I/i zgodovine kerščanske Ijndske šole. Tako se je tedaj Ijudstvo odgojevalo. Žlalitaa gospoda pa odgojevala je svoje otrokc po vitežkih gradovib, ki so tako ošabno ozirali se aa plaa. Mati sama je čuvala do sedmega leta nad siaoni in hčcrjo, ia od nje ia od grajskega kaplaaa aaučila sta se poglavitaih resnic kerščanstva ia kerščaaskega življenja. Poglavitao se jc pa poteai prizadevala aioška niladost izuriti se za lov in za vojsko ia aavaditi se obaašanja v vitežkih družbali; ludi se jo vadila aa Iiarpo brenkati. Poslali so viležkega dečka na grad kakšaega bližajega žlahtaika ali na kaezov dvor, da je gospem stregel ia prisvojil si dvorljivosti vitezom potrebae; od 14. lela spremljal je pa svojega gospoda v vojsko ia aa turairje. 1'rigodilo se je, da se mladi vitez doslikrat še pisati ia brati ai navadil ali pa komaj za silo. Pesaiice kovati je veadar štelo se med sedmere zaatiosti, kterili se je vitez naučil. Mlajši siaovi so se pa toliko bolj vadili v vedah, ter so jih odgojevali izverstni učeniki po saaiostaaih. Iz teli so postali opalje ia škofje, ki so veliko pripomogli za dušao omiko listega časa. Vitežke hčere je pa mati v gospodiajstvu in v ročnih delib podučevala. — Hčere iz imenitaili rodovin pošiljali so pa aa kaezov dvor. V družbi s kaežaimi ličeri podučevala jih je tara učiteljica v ročaih delih ia dragih potrebnih rečeh. XTektere so pa šle v niaoge ženske saiaostaiie; tam so se naučile vsega, kar jim je bilo potrebaega za ta in uai svei. Žene, ki so se taai učile, znale so večkrat bolje brati in pisati kakor možje; uaiele so petje ia godbo in tudi pesaiške dela tistega časa; aektere so še celd saaie kaj spisovale. Srae se reči, da se je tudi podnčevanje Ijudstva kaj dobro pospeševalo, ko bi ravao drugih prič ae imeli, kakor velikaaske cerkve (dome) in številae dobrotae ia pobožae zavode oaega časa. To oata zadosti razuailjivo spričuje, da Ijudje, ki so toliko darovali za uaietae in nčeae stavbc ia za dobrotae naprave, niso bili nevedai, pa tudi ae brezbožai ia vaeaiarjeai. Kdo drugi pa je vsc to aapravil? Velikaaske dela pa, ki so povsod kakor iz tal rastle, izobraževale so pa tudi amožico na dalje. Xebeške resaice poočitali so vcličastni spomiaiki iz kamaa in krasao prazaovaac cerkveae svečanosti. To je že ljudstvo podučevalo; nagibalo ga je pa tudi iskati temeljitega po- dučevaaja. Obertaija je cvetela, da aikdar prej ne tako; kupčija se je aiočno močao razširjevala, kar nam zadosti zagotovi, da se je Ijudstvo izverslao odgojevalo. (Dalj* prili.)