List 49. Iz občnega zbora družbe kmetijske Kranjske 14. novembra t. 1. Nanašaje se na kratko poročilo v poslednjem listu „Novic" nadaljujemo sedaj opis zborovih obravnav. Gospod predsednik baron Wurzbach je začel zbor z nagovorom, v katerem se je ozrl na čas, ki je pretekel od poslednjega občnega zbora do danes. Spominjal se je najprej smrti presvitlega cesarja Ferdi- nanda L, v zgodovini kmetijstva nepozabljivega vladarja Avstrijskega, pod katerim ste bili odpravljeni desetina in tlaka. Dalje se je spominjal umrlega gosp. Fid. Terpinca, bivšega predsednika družbe kmetijske skozi 18 let in za kmetijstvo, posebno za vpeljanje novega kmetijskega orodja in za povzdigo živinoreje urie-tega moža. — Spominjal se je pa tudi umrlega dr. E. Coste, bivšega družbinega podpredsednika in v vseh ozirih za domovino našo mnogo zasluženega rodoljuba. — Omenil je potem, da po izstopu viteza Chiumecky-a iz ministerstva kmetijstva, ki je deželi naši veliko pripomogel s podeljenimi državnimi podporami, je grof Man8feld stopil na Čelo tega ministerstva, in ker je Sam izvedenec v kmetijstvu, smemo pričakovati, da tudi ori* bode zdatno podpiral kmetijstvo dežel. —¦ Ko je g. dekan Grabrijan — nadaljeval je predsednik svoj govor — obhajal 501etnico svojega duhovnega pastir-8tva, je čestitala družba kmetijska njemu, ki ima veliko zaslug za ljudsko šolstvo, kmetijstvo in sploh za domovino našo. — Omenil je gosp. predsednik dalje, da 20. dne t. m. je gosp. France Pire dosegel 90. leto svoje starosti, in ker starček zdaj med nami v Ljubljani prebiva, ne smemo njega pozabiti, ki se po pravici sme imenovati oče umne sadjereje Kranjske. — Spominjal se je dalje nekaterih važnih postav, ki so bile to leto oklicaue ali pa se še le izdelujejo, postave namreč za varstvo polja, za odvrnitev trtne uši, za uravnavo zemljiškega davka, za uredbo zemljiških knjig, prenaredbe gozdarske postave. — Sadje- in vinorejska šola na Slapu dobro napreduje, gozdarska šola v Sneperku pa je nehala zato, ker dežela namerava popolno kmetijsko šolo na Dolenskem ustanoviti, v kateri se ima razlagati tudi nauk v gozdoreji. Šola ta je deželi naši sila potrebna in živo želeti je, da se kmalu ustanovi. — Državna podpora za različne razdelke kmetijstva dober sad rodi v deželi naši, kajti očividno se je povzdignila živinoreja, koristnih mašin, posebno mlatilnic je že precejšnje število v deželi itd. — Pri tej priliki je gospod predsednik z zahvalo omenil truda, ki so ga tudi to leto gg. Sollrnavr, Seunik in Lasni k imeli z nakupovanjem subvencijske živine. — Naposled je omenil deželi jako koristne podkovne in živinozdravniške šole v Ljubljani, katera letos obhaja 251etnico svojega obstanka in o kateri v današnjem zboru pride posebno poročilo na dnevni red. — Obširni ta govor predsednikov je bil z očitno pohvalo sprejet. Po govoru predsednikovem se vzdigne dr. Jan. Bleiweis in pravi, da poročilo glavnega odbora o delovanji njegovem od novembra meseca 1874 do novembra 1875 je natisnjeno ležalo že 14 dni pred zborovanjem v družbeni pisarnici guspodom družbenikom v pregled, zato prosi gosp. predsednika, naj da besedo gospodom družbenikom, ki hočejo o tem govoriti. Ker se na poziv predsednikov nihče ne oglasi — omeni gosp. predsednik — da zbor vzame poročilo brez opazke na znanje. Tudi račun za leto 1874 in proračun za leto 1875 kakor tudi bilanca o premoženji družbe kmetijske so bili brez opazke na vednost vzeti. Obveljal je pa tudi predlog predsednikov, naj proračun leta 1875 se odobri kot proračun za leto 1876. Zbor soglasno sprejme ta predlog. Račun za leto 1874 je kazal, da so dohodki znašali 8246 gold. 54!/fi kr., stroški pa 7695 gold. 19 kr., po takem je ostal v družbeni blagajnici konec leta 1874 znesek od 551 gold. 35y2 kr. Po proračunu za prihodnje leto utegne v blagajnici čez stroške ostati 66 gold. 7 kr. Po bilanci je na koncu leta 1874 zneslo družbino premoženje 35.020 gold. 10 kr. Po vsem tem so prišli v obravnavo nasveti in predlogi podružnic, o katerih je poročal gosp. dr. Peklu k ar, za podružnico Vipavsko pa predstojnik njeni gosp. Rih. Dolenec, ki je osebno pričujoč bil. Naj tedaj najprej priobčimo predlog Vipavske podružnice, ki se je takole glasil: „Slavni zbor! Dne 11. tega meseca imela je naša Vipavska kmetijska podružnica letni občni zbor. Pri tem zboru prišla je tudi za Vipavsko dolino kaj važna zadeva vinskih mešetar j ev v razgovor, in konečno se je sklenilo, mene v današnji občni zbor si. kmetijske družbe poslati, da o tej važni zadevi poročam, ter dotične predloge stavim; to častno nalogo hočem po mogočosti rešiti. Najpoglavitnejši pridelek Vipavske doline je vino. Z vinom oskrbeti si mora Vipavec vse, česar potrebuje, ker druzih dohodkov nima, kajti onih par grošev, katere si za sadje strži, ali pa par goldinarjev, katere najboljši posestniki za živino potegnejo, to se skora ne sme v poštev vzeti. Vinska kupčija je za Vipavo naj-poglavitnejša, in kakor vsaka druga, zahteva tudi ona, med prodajalcem in kupcem še tretjo osebo — me-šetarja. Mešetarstvo je sicer pri nas jako razvito, vinskih mešetarjev imamo vse polno , pa pri vsem tem je vendar naše vinsko mešetarstvo v jako žalostnem, za kupčijo pogubnem stanu; kajti vedeti je treba, kdo da so naši vinski mešetarji, in kako da svoj posel opravljajo. Ker je vinsko mešetarstvo pri nas čisto prosta ukvara ? ukvarja se z njim kdor koli hoče; in tako imamo v eni sami srenji po pet ali še več mešetarjev. Zanikerni gospodar pride na boben, in česa se potem loti? Deiaboječ loti se mešetarstva. Drug zani-kernež izroči še v pravem Času svoje premoženje mar-ljivejšemu sinu; sam pa, da mu ni treba sinu pri delu pomagati — postane mešetar. Tretji pride od vojakov domu; deiati noče, in 6e*sa se loti? — tudi mešetarstva. Četrti se naveliča rokodelstva, bodi-si mizarstva, čevljarstva ali kakega druzega rokodelstva, in tudi on postane vinski mešetar itd. itd. Kako taki mešetarji svoj posel opravljajo, to je večidel groza videti. Kupca peljejo le tje , kjer se jim največ mešetije obljubi, bode naj vino dobro ali pa tudi prav slabo. Ako se človek tacemu možu zameri, priseže se mešetar, da ne bode vina prodal; in to je navadno tudi resnica, ali je^ pa vsaj prodaj z velikanskimi težavami v zvezi. Se najbolj gorje pa tistemu posestniku, kateri se je mešetarju zameril, iu kateri se je zraven tega še tako daleč pregrešil , da je skusil svoje kletarstvo vsaj nekoliko pametno, praviino urediti. Takemu gospodarju ne le da mešetar kupca ne pripelje, marveč vsacega še z vsem mogočim obrekovanjem od njega odvrača. ,,K temu nam ni treba hoditi; on dela po „vinorejski šoli", ima samo ,,narejena" in ne ,,na-tirlih vin" — tako se usti hudobna rnešetarska spaka. Ako se pa kak ptuj kupec do takega mešetarja z naročilom obrne, da mu naj vina kupi ter odpošlje, opravi navadno prav slabo. Ni še tega dve leti, da je nek Goreneo enemu izmed prvih Vipavskih mešetarjev, od katerega se je sploh govorilo , da ima vse Gorence za-se, denar poslal z naročilom, da naj za-nj t