PISMO UREDNIŠTVU
Spošto vani to variš urednik!
NAŠA SKUPNOST je zares odlična obveščevalka, saj nas obvešča o vsem važnim in vseh novicah iz krajev z območja vse naše velike občine. Za ves trud okoli zbiranja potrebnih podatkov moramo biti hvaležni vsemu uredniškemu odboru.
Vendar bi opozoril na naslednje: Ze večkrat se vam je pri krajevnem imenu SNEBERJE zapisalo: v Sneberjih, v Sneberju ali iz Sneberij, kar je nepravilno.
Krajevno ime Sneberje je množinsko ime ženskega spola, toref:
tis to S neb erje
in se pravilno izgovarja in tudi seveda piše:    ¦ grem v Sneberje,
bil sem v Sneberjah (ne v Sneberjih ali v Sneberju), grem iz Sneber (ne iz Sneberja ali iz Sneberijj.
Zaprimerjavo: Kako smešno bibilo sliSati ali brati:
Bil sem v Jarših - pravilno v Jaršah
Bil sem v Vevčih - pravilno v Vevčah
Bil sem v Klečih - pravilno v Klečah
Grem iz Jaršij - pravilno iz Jarš
Grem iz Vevčij - pravilno iz Vevč
Grem iz Klečij - pravilno iz Kleč!
V 1. štev. Naše skupnosti beremo na 8. strani medNOVICAMIIZNAŠIHKRAJEVv čknku 2 naslovom ZADOBROVA - SNEBERJE — NOVO POLJE, da si bo trgovsko podjetje MER-CA TOR uredilo deponijo trgovin v Zadobrovi inSneberjih. Zakaj ne pravilno: V Sne-b erjah ?
V Sneberjih bi bilo pravilno pisano le, če bi se kraj imenoval, S neb erj i - tisti Sneberji -, če bi torej to bilo množinsko krajevno ime moškega spola.
Tudi na 5. strani v življenjepisu FRANCE KUMSE-STAMENKO, piše v drugem odstavku v Sneberjih - pravilno pa bi moralo biti v Sneberjah.
Toliko sem hotel povedati, ker so Sneberje eden od krajev v naši občini in takorekoč Ijubljansko predmestje, pa biga morali vedno pravilno izgovarjati in zapisovati.
S spoštovanjem!
R UDIARKO, Novo Polje
Spoštovani tovariš Arko!
Hvala za pismo. Dovolite pa, da se na vaše jezikovne pripombe oglasim karsam: korektor Naše skupnosti.
Pred leti je naš uredniški odbor prejel podobno pismo tedaj stalnega dopisnika Nsk Andreja Berčiča iz Javora. Po neki logiki sem namreč sklepal, da je treba pisati Z Javora, ker je vas Javor pač NA hribu. No, tovariš Berčič je pisal, da domačini govore: Grem V Javor - in torej pravilno: IZ Javora (tudine: Javorja). Preveril sem in res je bilo temu tako.
V vašem primeru pa gre za globlji problem. Že tako v našem jeziku pri zemljepisnih lastnih imenih na -e pogosto iz končnice ni razvidno, ali je ime množinsko ali edninsko, ženskega ali srednjega spola in ali ga sklanjamo samostalniško ali pridevniško. Zato moramo preprosto vedeti: Orlje, Orljega, na Orljem; Preserje, Preserja, v Preseiju; Dobrunje, Dobrunj, v Dobrunjah ipd. Pri imenu Sneberje pa sem domačine slišal govoriti prav vse tiste primere, ki jih navajate za nepravilne, pa tudi one - po vašem - pravilne.
SNEBERJE je res množinsko zemljepisno lastno ime ženskega spola. Taki samostalniki imajo pogosten brezkončniški rodilnik množine, a tudi na -a (gora), na -e (gospe), pa tudi z vrinjenim -r- pred -j (zarij, Gorij) in pred -c (vrvic, živalic). Množinska krajevna imena ženskega spola na -e našega področja se v večini primerov ravnajo po brezkončniških rodilnikih (Dobrunj, Jarš, Vevč), vendar ne vedno. V krajevnem leksikonu Slove-nije beremo na 366. strani: Sneberje, Sneberij; enako v Malem slovenskem pravopisu Stanko Bunca na 322. strani in verjetno še kje. Ker najbrž oba nisva taka jezikovna eksperta, se za zdaj zadovoljiva s tako obliko rodilnika; če pa menite, da je pravilno Sneber, sprožite postopek in - vso srečo!
Drugače pa je z mestnikom: pravilno je - kot ugotavljate tudi sami - V SNEBERJAH in nid drugega. Tako sem tudi korigiral, v tisku se je dostikrat pojavila oblika V SNEBERJIH ali moida celo (ne spomnim se) V SNEBERJU. Dne 6.januarja letossem tudi vradijskih večernih poročilih slišal: vSneberjih. Tiskarski škiat ali kdo drug oziioma kaj drugega? !
Morda pa tudi te različice kažejo na neenotnost rabe ali izjemnost primera? Vendar mi dovolite pripombo: Zasavci se vašim primerom mestnika na -ih ne bi kai po visti smejali, kajti oni tako govore: Trbovlje, v Trbovljih; Izlake, na Izlakih. Vemo, da je to nepravilno, a za domačine vsaj ne smešno!
Pa še mimogrede: Vevčani ne piebivajo V VEVCAH ampak NA VEVČAH.
Sneberje doslej niso bile niti tako velik niti tako znan kraj, da bi pri imenu ne prihajalo io nihanj v rabi. To so mi potrjevali tudi razgovori, ki sem jih glede tega imel piav ob vašem pismu s tovarišicami in tovariši iz Sneberij, Zadobrove, Zaloga, Sostrega, Polja, Vevč, Zgornjega Kašlja. In če je vaše pismo prispevalo k temu, da bo sedaj pišočim in beročim jasna raba pravilnih oblik, ste dosegli svoj namen. Pa še zadovoljni smo lahko, da se tudi v Sneberjah, pa v Novem Polju iln. vedno globlje razrašča zdrava, konstruktivna kritika, usmerjena tudi na pisne in ustne oblike slovenskega jezika.
Lepa hvala!
VaJ korektor Nsk