >tisk, a izvzemši strast-' • lega izbruha, ki i>a je povzročila :i opa/ka ni razodeval nika-1 naiiLii prečastit' .lames Moore je vitrei -ja t>ot. "Zadnjo !>»»;»edo i vami, go- >«.d". je dejal s trdim. monoto-!s.tvi ' ' besedo prepričale SVet o svojih pravicah do zemlje v Prnuor- Trento-l i W'st,e. Dante Alighieri. I^'ga Nazionale so znane boj organizacije Italijanov, ki so s knjigo in sliko, z denarnimi sred- nim ghisom knezu, ki "se mii je! *'u" da jini > loleč »zrl v obiaz. "Mwlva se .še et to zemljo izročil v last. in ta :.»mlja nikdar m bila italijanska in ;udi danes ni. To je sijajni usprh italijanske ' III'«1 ' Ali \ Milili/.. .HMIWI N»* . -II- ki!« razburjenih čustev. Ali lm jej V;,. r„„,r. VMIIl y.apisan na in!KMona,,ie oojne napadalne organizacije, ki je bila ustvarjena, da pekla ves? * Albertina mu je bilaL-.ehi, iaz vhs še pripravim do te«^a ; l,ribori »vnjeniu narodu to. k ir je njegovega in kar je tujega, rekla da ira bo /asleloval pevsodi (!u ga Inidete pi iznali J)a'n iai noč' - f'roti Pritisku :,iv5,t Avstrije, proti nasilnemu potujčevanju v :tjer» mrt vi obraz. / !i .ie na onem iJOdete živeli v strahu in treoetu.! "! unuUl :n P4,vsf-d drugod so se borili ( Vhi in Jugoslovani, zla- • t t • > * ' ' v! 1 I lil i I i > i* l 4 • t rt I .1 L ! II I nt I , .1 . ...> t>i i ! ____..:.... .: « _ _____FP _ . iKisfaln jem sestanku govoril be- t]u prkltl zitK-.5ll 1|a jy,, in k. . b . ki -o si-uale Albert ino v <»li- jar s,, to zgodi, bom jaz na me-"f - Prišel sem >U-dnjie do pivpi i-.,.is,. vam bo potem Bog eoiako čanja. da Saroiiija lie razumem,; milost 1 jiv, kaJ:or ste bili Prohibicija je neznana stvar na Japonskem. Blagoslov ali prekletstvo prohibieije ni še dospelo do kraljestva cvetk ali dežel« vzhajajočega solnea. Kljub temu pa ni videl poročevalec tekom dveh mesecev, ko se je nahajal na Japonskem, uiti enega pijanega človeka. Japonska narodna pijača je Sake, a podaniki Mikada zaiživajo od čas:: do časa alkoholičnr pijače vsake vrste in vlada dobiva velike sv«.te v obliki davkov in carine iz prodaje in regulacije tako doma napravljenih opojnih pijač kot onih. katere se importira iz inozemstva. Med inozemskimi pijačami je na Japonskem najbolj priljubljeno pivo, katero izdelujejo pivovarne v Tokio, Jokch&ma. Osaka in Kobe. Neka slavna pivovarna v British Columbiji. ki je morala prenehati z izdelovanjem piva vsled sprejema prohibieije v Kanadi, je premestila svoje naprave na Japonsko in proizvod te p-vovarne je postal v zadnje nn-asu na Japonskem zelo priljubljen. Pivo prodajajo na Japonskem od -JO do 25 ceniov steklenico. Šampanjec in lahka vina. katera zai živajo bolj dobro stoječi Japonci, stanejo biižno toliko kolikor so stala v .Združenih državah, predno šla prohibicija Japonsko narodno pijačo Sake izdelujejo :z riža ter je lahko opojna, to se pravi. dr. ima nekooko kika. Ponavadi se zauživa to pijačo gorko ter ne prija posebno zapatlnemu okusu, (iostilne. v katerih točijo Sake, s. š> vilne tako v mestih kot v vaseh ter predstavljajo "klube uhr.gega moža", katerih pa se poslužujejo vsi razredi prebivalstva, da razpravljajo o politiki in drugih zanimivih predmetih. Ameriški soda-parlorjt ugajajo japonskemu okusu. Japonci zaužijejo velike množine sode. oslajene z različnimi dišavami. Neki soda-parlor v Ginza. t«, je glavni e«*sti v Toki in. proda v vročem vremenu dvatisoč takih stuuivic na dan. i Vladne statistike, ki so bile objavljene avgusta me>eea. kažejo, da se je zauživanje opojnih pijač povečalo v ceiem cesarstvu in to k'jub dejstvu, tla so cene dvakrat tako visoke koi pa bile leta :_ 1914. Številke za leto «919 kažejo, da se je prodalo tekom tega leta 244.000.000 ga^on Sake pijače, nadalje 26 milijunov galon piva in dva milijona in pertiiio , VZe! sv Mene .i» 't 1 o r uslili. •a ju. da je s» stan* k / jo ženo la vsak naein Saroni ja obvesti ia v njegovi naravi i jih nisem še razkril. V "cm iuieresii pa mi je bilo ljubo. sti mi Slovel.ci z lastnini! obramnmmi organizaenanu Tem organi ka- i ... • - /*, i - , .- , v . . " , nizacijam se imajo t ehi zahvalil , da so tako hitro po svojih boga- ,tih mestih ustvarili ir. svojih nacionalnih manjšin večine, da so za-1 I -edli kos za kosom zemljo svojih oedov. ki jo j,- imel \ pesteh tu- ^ jec. da so obvaroval svoj živel j n:. Dunaju in da so dvignili svoj . .,, . ; a rod kulturno in gospodarsko na enakt> in sk^ro še višjo stopnjo _ \ i ste mi na pot,, gospml , jelk.lkor jo je (1r-egel n jihov zatiralec. vi .obine.j U"sreeiio hčerjo! " njego- »llo \ kar je odvrnil mojo zavest, ta-! naJ krat bo šele Jugoslavija ustvarje-|v temo njihovega obupa žarek u-nr. in naša svoboda popolna, ker panja, da jili bo varoval obupa, ti.krat bomo začeli iz lastne moči upanja, da mso pozabljeni in da ustvarjati in takrat bomo tudi p'ide dan oti. ešenj i in osvete .' sposobni varovati s\ojo svobod I m vse. ka; ->ti in zavesti nacionalne dolžnosti vseh To bo zmožna ustvariti le v.-li-'.a. iz navdušenja, požrtvovalno- ; {»orojena organizacija vseli nas, tu smo svobodni in združeni, or- Sanuii. j »oj za tia .M meni Je t in m .ti izbruh < hI igra I pri potem je sledil meni in je pričel L; in Italijani. In v težkem boj Mi Slovenci smo imeli težak boj s sovražno nam vlado z Nem- 'ženi- na-' J"11 "^.'ša njihovo ; 1 :iJS . Tl1'' ztlruzenih pred porotniki ravnodušen ]>ogovor, kakor da se ga prav nič niso dvtaknile star- let ost j« o v or. bil pr< rit. :u i selil nekega trkan ji akal na njc- »nI^u. ko me vočera moč- Kd< •dal »t n Jel 1 S iroui je bil na srnini obravna-\ i. 1 i ^e jc bila vršila na:sJezeče besede, dne, zluaii iu miren, in zapazi' ••m. da je bil veliko skrbnosti posvetil tudi svoji zunanjosti. Njegova izpoved im iiioj»; du- 'iia v jemala s tem, kar je bil izpo-•:ii m .gel zakli- vedal meni in da^i je presenetila je ž- stal v s-fbi porotnike, je napravila dober je i>|.sl in zrnu• 'vti-k. Najznamenitejši ga je m' jH»kri-_ obravnave je bila konfrontacija iko razburjen. | v žep, izvlekel o ju za pravico, za deco, za zemljo so ) lM'(lno življenje, kdo naj jim da ustvarile naše obran bne organizacije neizmerno dobrega in njiho-}v tako pogre-1 -ZJ.. ___ 1 _ _ ___ * i v * • • i • • . . . c o 11\ I* < 1 i\ no i 11 l^-k . 1 .. ^ 1 - . 1 t v> delo je. da so zrasli na m^jah mogočni mejniki, du smo ustavili p itujčevanje in da smo šteli L- dneve, kdaj postanejo zopet naši — j Maribor, Gorica in Trst in ž njimi vsa zemlja ob mejah, v katero se j je zajedal tujec. Te organizacije so ustvarile mogočno gibanje, ki i ga vse nasilje tekom svetovne vojne ni vdušilo, temveč ga le obrni- I lo v drugo smer tihega, toda odločilnega in brezobzirnega boja _ proti držav isami, ki je bila povzročiteljica in n< siteljiea tega nasilja. To gibanje se je v: šilo v parlamentu, na bojiščih in v legijah, - "W!ski o smrti ruskega generala Ku- Z ^^ P°sledicf bila prelom solunske fronte in polom na dogodek, t. tki ki so ,eta 191? kot I1 iav' ,.VJe%IVa 1><,s,,'a,ea Jugoslavija in svobodna češkoslovaška mmta/>i iu . i r. Duh ib \ ipvnva »i. (Konee prihodnjič.) je popolno- Trockij kriv umora generala — Kuropatkina. V "Matinu*' piše j{us Aleksin- j\t našega. Onkraj naših mej pa čakajo stotisoči zaman pomoči, ker je ni od nikoder i«»r gleda io »Jnipano k nam. ki smo svobodni in zdru-1-nilizai'i-i;V. kl b° 17 1VS,,T, U']1 U]' ionov danes državno Jugoslovanov ust varila nacionalno enoten, kulturno, politično in gospodarsko močan naj jim da kruha, kdo naj jim c]a I-samozavesten narod. Organizacija. ki bo k )t ve.Uen, neizprosen i stražar spenjala svoje mogočne šajo. kdo naj jim da šole. kdo *IM Ne raztrgano brzo- ki jo je bil prejel od lOCJtC V'ir';u. in »»ii jo je pomolil -v- odličen ]H>znavaleč Azije. Kuro- ' rsemi našimi brati v Istri, na Reki in na otokih. Potomci carbonarjev, Mazzini- j moči in vere. da ne obupajo in ne povesijo svojih rok ter resig-n i rano čakajo svojega konca? — Kdo naj j>ove v svet njihovo trpljenje. ko so njihova usta zapečatena; kdo naj povt svetu vs;i nasilja, ki se jim gode, pokaže porušene domove, pokaže polne ječe, pokaže zaprte šote in pokaže krvava trupla nasilno umorjenih ? Kdo n-ij pred svetom za-stopji staro pravdo naroda od Gospe Svete in Soče do Pulje in | Zadra, in kdo naj u< ve svetu. — da se je tam izvršil strašanski roke preko državnih mej povsod tja, koder hivi in živi naš narod \ tujem robstvu, ki T)o s paznini očesom zasledovala vsako krivico i i» bo celemu svetu oznanjala bol in trpljenje lega naioda in ki bo zmožna kljub vsem političnim mejam odtrgane dele našega naroda krepiti m hraniti s krepkim sokom močnega organizma celega osvobojenega naroda. Velikonsko elektrarno na Češkem H, in sinovi osvoboditelja Gari- i sočev vsled vojne, vsled nasilja I ^ ^/a zločin nadaljuje loan za dnem. da tam umira poea- i b< do zgradili :> kapitalom l:»i> mi Isne. nasilne smrti na stotisoče (d-[ljcue.v č.- A H« .-tine Moore. V*ehiua bila žalostna, a nežna; ]>rosila i jeT naj bi prišel k njej še pr«tl "Da ,>r» roll i. I "In druge, ne res?" . je smehljaje odvrnil Sa- kda j izve« I i pisali na svoje prapore, ko so vršili osvobojeiije in ujedinjenje i- Učenje madžarščine v češkos^-! talijanske-a K£iro(Ia - zemljo in vaški vojski. 'narod, ki nista bila mkdar njiho- iva. in začeli ta ubogi narod tep-Predsednik .Masarck je obiskal ! tati i?1 zatirali tako. kot ni bil za časa svojeg:i bivanja v Sirčinu j teptan nikdar, niti v časih naj-tamkajsnjo vojaško šolo, kjer se |lmjšega avstrijskega nasilja — učijo madžarski vojaki brati in | Gd prve„a dne svojega prihoda pisati. Značilno je, da se ti mladi |cia]jo so zai.oh boj proti našemu j u.. . .„:,. ljudje sele v češkoslovaški repub- jeziku in našemu pravu, potlači-J "ki uče svojega materinskega je- i: ^t^+uii «« r,,s .. k.... svojim miru lo pismu, ' Pripelji mogoče, vid«4a «i bregu b devetih din ti dom. 11 očelll se V '•Sred avgu•- j^ki slikarji zabeležili vse navade >8lh- čakajo tisoči zaman moz- in orgije. Novo odkritih fresk ne inosti, da se jiovrnejo na svoje. leznicah. Samoodločba narodov l odo dali v muzeje in mnogo jih } domove. Učitelji, ki so vzrasli iz < nam je vzela stotisoče naših la-bodo morali zakriti, ker preveč t{ zemlje in so na tej zemlji vz- (stnih bratov, naša neodvisna, — žalijo današnji čut dostojnosti in j ?aJali narod, danes gostačijo tu- mlada, z vs^mi božjimi darovi i morale. Značiino je, da so moški ' med nami in njihoče delav- blagoslovljena država naj posta bili pravi mehkužci. Oblačili so | nice 14Pustila s«* je torej mirno po odgovorili?" ^in riniti na stran, da bi mogli vi pla-; ,«"•{; t i svoje dolgove in si zagotovit i Sporočil nciii ji da bom tam." bo.rast*a za vce življenje*" i . . ;; , ■ i.. • , ... i.j;i . . ,, im prsi, z nog pa so si odstranili J' •"> po\evlalil Saroni ie snrva molčal. Potem' , ' ^ y — šole — samevajo ali pa ' ne čisto navadna italijanska ko- se kakor ženske, bili so masirani so porušene ali pa. kar je še huj- I maziljeni, parfumirani in oblečeni v škrlat. Hodili so z izbočeni- Ali o tem I je rekel: "Spočetka ji to nika-Srir mi je stremel glavo ill se tež- k or ni bilo po volji." ► zg'-udi! na stol. Dal s-nn mu -A!i nist,. izku^ konjaka, ki tra je oči- jot»* vse kocine! izkušali potola- ' >i»i jo?" !no poživil. Potem sem ga vpra- -Rekel sem ji, da, če hoče, za- 1 • t • • »t l pust im vse in grem k njej. la' 4*1 Tarifi praškega Krema torija. Praški občinski svet je sklenil in določil nastopne cene za sežiganje mrličev; za mrtvece iz Ve- Ali je b.la Albertina ravno- - j,, zakaj niste storili t(^ga?" J like Prage 400 kron, za člane — mirna«, kak >r njeno pismo? . "Ona ni hotela. Sa.i ste ^itaJi i ^>00 kron, oziroma 340 kron, za Mini i sem vsaj". je od\Tnil.i». p;Krno in se prepričali, da i otroke pod deset let dve tretjini djubrl sem jo. Diavolo! S+*l hi j ,,a ona pisala." i - se navadne cene. Za shranitev žar bil / njo do kouca sveta... Ko bi "Pisala ie tako. da si ie zajgo-! v kolumbariju so določene posebne cene z ozirom na lazred in do-] bo shranitve. Prostori za shrani-z ramami.1 tev urn 8e dajejo v najem za 10 starj i cli za 50 let. bil ino.rH slutiti, da bo tako pri- tovila sestanek, ki bi ga ji bili vil kako m ivarjati!" znajo žeiuike po-{drugače odrekli." Saroni ie sVoinizgllil »arom je roda", je nadaljeval Ali sta se vi«leli z vašo ženo!", "Kaj v'! To hi bila neunuiost. j pridigar in se ozrl v kneza z izra- ;Z un, polnim smrtnega sovraštva. Pustil kneginjo Indj zd(daj v čobiu in »eni I po bregu do nie-("kaj vam je rekla, ko s*e srtali po- >ta, kjer me je Albertina pričako- |eg nje na bregu reke, predno ste »...i.. »♦ r/ ..____:» : . _______^ I -- i._ i- . . . . _ j vala ' Zatopil se je v mračno tuli- ji zbasali ruto v 'ista in jo zada- tunje. "" — ---- povedala vem s«' vrnil k čolnu.** vodo?" e. "V depetih minutah sva. -sijvili s svojinvi rokami in truplo z slala vsf|", je dostal. "Potem vrečo kamenja ukoli pasa vrgli v Ruski parnik zadel ob ledeno goro. Veliki sovjetski parnik "Iiija", ki je poleg drugega prevažal tudi 2000 ton živil, je v Belem morju zadel o-b ledeno s*oro in se f>otc*pil. Samo jiosadka se je rešila. se. postajajo vzgajališča narodnih izdajic in janičarjev. Brutalno nasilje neomejeno vlada že dve leti in njegove žrtve rastejo. Trdnjave našega odpora in namoči. simboli dela dolgih desetletij, naši narodni domovi in naše šole so danes razvaline, in sredi Trsta kažejo svoje črno ogrodje naše stavbe, med njimi naš ponos, naš Narodni dom. Na Koroškem je komaj prebujeno narodno življenje .zopet obsojeno v počasno umiranje, in narod tam še straSnejše trpi pod nasiljem, ker je že okusil slast svobode. Od severa do skrajnega juga, lonija ? Kdo naj tu pomaga ? Država i! ne more. ker ne sme in ker ima država le eno sredstvo — orožje. Država danes tega ne more, ker mora predvsem braniti to, kar ima. okrepiti se in ustvariti iz teh 13 milijonov svojih članov prave samozavestne državljane, ki vedo ceniti svojo svobodo, ki vedo ceniti svojo državo in ki se znajo zanjo tudi boriti. Danes se še nismo nživeli v to, ua smo svobodni in združeni, danes se tega š*? niti ne zavedamo, kaj to znači, ker je še preblizu preteklost dolgih stoletij suženjstva in medsebojne raztrganosti. ki je pustila v nas globoke sledo- od Gospe Svete, Kanalske doline, j ve nezavednosti in nasprotstva. preko Gorice in Trsta daleč do kar moramo šele v. sebi ugonobiti t dalmatinskih otokov, se vrši boj ( cX 29. VOV. 1921 Vdova Leruz. ^^ E-GaborUq' Prevedel za "Glaa Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. 7."» (Nadaljevanje.) — Ali je res tam? — je vprašal grof. — Gotovo, gosi*.d. — j«- odvrnil strogi vojak, ki j? stopil medtem bližje, — to je ona. Ob vsakem drugem času bi grof zapazil ton vojaka ter se razjaril. Sedaj pa ni niti dvignil oči. Ostal je brezčuten napram vsemu. Ali ni bila ona tam, dva koraka od njega? Njegove misli so bile v preteklosti in zdelo se m«i je kot da jo je šele včeraj zadnjikrat zapustil. še prejšnji večer ju domneva! grof. dit je njegovo srce mrtvo. 'ra glas. j»ogreza joe <■••• v njegov«« srce, pa je zadostoval, da vzbudi v njem sveža, mogoeiia čustva mladosti. Koliko let je j>oteklo izza oiiega časa ! Nato, j- nadaljevala nun lama Oerd.v. — sva zapustila M. Michael. Ti si >eh ! tako. Pokorila sem se. kljub bojaznim, ki ■o me navdajale. Kek"l si mi. »t govore o ženskah, radi katerih uganjajo njih ljubimci največje budah&t'. Ali ni prišlo moje ime v liste* Ali nisem ravno potom istih listov izvedela, da se boš kmalu oženil? Nesrečna ženska ! Te k rat bi lalik«. pobegnila od »ebe, a nisem imela '.»osti jHjguma za to. LTdala sem se, brez napora, najbolj ponižujoči, najbolj sramotni usodi. Ti si se oženil, a jaz sem bila še nadalje tvoji ljubica. Ah. kako strašno sem trpela tekom onega \ečera! Bila sem sama v svoji hiši, v oni sobi, kjer je bilo zvezanih toliko spominov nate. Ti pa si takrat vzel za ženo neko drugo, jlekla sem si: -— V tem trenutku se n.u udaja čista, pit menita mlada deklica. —jZopet pa sem si rekla: — Kakšne prir.cge izgovarjajo sedaj ravno ista usta, ki so se tako pogosto dotaknila mojih u>'?iie? — Pogosto izza one strašne ,iesreče sem se vpraševala, kakšen strašen zločin sem izvršila, daj dati drugega otroku potom zamene. Nikdar. Kaj. da K ona ženska objemala moje dete? Ne. Odnesite proč tu tuje dete, ki me polni z {'rozo. .Jaz hočem svojega lastnega Noela. Ne preti mi .s svojo jezo. \"e zapusti me. Utlala se bom, a nato umrla. Guy, opusti ta usode-oolni korak. Že misel sama je zločin. Ali te ne morejo ganiti moje solze ? Dobro, Bog naju bo kaznoval v starosti. Vse bo prišlo na »lan. Prišel bo dan, ko bosta ta dva otroka zahtevala strašen obračun. Gliv, jaz gledam v bodočnost. Vidim svojega sina priti k meni. upravičeno jezneira. Kaj mi pravi? Sveta nebesa! On:, pisma, ona pisina, sladki spomini najine ljubezni! On mi preti, on me tepe! vin pretepa svojo mater! Ne- povej nikomur o tem. Moj Bog, kakšna muka! On ve dobro, da sem jaz njegova mati. Dela pa se. kot la tega ne veruje. To je preveč. Guy, oprosti mi, moj najdražji. Jaz nisem imela moči upirati in tudi ne poguma pokoriti se tebi. Ob istem trenutku so se vrata, vodeča na stopnjice, odprla in vstopil je Noel, bled kot običajno, a miren in dostojanstven. Umirajoča ženska ga je videla in to je uplivalo nanjo kot elek-' rričen udarec. Strašen krč je urijel celo njeno telo. Njen-- oči so se razširile ! na izvanreden način lasje so se ji pričeli jeziti. Dvignila se je na I komolcih, pokazala t.a Noela ter vzkliknila z močnim glasom: — Morilec! I Severova zdravila vzdi/ujejo zdravje v družinah. Kašelj in prehlad. V tem letnem času vlada kašelj in prehlad pri odrastlih in pri otrocih. Ce se zanemari, se razvijeje iz njega komplikacije, ki se lahko nevarna Izegaite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Severa'* Cold and Grip Tablets (Severjevih Tableto v zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.— Hitro od pomoč proti kai.ju dobite, da v zame t o gevora's Cough Balsam (Severjev Balzam zoper kašelj). Pomirjuje razdraženost, omehča .ii oče vanje, ustavi kašelj, "povzroča .agije č.Iianje in pomaga prrodi povrniti normalne stanje. Ve^je steklenice 50 cer'ov, manje 2£c. Pri lekarjih. ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka. MONGCLIA 1 deo. — Hamuburg LA SAVO IE 23 dec. — Havre LAPLANO 3 dec. — Cherbourg Z1ELA >JD *4 d-c. — C*e.'aiurg CARMANIA S dec. — Cherbourg ORBITA 24 de~. — Hamburg PRES. WILSON g. l«C — i r«i P/.NHANOLE S. 27 oec. — Boulogna LA LORRA.NE 3 dec. — Havre ADRIATIC 28 dec. - - Cherbourg HUDSON 3 oec. — Bremen RYNDAM 29 dec. — Boulogne VOC P.DA M 3 ore. — Boulogne CARMANIA 31 dec. — Cherbourg iRETlC 4 dec, Genoa Pj . G-* AC LI dec. — Bret, en ARABIC 6 dec — Genor LA LORRAINE 11 dc<-. Hi /rt G. WASH TON S dec. — Br«m»n OLY MP'5 S>1 dec. — Cherbourg RAXONIA 8 dec. — Han.ourg AMERICA 3 la.i. — Bremen FINLAND 10 dec. — Ce. t>ou. i N. AMCTf RDAM 4 Jan. — Bor'ogng fR. )L.\TOIKA 10 (He Bremen LA TOUTAINE 7 Jan. — Havre 3LYMK»*C 10 lec. — Ct-erbourg OROPESA 7 jan. — Hamburg ! HOTTPHDAM 10 dec. — Boulogne ARGENTINA 17 — rr*1 ORDUNA V) dec. — KMnfcurg 1. WASHINGTON 17 Jan. — Bremen 1 COLOMBO 10 de;. — Genoa ROCHAMBEAU 17 Jan. — Havre LA TOURA1NE 10 dec, — Havrr PARIS 18 jan. — K ITS SAXONIA 13 — Cnerbou. ( ORO INA 21 I'n. — Hamburg aOL' ITAN1A 13 •'ec. — Chi rb«urg SAXONIA 21 J-n. — Hamburg "ARIS 14 dec. - Havre NOORD^M 21 -*n. — Boulogne CEIi TEN.STATE 15 r'ec. — Boulogne PREf«. WILSON r» Jan. — Trst M NNI" K AH DA iS ajc. — Harr burp LA LORRAINE 2> •an. — Havre lilede een a vozne i'«tke in "S* di ng«. pwjasD:ii, obrnite m> aia ;?idki>: FRANK SAKS! :rc STATE m Cortlai dt S* , New Nato je omahnila nazaj na j osteljo. Pohiteli so k njej. Bila • jc m rt vil- Zavladal j«- globok molk. Dalic l.riliftili.ji*' \ Naznanilo. ADVERTISEMENTS. i SMRT ŠER1PA JE PUSTILA ! JETNIKE V ZADREGI. Knjige! <*OL'ČNE ILNJ1GK. Slovenske angleški slovar Norfolk, V i., 2(i. novembra. I Šerif Griffith iz Southhampton | | okraja v Virginiji je mrtev. Sell i pa je v boljšo večnost ne da bi ( j razkril skrivnosti kombinacije ! vrat jetnišniee, kateri je dolgo " j časa vladal. V ječi je bilo dosti «. zv. Gozdarjev sin — Flužgar, I ljudi in nikdo jih ni mogel spra- jemi ....................... .36 1 1-5®« 7. zv.: 1'rihajač. Zau-uilva i»o- Knjige! .6« 1.00 Vnj;leško-slovenski in Slovensko- j Test ...................... angleški slovar, V. J. Kubelka $1.50; o IV.: areneelj: Kako se« Wški abeedr.ak ............... "351 jH likal, 1. zvezek Nemško anpleškl tobnrZ .. .... .M io. BV.: lireii<-elj: Kako sem se Pravilo dorUjnosti ............ .30; ju likal, 2. zvezek Slovensko-n**m>Ki ale-ar — u zv . Brenctsi:: Kaka (Janeži? Bartol) 4JC, ^ m^ 3 zvezek 1.0« \nplesfina bres u&trija ........ 14. at. z Brencelj: ljubljanske sli- C i rili ta. Navodilo za čit#nje in j (Pc'obe ijuoljauskega me- viti ven. Serif je umrl pred par dnevi. E(i Martina iz Norfolka so poslali v Southhampton, da iznaj- 10# j de kombinacijo vrat ječe. Martin m zna odpreti blagajno, katerih ne Jugorfov&ndki generalni konzulat v New Ycrku obvešča vb« prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila j v veljajo 1. tega ueseca. Izza p-vega okfobra so take oziroma pristojbine sledt>če: za prošnje 4*1 centov; za priHge, tikajo*e s* presen j, vsaka 10 centov; na izdajnnj^, podaljšanje ali obnevltev potnega lista; za šest mesecev 2 dolarja; ea eno leto 4 dolarje-«» potno knjižico 1 dolar. OPOMBA. Pri izdajanju p!i obnavljanji! potnih listov j« t.*eba plaČcti pristojbino tudi za čas, ko ni bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet. Vsled tega morajodr/avlprejšnje kraljevin« 8rbije» plačati za vsakih aest mecacev izza piinoda v Ameriao du danes po d vi dolarja ii* ava dolarja za bcdo^iX ieat mesecev. Državljan^ Jrzw« pisanje srbščine v cirilici uekletoM. .SpL-al Anton B Jegl'< 30 lj5l ^ . P colouia: Juan Mlseria. uospodinstvo — Purgaj. Prak- J PurMti iz spanskejta življenja tirna knjiga za naše gosjurjl- |16 ZT w pQ resnlfnib nW^rdo vvzaca.» ..........dogodbat. .................... Hitri ravimar. Priročne velikosti J»0 Praktični računar ........................^t! . Knjiga o lepem vedenju Urbanu*. iSPILMANCVE POIISTL .75 .75 .15 nikdo drugi. prodno je BWBP^IPMWBPI dospeli na lice mesta, so postali SrbIj- P^^ajo t*Uo kot Srbi^nci, toda U »a^e« «e jim račura od 1. (Trdo vezano) ..............J.00 Mladeničem. Ant. B. Jeglič I. zvezek, ...................00 II. zvezek ................... .60 N e sveti n hi&o in dom. Korf.stna knjiga za vsako biSo ........ L00 Pravila za oliko. Dr. J. Dostojen .65 Varčna ku-harica, za slabe in dot>-re ca^e .............. RAZNE POVESTI IN ROMANI. Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvec In sa«l. >« in tako strašno kaznovana.' To je bil zločin, liila sem še nadalje j Hči mestnega sodnika itd. .. tvoja ljubica in tvoja žena j" umrla. Videla sem jo le enkrat, le za 'Joe. Jurčič, 5. zv: Sosedov Sii Sin I. nj i kiuetskega cesarja itd........ 'Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, i zt. : Maron, krfianski deček iz Libanon-«. .................... 3. sv.: Marijina »traka, povest hi kavkaških uora ..........•.....25 4. zv.: Praški Judek, povest, IJ. natis ........................ H. rv. i indijske povesti...... t.Ot ■ *v- * Kraljičin ousk. Zgodovin-1 ska pove»' iz JafKin-kega .... 1 JO. »v. :Zve«.c! sin, povest Iz t 'ade i Akbarja Velikega ............. ill. sv.: H'O'T* in bela vrtnica, po-i ».............•.•.•..*....^ j 32. zr.: Bo/rjska kits. Trtica la niisiJ.,aov v K«»r<»Ji ............ tri. zv.: p»j in zmaga, povest iz A mana ...................... 40 14. zv.: P rise pa bur«rmkeg» glavarja, i>ovest I2 zgt^ovlne ka-nadske ...................... J5. zv.: Angel j sni^jev — Prazlt- ak® povext .................. JC. zv.: Zlat okopi, wrest ...... iT. zv.: Prvič med Indljand ali »oinjii v Nikaraguo .......... .50 letniki že strašno lačni. Le en | ianuarJ'a l^13- Osebe iz vseb drugič pokr^ijia, ianec Vvorijo način je bil .kako prehraniti jih i ^avni del Kraljevine Slo-eniev. Sroov i* H^vatoT i^irjo >l»čati in sicer skozi zamrežena okna. |Vd ^ ^919 pa do danoa *n ^akA Seat mesecev po dv« Qo skozi katera so metali sandwiche ,arJa « dv* fa P^^M Sest »ese-ev. Coe ki imnjo j- , . . -x v, , .potne lidte prejšnje kraljevine Erbije x-A kr&hV\»ne Bloveacev, Sr- I in kavo. z.jiprto v kositrnih skat- 1 £ . .. . , J * i J-icah j hov m Hivatov, pa jim je rok poieKert tngjedlja Prenehala je. izmučena. Nikdo izmeti navzočih j>a se ni ganil. I>»« sliki — Ksavei MeNto...... Poslušali so jo > pri', a j« 110 sa,*o ter čakali na nadaljevanje povesti. Kl V?i " (lospodična tie \r!anž ni nu.gla ostati na nogah Padla je Pstria. revest ia irHkJ joaa?ie do- kolena ter pritisnila >voj robec na usta, da zaduši stokanje. Ali ni j bs............................ bila to mati Alberta? j**jdovI°-f Vsi* časti vredna r.smiljenka pa je ostala hladna. Videla je že j ^nce^ '^'oAn- dostikrat preje tuk« delirije ter ni razumela ptnožaja. | povest, 2. zv.............IJKj18- : P^eanjan « indijskih ml- — Ti ljudje so ;.elo betlasti. — si je niisl:la, — <'a posvečajo Po*esti itovenskrmu ljudstvu v t ^i«®*^* .................... j poduk in zab-vo, Kalan ............zv.: OT^ada morna-jA, porest romar i ca. invest ............. .601 Sisto e Šesto. jK.vest is Abrvcev -30 SPISI ZA MLADINO. [>osle!ji ter pričela pokrivati bolno žensko. ^ilike ir povesti, K saver V?ško JZ? j _ Madania. je rekla, — pokrijte se. Drugače se boste pre- ""i ** — *sakdrnjf jBcb za mlad! zob. pesmic«.......30 hladili. Se>tra, — >ta rekla zdravnik in duhovnik ob istem času. Pri L»0'_«u. - j< vzkliknil vojak, — pustite j<» vendar go tol ko pozornosti divjanju blaznosti. Domnevala je. da ima več razuma kot ostali. Približala se J'* voriti. ' kruh ........................ Dedek J« pravil, p^vljice Vesele povesti: Za moiem, — V j piistiv Je 51 a. — Prarda med , br»tea.a ..................... 35 [MOUTVENIKI. | » ojnimir ali pogarstvo in krst. K«lo, je nadaljevala bolnica, ki ni vedela, kaj se ' »vanarjev^* ML Zanimiva' f;ri»e n j«*, ktlo more jnivetlati, ki.j vse sem pretrpelav O. ti lojx»- | |Z deSele .................... \i. Poslali sojjpijonc /r. menoj. T: so našli, da pride pogosto k meni *ter Zgaga ................... neki častnik na obisk. Ta častnik j< bil moj brai. moj dragi Louis. drSi^fiv Maborje...... Ko j«' bil st;ir oseni.iajst let ter ni mogel dobiti nikjer dela, je slo- , pUh„vnf hej cm str.) ...... 1 I v vojake ter rekel materi, tla bo treba enega manj pitati doma. | Iti I je dober vojak ui častniki s«, ga vedno radi imeli. Polagoma je | ..apredoval, k;«jti v prostem časi: se je učil. Imenovan je bil poroč- ( •nkoin. kapitanom t« r postal konečno major. Louis me ie vedno lju- j bil, a jaz ga le n tlkokedaj videla. Bil j«' še podčastnik, ko je i prvič izvedel, tla imam ljubimca Jlil j«' tako srdit, tla sem se bala. | la mi ne bo 'iik«lar o Ipustil. (>11 pe mi j«* odpustil t«-r mi rekel, da , je moja ustrajnost v krivični ljubezni edini izgovor in edino opra- 1 "i<':lit zame. O. prijatelj moj. h>i je b«tlj ljubosumen na tvojo čast kot ti sam. Prišel j«- pogosto, da me tajno obišče, kajti jaz sama Skrbi za dušo: v usnje vezano . v platno vezano 1 .541 Rajski glasovi: j t plat bo rezano . 1 v kost ve-zaco .. v nsnje vezano . Sveta ara: .30 mignili, tla pričakujejo v najkrajšem času o f I e ijelnega zopetnega otvorjenja trgovskih odnošajev z Ameriko ali pa vsaj pogajanj te ali one vrste, na temelju katerih bi se pozneje zopet uveljavilo te trgovske odn-išaje. JtS! Konferenco v Darien med re-! •30J publiko Daljnega iztoka in -Ta-j ponsko se smatra za možno pot. ( preko katere bi lahko sovjetska vlada prodrla do oficijelne Amerike. Moskovska vlada se hoče na neoficijelen način vdeležiti te k«»n fcrence, ki je v ozkem stiku s problemi Pacifika, o katerih se razpravlja sedaj na konferenci v Washington!! in boljševiški uradniki upajo, da bo sovjetska Ru-j sija povabljena, naj pošlje svoje- j 1.80jo;l zastopnika v Washington. .90 Maksima Litvinova se omenja potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati m vizum 60 centov. .30 .4» CCKPACKIE EESHWlETUAKSATUWinCUE Ltiircu Pottal Ser."K« Direktna služba v Jugoslavijo preko Havre z velikimi parniki tri 2 TOIRAINE.........• LEOPOLDiNA ....... PARIS .............. SAYOIE ............. ■i vijake . 3. dec. 8. dec. 14. dee. 23. dee. Za družine nudimo lzboro« uged-lostl tretjfga. r \ir»d» -. kabino z dvema, fitlrinil, ieiitlml in o«. nI ml piatelj.iinl. Vsi tak! potni*! bode deležni ls»i Izboru« sluzt-e m hn-n®, vsled katere je znarui Franoo#tca Črta. Zrn nadalje 'nformarlfe vpraša j t« pri lokalnih nyrntlh FRENCH UINK. CDSULICH ČRTA Direktne pctoTwnJ« v Ytn. brovmk (Cravisa) in Tr»t. PRESIDENT WILSON 3. dec. Cene za Tr«t in Reke Pre«. Wllaon «11 j in U da /k*. Ar~2«ntli.a ln Belvener« )tC3 in IS iaekm. Potom listkov t zdani h aa v** t.rv- Je » JuaoelaviJl ln orbOL Raz h (Sne ugodnosti nrvt^^. 4ru- grKa in tretj^r* .azrtdju Potniki tretj^a r^ireda dotHTaJo treiplaeno vito. PHELPS BROTHERS & Co. Passenger Ocpartr.tent 2 West Street N^w York ar kn* Mesija (1. zv.) ...... Mesija (2. zv.) ...... P«nlohe Iz narare .... Kretlotm in fc?nea .. Slov. ve^ernlee, povesti tfci fits .................. Trojka ...................... 7^ooovlna slor. narnda (5. zv.) Iirndo-ln* pTov. naroda (0. ar.) Mladim sreesa <2. zv.) Spisal K. Moško Knjiga za lahkomiselne ijodi, l7-ld. .. Spisal I. Cankar..............^jZemlj«^ Slovenije JO 1.70 1.80 LM 1.80 v pPitso '.ezano ........... Marija varhinja: \ nj«nje vezano ........... Pol v nebesr.: j zlata obreza, platno vezano .. JN Dtj ncue Testament .......... .25 JM! J»0 l/E>PJE\TDL kot možnega trgovskega komisar-1 J i ia v Združenih tlržavflh ali celo ! * i . „ i sovjetskega poslanika v Zdruze-« nih državah. Poleg njega se ome-1 nja tudi Martensa, ki pozna ameriške razmere vsled svojega daljšega bivanja v deželi. |W55] QV5S 1 ! EES 1 1 1 ADVERTISEMENTS. m' j združenih držav jLb .10 je sedaj čas poslati svojcem v staro domovino ali jugoslo-1 ^ vanske krone, dinar j e, ita- ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York s« »n ira spravila v ne.rei'ni p^iloiai, da je moral r.ardevati radi svoje >e,tre. Moje ime ni uikdar prišlo preko njegovi!« ust. Ali bi niogel nogutnen v«»j;«k prizr.atl. ila je nji*pova sestra ljubica nekega grofa! * 1 s pod ona ui ................. za stvar. T« pa si Nova TrIika sanjska knjiga podohnmi ..................1.00 5et v zrakoplova ........2^jZcmlrevM Evrcp> .............. M sem plaeala leta svoje ukradene sreee. Setlaj pa si tukaj ;n vse je pozabljeno. Ali mi vrjamei sedaj. ?«uy! Poklieala bom Louisa. 1'rišel tm in on ti b«t p »vedal. da ne ! ižem. Ti ne moreš dvomiti o besedi vo.'aka. ! > — Da. na moj;» r-ast. — je rtkel stari vojak. — Kar pravi mola sestra, je resnieno. J I"riiraja je z glasom, ki je kazal izmueenje. ( Kako me oživlja tvoja na\roenost! Cutiin, da n^»stajam moe-«ejša liila sem bolna. Ne zaslužim, da bi bila danes sreenn. a vendar me objemi. Iztegnila je roki. kot da ga hoče objeti. — A pod enim pobojem. Guy, tla ini namreč pustiš mojega otroka. Prosim in rot in. ne vzemi ga od mene. Pusti ga meni. Kaj je niHli brez sina? fi mu hoeefi te gotovino, rekomandirajt« pismo, naročajte knjig, katerih ni v ce* niku. Knjigo pofiiljsmo prost«. Božifne, razlifne. dueat Novoletne, različne, du<-nt Zabavne, različna d-jcat Newjorške, različne, dueat. Panorama mesta New York, 2.1 slik .20 Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................ 25e Slcvenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York NAZNANILO. Odjemalcem naznanjam, da se dobi pri meni doma narejene in prekajene klobase, salami, suho slanino in želodce. Sprejmem naročila za takoj odposlati in tudi /a pozneje. Nizke cene. Kdor ho-«*e naroeiti pozneje, naj izreze ta oglas, ker pozneje ne bom vee "4wf oglaševal. JOSEPH FUKlvAN, 405 S. Ann St.. Little Falls, N. Y. (25-11—1-12) GROZDJE! GROZDJE! PO ZNIŽANI CENI Griko, male Jagode $6.50 boksa 50 funtov. Malaga, velike jagode $3.25 boksa 25 funtov. Fige (re£la) letošnje 15c, funt, bok-po lic. funt. Čeiplje $2.50 boksa 25 funtov. Brinje 10«. funt. na debelo po Sc. Z naročilom, pošljite $2.00 za vsako bok so. ADRIATIC IMPORTING CO.. 606 - 11th Avenue. New York. N. V. rasa i i i i 2S5 ! i EDINI ILOVENSKO QOVORCwl ZDRAVNIK iPECIJALIST MC&KIH BOLEZNI. DOCTOR LORENZ »t i 644 Penn Ave Pittsburgh, fa.^^. Moja stroka je Edra7ljenje akntnib la kronidJb bolenJ. Jag sam fe zdravim nad 28 let ter imam skoinje v rwb Polesnlo In ker znam slovensko, zato vas morr^a popolna na razumeti ln spoz*iatl vašo bolezen, da vas or^ravlm to vrnem moč ln zdravje. 8-ozl 23 let sem prido^U Mieebrc skušnjo pri ozdravljenju mo6k!a bolezni. Zato bo morete popolnoma zanesti na mene, mola skrb p j Je, da \ as popolnoma ozdravim. Ne odlagajte, ampak pridite čl m prej a Jaz ozdravim zastrupljeno kri. maaulja In llae »o tsleau. bolezni v sHu. Iz. padanje la*. boledne v kost«ti. »tar« ran«, ilvčf« bolezni. oal*beloat, OwlezMl v mehurlu. ledlcah. letrah In ialoucu. nnatilco. revmatlzam. katar, zlata tli«, naduha Itd. Uradne ur« ag: V pondetjafc. «r«dah I« p«tk)h od ziutral do popoldne. V torkih, četrtkih m sobeta^ od 9. ure ziutral do a urJ zve£«r. Ob nedeilah oa do ur« populdn«. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NC POZABITE CM K IN NAILOV, Dr« LORENZ S44 PePn Ave PIlTSBURQi PA. Nekateri drugI zdravniki rabilo tolmaC*. Ca vaa razumejo. J^t anam h^vat-ako io Iz ataroga krala. zato vaa