Listek. 699 (pag. 309.) v zvezi s staroslovenskim oshnati (hungrig werden) z dostavkom sla do jedi (Esslust). Toda to nas zopet opominja nekove bolezni v ješčnosti, ki ji pravi Nemec HeiChunger, a Ovid (Met. VIII. 828 in 845) ardor edendi in inplacatae flamma gulae. — Kaj, ko bi bila sija do jedi uprav Homerjev {k)ix6; (Od. XVII. 603, XIX. 198.), a oshnati Ksenofontov {$ouXtaMwai, sija sploh pa brtiktpiot? — (Konec prihodnjič.) L. P. LISTEK. Družba sv. Mohorja nam je poslala letošnje svoje knjige. Vsakemu družabniku gre" teh-le šest knjig: 1. Jeruzalemski romar. Opisovanje svete dežele in svetih krajev. Spisal dr. Frančišek Lampe, II. zvezek; 2. Molitvenik : Življenja srečen pot. Spisal Anton Martin Slomšek; 3. Kitajci in Japonci. Spisal Josip Stare; 4. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, II. snopič; 5. Na krivih potih. Povest. Priprostemu ljudstvu v pouk in zabavo spisal Zaljski, Slov. Večernic 47. zvezek; 6. Koledar za leto 1 894. — Nekoliko več o teh knjigah izpregovorimo v prihodnjih številkah. Slovanska knjižnica. Prvi snopič tega zaslužnega književnega podjetja, katero je zasnoval urednik A. Gabrsček v Gorici, prinaša povest iz češke zgodovine ,,Ratmir", spisal Jan Vdvra, poslovenil Petrovič. ,,Ratmir" je zanimljiva slika iz slavne minulosti češkega naroda, povest, katera bode, kakor upamo, splošno ugajala tudi slovenskemu čitatelju. — ,,Slovanske knjižnice" prvi zvezek nam, iz kratka povedano, v domačem lepem jeziku, kateremu bi le tu in tam očitali kaj malega, podaja lepo vsebino; zat6 bodi našim čitateljem s6sebno priporočen. Za pet pol berila 12 kr., to pač vzmore vsakdo, komur je res do napredka naše književnosti! Drugi snopič »Slovanske knjižnice« obseza dično povest Sienkievviczevo iz Kristove dobe »Pojdimo za Njim!«, poslovenil Petrovič, dalje istega pisatelja mračno sliko iz poljskega življenja, »Angelj«, poslovenil f Fr. Geslrin, životopisno črtico o Sienkiewiczi in napdsled pesem »Stanku Vrazu na dan 8. rujna godine 1880«, zložil A. Šenoa Trtna uš in trtoreja. — Dve ljuti sovražnici sta v poslednjih dveh desetletjih napadali vinsko trto in jo hočeta uničiti, kakor bi človeku zavidali sladko vinsko kapljico, »ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi«. Toda človek se krepko upira obema, trtni uši in peronospori, in posrečilo se mu je najti pomočkov, da si ohrani vinsko trto, katera že tisoč let rase in rodi po naših osojnih gričih. Proti peronospori pomaga škropiti z modro galico, in le še nebrižni in nemarni vinogradnik opušča to delo sam sebi v največjo škodo. Proti trtni uši sicer še nimamo pomočka, dasi je francoska vlada zanj razpisala darilo 300.000 frankov, dobili pa smo iz domovine trtne uši, iz Amerike, tudi trto, dasi divjo, katera se ne mčtii za napade trtne uši, in na to podlago lahko cepimo najboljše domače trte. Da je to jedina pot, oteti naše* vinogradarstvo, o tem pač ne more dvojiti najnejevernejši Tomaž, ako si ogleda nove zasade ameriških trt, zlasti na Bizeljskem. Tam je bila trtna uš že pokončala vse vinograde, toda na me-tu opustošenih zelene" na mnogih krajih že novi vinogradi, katerih trte so obložene s sočnatimi grozdi.