70. številka. Ljubljana, v soboto 28. marca. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MRI Iihaja vsak dan avečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSsi. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. UpravniStvn naj so blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji list v torek dnć 31. marca 1891. Častiti gospodje volilci! Vsled prerane izgube našega deželnega glavarja in državnega poslanca dr. Jos. Poklukarja, stopiti nam je že dne Km aprila zopet na volišče. Da se dogovorimo o kandidatu, kateremu hočemo izročiti častni ta posel, vabim Vas po naroČilu kluba občinskih svetovalcev na volilni shod dne 30. marca ob 11. uri dopoludne v mestno dvorano. Izvolite udeležiti se volilnega shoda v mnogobrojnem številu. Dr. vitez Bleiweis Trsteniški, načelnik kluba občinskih svetovalcev. Velika noč. Pred stoletji, ko nam Se oi bila prisijala blagodejna luč krščanske vere, ko so naši pradedje še v posvečenih gajih darovali svojim bogovom in ča-htili Perona in Svetovida, imeli so določen poseben dan, da so praznovali ustajenje v naravi, zrnato mladoletja, labkokrilne in pestrobojne Vesne nad kruto babo, nad mrzlo zimo. Pradedov naših stari običaji umaknili so se in izginili, ko se nam je začela oznanjevati in pro-povedovati nova vera, vera ljubezni. Popolnoma se pa niso odstranile stare šege, uiti mladoletni praznik sam. Saj je čisto naravno, v bistvu Človeškem osnovano, da se raduje, izuebivši se ledenega zimskega oklepa in veseleč se prve pomladanske sapice, žoltib trobentic, višnjelega podleska in urnih lastovic, prijetnih nje oznanjevalk. Zato je tudi cerkev jako dobro pogodila, ko je namesto nekdanjega pa-ganskega praznika ustanovi U Veliko noč, izvestno najlepši praznik, kar jih imamo. O Veliki noči pro- LISTEK. Nedeljsko pismo. Štiridesetdanski post je, hvula Bogu, za nitmi, ž njim pa tudi vse napihujoče poBtne jedi in veliki teden s svojimi ragljami in klepetci, s katerimi se, kakor se veli v Istri, ,Bog straši". Preteklo noč začula se je drugu, jako sonorna raglja, bliskalo je in grmelo je prav glasno letos prvikrat, v Haj koli kor jaz vem. To se mi je zdelo potrebno opomniti, da kakšna brumna duša na podlagi jako prožnega §. 19. tiskovnega zakona ne poSlje popravka . Danes pa so prišli zvonovi iz Kima nazaj in bodo zopet zvonili acon animo e con amore", kakor je sploh v Ljubljani običajno, ob njih prvih zvokih pa so ženske na Mestnem trgu hitele druga pred drugo k vodnjaku opirat si lice, kajti opiranje ob tej uri stori kožico gladko in nežno ter pogladi gube. Zaradi tega je pri tem tekmovanji uajgrša navadno najprva, jaz pa še nesem opazil, da bi bila še kdaj katera lepša postala, kar je z ozirom na olepša van je mesta celo obžalovati. DaneB, to je nt veliko soboto, ko se uaš list buja se narava iz zimskega sna, od juga prihajajo nam topli vetri, nebo je jasneje in mileje. Kaj čuda, da se tudi v človeškem srci oglasi prijetna struna in da na novo oživi, kaj čuda, da se tega dneva veseli staro in mlado, in v njem praznuje zopetni preporod ! Saj pa so velikonočni prazniki tudi v drugem oziru znameniti, jedini. Obredi po cerkvah so izrednega pomena, posebna blagost izlija se verniku v srce, ko gleda temno zaveflene altarje in razpela in posluša, četudi v mrtvem jeziku, krasne in bo-goljubne pesmi, te dneve običajne, ko roma okolu ukusno okrašenih božjih grobov in premišlja v duhu, kaj vse to pomenja, a se pri tem z nemo rezignacijo ozira nazaj v jasno mladost. Praznuje »e o Veliki noči ustajenja dan. Nič ni naravnejega, nego da človek začne premišljati, bode li on tudi ustajenja deležen, in ako on sam ne več, bode li ustajenja deležen iskreno ljubljeni narod njegov? Ali se sme že nadejati lepile bodočnosti? Ta vprašanja porajajo se v naših srcih in v nas h glavah leto za letom in vsakikrat ponavljamo prejšnje upe, peneče nade. Bode li letos kaj boljše? Kdo to ve? Velika noč je letos izredno rana, pomladi pa še ni pravega sledu, vreme neprijetno. To so slaba znamenja v naravi, a tudi politika nema boljših. Tudi naše poliliške vigredi še ni in je najbrže tako hitro še ne bode, dokler ne prijaše slovanski sv. Jurij na zelenem konji in ne uniči krutega zmaja, odurne zime, ki nas je tlačila tako dolgo. Po prastarem običaji dele" se o Veliki noči piruhi in druga darila. V zasebnih krogih se bodo izvestno tudi letos, v politiškem zmislu pa nemarno nobenega na ozki svoji mizi. Od lani do letos nesmo zabeležili nobenega uspeha, brezplodno bilo je delovanje naše in ako sestavljamo bilanco, vskliknili bi skoro, kakor znani rimski imperator: Diem perdidi! Zares, pogled v poslednjo preteklost in v bližajočo se prihodnjost, ni baš dražesten, niti veliko obetajoč. Vse črte potegnene so tuko, da tako hitro še ne bodo nam koristne in da bodemo doživeli še marsikateri tihi in veliki teden. Zaradi tega zaključi že ob 2. uri popoludne, bodo procesije po raznih cerkvah z vojaško godbo in velikim sijajem. Obred „ustajenja" je velečasten, a žal, da se o njem sme reči: Veliko gizdavih, malo brum-nih, kajti moški in ženske v veliki večini letajo iz cerkve v cerkev, samo, da morejo pokazati svojo novo pomladno opravo in pasti radovednost svojo. Zato mi pa jutršnji dan veliko bolje ugaja. Nikoli ni toliko zadovoljnih obrazov, kakor na ta dan. „Aleluja", ne repna, ampak v podobi nabad-Ijanih kozliČBv, mastnih krač, mesenih klobas, medenih potvic, rudečih piruhov in vsakovrstnih daril, upliva tako blagodejno na želodce in na živce, da ga ni čmernega lica. Vse se bavi le s prenavljanjem in kdor je najhujši jedec, je na ta dan na i -krotkeji, tak je, kakor nasičene ,Boa constrictor". Piha sicer, a piha le radi tega, ker je želodec tako polen, da mu ne dostaje sape. Kadar gledam na Velikonočno nedeljo tjudij, si vedno mislim, koliko se pač zaužije in popije ta dan. To bi bila poštena vsota! Statistika naša bavi se z vsakovrstnimi vprašanji in kmalu bodo že opeke na strehah seštete, na to se pa še ni vrgla, da bi izračunila, koliko se na primer v Cislitaniji, ali v deželi kranjski, oziroma samo v beli Ljub- pa se ne smemo upogniti, niti izgubiti nade v boljšo prihodnjost, ki bode prišla z matematično gotovostjo. Da pa pride, na to moramo delovati sami, kajti vsak je svoje sreče kovač. Aku bodemo dosledni, vztrajni, neupogljivi, ako bodemo z jekleno žilavostjo zasledovali svojega rodu koristi, ako ne bodemo klesniii niti na levo, niti na desno, marveč vedno hodili premim potom, potem bodemo nekoč tudi radostni praznovali pol j tiski > Velikonoč in na bogato obloženi mizi imeli svoje piruhe in narodne potvice. Takrat se bodemo prelepih teh praznikov v podvojeni in potrojeni meri veselili, kajti odvalil se bode kamen iznad votline, v kateri sedaj zdihujemo. Takrat bodemo radostno vskliknili in zapeli „Aleluja I", drug druzemu klicali „Hristos voskres!" in po slovanski šegi poljubljali se. Tega povoda letos še ni, a nada v jasno bodočnost lepša nam tudi letošnjo Velikonoč. V tej nadi želimo vsem čitateljem: Vesele praznikel Nemška levica. Nemška liberalna levica, kakor se najraje sama imenuie, akoprara tega imena že davno več ne zaslužuje, ne bode praznovala baš veselih velikonočnih praznikov. Nadejala se je za gotovo, posebno ko je odstopil največji nje sovražnik, Dunajevsk', da so ji pota poglajena, da bode morda žo za velikouočne piruhe mogla prinesti kaj positivnega o bodočem njenem gospodarstvu, da bode Že na visokem konju jezdila, ter milostno zrla doli na druge, ki bodo globoko pod njo. A prišlo je drugače. Danes stoje njene akcije jako nizko, in pasti utegnejo še bolj. Začela se je koncentrovati nazaj in pripravlja se počasi na to, kar ima priti še v bodočnosti. Nadejamo ho, da se nje, oziroma njenih kolovodij sanje po gospodarjenji nad nami avstrijskimi Slovani, pri katerem naj bi jo podpiral del Slovanov, to so Poljaki, ne bode še tako hitro obistinile. Mej tem pa si poglejmo malo to stranko bolj natanko. Dunajski dopisnik „Politike" je v prav izvrstni studiji dejal to stranko prav pod kritični I jam o velikonočnih praznikih potroši. Že za Ljubljano samo bila bi to poštena vsota. Dasi statistika tega še ni dognala, sem jej pa vender na drugi strani hvaležen. Po ljudskem štetji se je namreč konstatovalo, kako se nemško prebivalstvo v Ljubljani negativno množi. V desetih letih so silno nazadovali, njih vrate so vedno redkeje in kmalu pridejo tako daleč, da bodo kakor Arpadovci razpisali darilo za najboljšo razpravo, zakaj se neinštvo in nemškutarstvo v Ljubljani tako krči. Predno bode pa ta razprava gotova, bode pa najbrže že prepozno. Kako velik je nedoBtatek v krogih „kapitala in inteligencije", pokazalo se je pri zadnji opciji v hranilnico kranjsko. Razen dveh treh izbrali so si take može, da se človek aehotossa spomina evangelija, ko so svat« po ulicah ia sa plotovi iskali is nabrali nekaj hromih, slepih is brljavifc, da so zaužili, kar je bilo pripravljenega. Zatorej se ai čuditi, da je tudi dr. Bock prišel v hraailnični odbor, dasi je ložje pogoditi sv. Trojice skrivnost, nego njegove zasluge za hranilnico kranjsko. Zasluge Bockove, kakor tudi njegovih tovarišev, so v tem, da je nastala veliha suša, „Noth an Msnn", da gospodje neto več izbirčni in bodemo nekega lepega dne mej nož in njegovim številkam povzamemo nekatere naj zanioiivejih. - Skupno štela bode ta atrauka v državnem zboru 104 člane, a zauimivo je, da izmej 17 kraljestev in dežel, katere ao zastopane v državnem zboru, * 5 od teh, nema nemško liberalna stranka niti ied-nega zastopnika in samo v štirih ima le polovico zastopnikov (na Sotnograškem, Koroškem, Moravskom in v šleziji). Ker pa je bolj ko kje drugod tudi tu dobro, glasove ne samo Šteti, nego tudi tehtati, in ker se levica vodne tako ruda ponaša, da je ijnilska stranka, se pride do Čudnih rezultatov, ako se odbijejo glasovi vel cega posestva in trgovinskih zbornic, v katerih dveh privilegovauih korporacijah ima ta stranka svojo neopravičeno, po liberalnem (1?!) zvijačnem volilnem redu osnovano zaBlombo. Pokaže hi * potem, da v šestih kronovinab nema nemška liberalna strunka prav nobenega zastopnika, v čisto nemškem Nižjem Avstrijskem ima le tretjino vseh zastopnikov, na Tirohkem niti šestine in na Štajerskem natančno sedemnajsti del! Na Češkem, Gornjem Avstrijskem, v Bukovini, na Moravskom in Šleziji pa se suče okolu polovice. Brez zastopnikov, voljenih v velikem posestvu in v trgovinskih zbornicah, zniža se število od 104 na samo 66 članov, ki se razdele tako le: nižje Avstrijsko 9, iz planinskih dežel 16, iz dežel češke krone 89 iz severnih provinc 2« Vsi ostali so zastopniki privilegovanega velicega posestva in trgovinskih zbornic. Će se torej primerjajo te številke, je razvidno )asno, da nemško-liberalua stranka nema pravice imenovati se tako Bolje bi bilo, če bi se imenovala nemško česko-moravska velikoposestniška in trgovinskozhorniška stranka. Baš v najbolj nemških pokrajinah izgubila je vso podlogo v narodu. Životari le ob nesrečnem jezikovnem prepiru v deželah češke krone in v volilnih privilegijah Lasser — Herbstovega volilnega reda iz I. 1873. Brez velicega posestva in trgovinskih zbornic pade na polovico, brez čepkih in moravskih Nemcev bi niti ne mogla obstajati kot uvaževanja vredna stranka. Najmanše razširjenje volilne pravice in upeljava direktnih volitev v kmetskih občinah pripravila bi jo ob kacib 30 mandatov, in jo obsodila v popolno nezmožnost za vse čase. Nemško-liberalna se pač imenuje po krivici, ker baš čisto nemških pokrajin ne zastopa, o „ liberalnosti" njeni pa je skoro najbolje, da se ne govori Če se primerja z navedenimi številkami, drugih 75 nemških poslancev, se vidi, da proti 104 nemško-liberalnim stoji 75 drugih nemških poslancev, ali če ua obeb straneh odštejemo poslance, voljene v privitegovanem velikem posestvu in v trgovinskih zbornicah, pokaže se nam, da proti 66 nemško-liberalnim, iz naroda voljenim poslancem, stoji 59 drugih nemških poslancev, ki ne pripadajo njih stranki". Nemška levica torej ne predstavlja več, nego nekaj p i č lega nad polovico nemških volilcev. Da bi torej govorila v imenu nemškega naroda, jej nikakor ne pristoji. Najmanjše razširjenje volilne pravice pa bi jo še bolj reduciralo in gg. Plener in Chlumeckv bila bi kmalu generala brez vojske, ter bi se zgrevano lahko trkala na prsi in klicalii „fuimus Troes!" kranjske hranilnice odborniki našli izvestno tudi žalostnega profesorja Hnllado in prof. dr. Binderja. Nemškutarija v Ljubljani hodi odločno rakovo pot. Nemški obrtniki in trgovci so izprevideli, da se proti reki plavati ne da, postali so mirni, neso nam v ničem več nasprotni in sporazumljamo se ž njimi vedno bolj. Najbolj zagrizeni so nekateri zdravniki, kakor sem se preveril preteklo sredo pri Bhodu okrajnih zdravnikov. Jsz na shodu sicer sam nesem bil, a ču I sem vender toliko, da je tudi tu bila nemščina izključni občevalni jezik. Saj drugače tudi ni misliti kajti na Bhodu so zvonec nosili dr. Valenta, Bock, ProBgenagg in ranocelnik Finz. Izmej govorov bil je dr. Prossenagga govor najbolj neslan. Poudarjal je „volksvvirtschaftliche Verallgemeinerung" „nervum rerum", govoril o „verfluchte KerPs*, a vsa ta zmeB ni imela niti noge, niti glave, in naposled iz-milila se je iz tega kaosa napitnica naFinza! Toda dovolj o tem. „Post nubila Phoebus! Po gromu in blisku začelo se je malice jasniti, in morda dobimo, dasi so danes zjutraj bile strehe pobeljene, vender še lepe praznike. Lepo vreme je za praznike jako važno. Zato jaz vsemu občinstvu za praznike želim lepo vreme in najboljšo alelujol 8. Popolnoma naravno se nam torej zdi, da se taki stranki ne prideva pri pogajanjih zarad bodoče večine večja važnost nego jo zasluži po faktičnih odnašaj i h, in nadejamo se za trdno, da se nikdar več ne bode popela, do one veljave, kakor jo je nekdaj imela od I. 1873—1879 na veliko škodo naa Slovanov. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. marca. O bodoči večini izrazil se je baje nek odličen poljski politik, da se vprašanje o bodoči večini ne bode rešilo tako, kakor se je pričakovalo, nego da bodo v bodoči zbornici tri velike, jednako uplivue stranke. Na jedni strani bode veliki Uohenwartovi klub, na drugi nemška levica. Poljakom pripadala bi naloga posredovati mej njima, toda v zmislu grofa Taffea. Poljski politik obžaluje, da gališki poslanci ne bodo mogli v*č tako roko v roki hoditi z zastopniki češkega naroda, kakor dozdaj. Če bi levica delala kot zmerna stranka za razvoj države in vseh narodov nemajo Poljaki nič proti njej. Mladočeske zahteve. Na shodu mladočeškega političnega kluba v Vinohradih v Pragi, govorili so poslanci Tilšer, dr. Julij Gregr in dr. Herold. Prvi govornik je .rekel, da se Mladočebi ne bodo zadovoljevali z drobtinicami, niti se naslanjali na same obljube vladine, zahtevali bodo dejanja. Dr. Gregr je rekel, da je staročeška stranka propala, ker ni imela nobenih načel. Kot veliko zaslugo MladoČehov mora navesti, da so podrli spravo. Samo za ta čin bila bi jim hvaležna zgodovina naroda. Mladočehi delali bodo za slobodo, ter se trudili, da se premeni sedanji krivični volilni red, ter osnuje ua pravični podlagi. Dr. Herold oporeka, da bi bila zavladala nesloga v mladočeški stranki. Prvotno se ni hotelo ozirati na Mladočehe, zdaj so postali „conditio Bine qua non". Do avtonomistične večine, katera se poudarja, ne more se priti brez MladoČehov. Predbacuje se nam, da smo ekstremni. A mi ne zahtevamo drugega, nego kar Poljaki že imajo. Postaviti hočemo češko uprašanje pred državni zbor, da ga spozna, za ta naš cilj pa hočemo modro in odločno delati. Postavili bodo torej mladočeški poslanci češko državno pravo pred zbornico. Češko šolsko društvo „Ustfedni Matice školska" imenovalo je v svojem zadujem glavnem zboru na mesto dr. Riegra, ki je iz Rima javil, da ne prevzame več predsedoištva, vsled kompromisa mej Mlado- in Staročehi mladočeškega profesorja na vseučilišči Jaromira čelakov-skega predsednikom. Dr. Rieger bil je društvu predsednik od utemeljitve njegove. Podpredsednik vodja Kneidl, kakor tudi novi predsednik priznala sta s toplimi besedami dolgoletne zasluge Riegrove za prospeh društva. Potrjen, zakon. Zakon o deželnem kulturnem sveto za Češko dobil je najvišje potrjenje. S tem stopi v veljavo druga izmej sklenjenih spravnih postav. Trgovska pogodba avstro-ogerska. Ogerski finančni minister bil je te dni na Du-naji, ter se dogovarjal z našim finančuim ministrom Steinbacbom. Glede valute se ni doseglo sporazum-ljenje, ker v Avstriji še ni ustanovljena parlamentarna večina. Enkete za pogajanja se bodo pozvale, kakor hitro se bodeta dogovorila avstrijski in ogerski minister o načelih operacije. Te enkete bodo kot strokovni organi pomagale vladi. Drobiž. Nabral Peter Samotar. (Na Dunaji. Založil in nutisnil A. K o i 5, s. 1891.) (Konec.) „ Drobiž" tudi ne pozablja slovenskega kmeta. O njem zložil je dve vrli kitici: Nas kmet, čo tudi ni bogat, Jo vreden, da ga Bvot spofituje; Zakaj V on knjige bere rad, In, kar jo tudi kaj, kupuje. Druga slovenskega, oziroma kranjskega kmeta tikajoča se kitica pa slove: Na Kranjukem kmet živi trdo, Pridelka malo, mnogo truda! Da Se živi takć — tako — To je, ker ni v deželi juda. To je tudi zares velika prednost ožje domovine naše, Židov v nas skoro ni nič, ker jim razmere neso ugodne in ima naš narod za kupčijo posebno nadarjenost in bister vid. Sam odličen pesnik, poklonil je Samotar par vrstic tudi mladim pesnikom, katereapostrofuje tako: Iz srca naj ti peBmi vr6, O j pesnik, peti se ne sili; In če so siliš, pesem b6 Nerodna, da se Bog usmilil Viianje države. Trgovska zveza mej litisijo in Črnogoro. Kakor poročajo ruski listi, došel bode v krat« keua v Peterburg pobočnik Črnogorskega kneza Gjurković, da bode pričal pogajanja zaradi stalne in redne trgovske zveze mej Rusijo in Črnogoro. Ža Črnogoro bila bi taka zveza gotovo od velike koristi. Odlikovanje Carnota, predsednik«, republike francoske z ruskim redom sv. Andreja, naredilo je jako ugoden utis na Francoskem Dozdaj ima samo jeden Francoz ta red, namreč maršal Mac-Mahon. Francoski list ,8ieclett komentuje tu odlikovanje, kot priznanje moralične moči republike in vojaške moči, katero bode republika pokazala pri prvem pozivu. Car s tem odlikovanjem ni počastil samo Carnota, nego tudi francosko demokracijo iu ta dokaz spoštovanja in prijateljstva utrjuje republiko za dvajset let. Pogreb Mutkurova. Iz Sofije se poroča, da se je vršil pogreb bivšega vojnega ministra Mutkurova Obilica ljudstva se je udeleževala. Knez, princezinja Koburška in vsi ministri bili so navzočni. Petin dvajsetletni ca rnmtmskega k ralja. Ruska vlada javila je rumunBkej, da bode k 25Ietnici kralja Karola, prišel kot zastopnik carja Aleksandra njegov najstareji brat veliki knez Vladimir. Ta glas je radostno izuenadil javno mnenje rumunskega naroda. Francoski ministerski svet bavil se bode — kakor se poroča iz Pariza — z vprašanjem, je li ima (»ostava o izgonstvu prinčev sedaj tudi veljavo za princa Louisa Napoleona. Pruski deželni zbor bode baje še v tem zasedanji obravnal predlogo o preosnovi Welf«kega zaklada, o katerem je bilo zadnje dni toliko govorjenja v zani Botticherjevi aferi. Delavski kongres v Madridu izrekel se je v svoji drugi seji, da je splošnji štrajk najbolje sredstvo, da se doseže osemurni delavni dan. Zaradi dogodkov v New-Orleansu je baje italijanska vlada stavila do američanskih združenih držav vlade formelno zahtevo, da se ostro kaznujejo prouzročitelji umorov in da se odškodu-jejo rodbine umorjenih. Kako bode ameriška vlada to rešila ni znano. Guverner Louisiane je odgovoril da se stvar preiskuje. On niti ne odobruje niti ne graja obnašanja prebivalcev Nevvorleanskih, izreka pa prepričanje, da se ni bati novih izgredov. Nekateri porotniki, ki so oprostili Italijane, so v obtožbi pred velikim sodiščem. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 24. marca. (Konec.) Odbornik Ravnikar poro?a k VI. oddelku, da je vojaška nastanovitev za kakih 700 gld. ugodnejša od lani in ima potrebščine 6349 gld., pokritja C926 gld., prebitka 577 gld. Odbornik dr. vitez Bleivveis upraša župana, ali se je Ljubljansko stolno mesto postavilo sedaj glede vkvartiranja vojakov v ugodnejšo kategorijo. Zupan G r a s s e 11 i odgovori, da se je to zgodilo 1. 1891., a da to ne upliva na današnji proračun. — Potem se ta oddelek odobri. Odbornik Ravnikar poroča o „raznote-rostih". Potrebščin je 1620 gld., pokritja 465 gld. Dalje v prilogi. "^pf Dar petja, blagi dar z nebes; Vi mladi peBniki imate j Pojeto blagoglasno, res, Kaj prav bi peli, Se ne znate. V mladosti ljubi, kdor je zdrav, Ti mladi pesnik, ljubi tudi; Ljubezen nam opevaš, prav! A z njo predolgo se ne mudi. In kakor domače, tako uplel je tudi dva tuja pesnika mej svoj „ Drobiž". O njih peva: Če res francoski so ljudje Vsi, kakor ta ZoL\ nam pravi; Atlantsko pride naj morje, Ter vbo zalego to odplavi! Ker mnogo, Tolstoj, si grešil, Prav! pridno se sedaj pokori, A kaj bi jaz ue pokoril Za tvoje grehe V mož, govori! Vsakdo bode pritegnil Samotarju, vsaj kdor je čital glede poslednjih vrst grofa Tolstoja najnovejše proizvode, v katerih se pojavlja sicer de vedno svetovno slavnega romanopisca fenomenalna spretnost, poleg nje pa tako čudni in deloma zve-riženi nazori, da nam knjiga ne more ugajati. Bolezen, ki vlada v slovenskih pisateljih glede novih izrazov, označena j« prav dobro v stihih: Priloga ^Slovenskem« Narodu44 št 70, dnč 28. marca 1891. nedostatka 1175 gld., kakor lani. S tem je končan tradget rednega gospodarjenja in kaže skupne potrebščine 181.514 gld., pokritja pa- 222.535 gld., prebitka 41.321 gld. Ker so budgetne postanke skozi in skozi po vsej mogoči previd n oh ti, to je v troški h višje, v dohodkih do skrajne meje nizko zaračunjene, je ta prebitek te m bolje znamenje in uspeh naše energične, zdrave in razumne finančne politike, ki nam omogoči, da smo v preteklem letu ne le veliko vsoto izrednih tro S kov pokrili, temveč izdaten del dolgov poplačali in da smemo tudi v bodoče znamenitih vsot žrtvovati za olepšavanja ali razširjanja mesta, za zdravstvene, šolske namene, za investicije in druge potrebne stvari, posebno, če se i nadalje držimo načela, kakeršno dostaje malim mestom, da namreč izdavamo novce le za neizogibne potrebe in kolikor moremo zmagovati. — Redni proračun so brez razgovora odobri. Odbornik Ravnikar poroča potem o izrednih potrebščinah in stavlja v imenu finančnega odseka sledeče predloge: I. za gradnjo mnogih, letos že dovršenih kanalov od Vrtače do Ljubljanice, v Parnih ulicah, v Kolodvorskih ulicah od Resljeve ceste in za podaljšanje kanala v Travniških ulicah ter na leto 1891. za to preloženih ostalih troškov v znesku 15.000 gld.; 2. za napravo novo trasirane Tržaške ceste od Korsikove hiše v ravni progi do Knailjevih ulic v po stavbinskem uradu zaračunjeni svoti 12.000 gld. ; 3. za popravo ceste za Gradom do brambovske vojašnice 1U.O0O gld. ; 4. kot prispevek k zgradbi novega gledališča znesek, katerega je deželni odbor v ta namen med dohodke vstavil 22.500 gld.; 5. odkupnina za in-korporacijo Tivolskega gradu in sosednih zemljišč 4000 gld.; kot pokritje troškov za nove plinove naprave 2000 gld., skupaj COOO gld.; G. za nakup Galletove hiše 1(»000 gld.; 7. za olepševalne namene in sicer za napravo vremenske hiše, za zasip vodnjaka za Tivolskim gradom, za popravo Tivolskega gradu in drugo 5000 gld.; 8. za popravo Lattermanovega drevoreda po odbitku skupila za prodani les 5000 gld., skupaj 95.500 yld. Primerjajo to vsoto s prebitkom v rednem gospodarjenji 41.021 gld., kaže se končno nedostatka 54.479 gld. ki se pa po odbitku in investiciji v Galletovi hiši izdatno zniža in bo pokrita iz blagajničnih preostankov lanskega leta 3 0.000 gld. in per conto corrente z mestno hranilnico. Ta, vsekakor ogromna, poglavitno vsled prispevkov za gledališče, za novo bolnico in za investicijo v Ga-letovi hiši tako visoko narasla potrebščina, ne dopušča, da bi se po mnenji magistratovem postavilo v budget razun druzih manjih svot še 20.000 gld., kot povratak posojilnemu zakladu, pač pa kliče v spomin lani ali predlani stavljeni predlog jednega naših tovarišev in nam nsiljuje misel, da bi bolje kazalo, vse sedaj Še obstoječe dolgove sešteti v jedno samo celokupno vsoto in to vsoto poravnati po amortizacijskem načrtu v 25. letih. Sedaj plačujemo pasivnih obrestij brutto 9.252 gld., — in po odbitih dohodkih iz Jalenovih hiš okroglo 8000 gld. Ce bi torej ves naš dolg znašal okroglo 150.000 gld. — in bi amortizacija za navedeno Če kako novo najde kdo Pr i nas besedo, brž jo zgrabi, Ter sode, prime za pero, In spilo Spis, da jo porabi. Četudi nihče ni popolnoma neprizadet pri teh beBedah, nam vender prijajo, ker nekaterniki v tem oziru vender preveč greče. Istotako je o opazkah glede slovnice: Slovanski narod ni bogat, Se nima prav, kar je potrebno; A slovnic ima cel zaklad, — Kdor piše, vsak ima posebno. Presenetila me je 113. kitica. Naperjena je proti cirilici. Samotar poslednji ni naklonjen, kar pričajo besede: Cirilica, vi sodite, Vse bolečine nam ozdravi; Na sever ponjo hodite, Čemu V §e tam nič ne opravi! Pri tej točki bi mala kontroverza ne bila ne-megoča, a treba bode završiti in „Drobiž14 je še tako mnogovrsten, da vsekakor moram omeniti vsaj še nekatere stihe in modne izreke, v katerih se izražajo pesnika idealni in milosrdni nazori. Npr.: Kedor ne dela, naj ne je, Apostolova je beseda; število let po tabeli že izdelani a 7 °/0 okroglo 10.500 gld. na leto zahtevala, potem nam je omenjenim pasivnim obrestim, 8.000 gld. na leto, dodati le še letnih 2500 gld. in dolg je poplačan ter ni treba zanj imeti nobenih skrbij več. Hasek te finančne operacije je v tem, da bi bili nekako vezani in primorani v rednem gospodarenji plačevati vsako leto jednako vsoto v poravnanje dolga, dalje, da bolje vemo, koliko nam je obračati na izredne potrebščine in da si na ta način sami stavljamo meje in gotov okvir, v katerem nam je gledt! naše finančne uprave gibati se, konečno pa ne smemo pregledati, da za poplačevanje vsega dolga, recimo, da ga je 150.000 gld., potrebujemo 2.500 gld. na leto, ali za 25 let 120.500 gld., ter naredimo dobička 2 8.500 gld. — V tem oziru imamo dve skušnji, ki sta nam kažipot, kako uravnati gospodarstvo. L. 1889. in posebno 1. 1890. plačali smo, kakor so je že proj omenilo, veliko vsoto za stari dolg in za nove gradnje ter imamo še preostank;i, 1. 1891. pa ne bomo v takem prijetnem stanji, da bi mogli poplačati kaj dolga in bomo morali porabiti vse biagajnične preostanke. To je tedaj v dveh zaporednih letih nejednaka in povsem nepravilna uprava, ki se mora za prihodnjost zaprečiti in tako ubraniti mestnemu zastopu ali kakšni stranki v mestnem zastopu, tla bi se samopačno ali svojevoljno gospodarilo z mestnim premoženjem v kvar davkoplačevalcem. PoslednjiČ še omeni, da s postavljanjem in dovoljenjem prihodka iz različnih doklad, so te doklade noizpre-menjpno vsprejete tudi za prihodnje leto in da za olepšavo mesta nastavljeni kredi! se bo porabil le po slučajni rešitvi v mestni zastop došlih posamičnih predlogov. — O teh nasvetih unela se je obširna razprava. Odbornik Hribar izraža željo, naj hi se in-korporacija Tivolskega gradu in pripadajočih parcel kolikor mogočo pospešila in naj mestni magistrat, skrbi za to z novo prošnjo pri deželnem predsedstvu, da se predloži dotična, v deželnem zboru kranjskem že pred tremi leti sklenjena postava. Župan Grasselli izjavi, da bode želji gosp. Hribarja takoj ustregel. Odbornik Hribar opozarja mestni zastop na nujno potrebo karoenitnega tlaka vsaj na desni strani Kolodvorskih ulic, kjer hodi dan in noč toliko ljudij iz mesta fn v mesto. Saj se je od lanskega leta pri mestni upravi veliko denarja prihranilo in ni se bati, da bi prišla mestna blagajnica v kako zadrego, kajti skupno prihranilo se je 61.845 gld. in je 41.000 gld. prebitka. Odbornik dr. Stare želi, da bi se popravil slabi tlak pri novih hišah na Fran Josipovi cesti od Malica do Maicrjeve hiše, posebno z ozirom ua to, da bo tam kmalu gotovo novo gledališče in bode ondu mnogo občinstva tudi po noči hodilo, kakor sedaj po dnevu in na večer v Lattermanov drevored. A tlak ne hodi samotni, nego asfaltni, kakor je na Dunajski cesti. Mestni odbornik Ter če k želi tlak na Poljanski cesti, vsaj na jedni strani. Odbornik Valentinčič opomni, da je že pred več leti nasvetoval, naj se podaljša tlak na sv. Petra cesti vsaj do znamenja. Predlog je bil vspre- Kedor pa dela, on ne sme, Jaz pravim, biti brez oboda! Kako ji"1 pač mogoče to, Da v slast nam jed gre in pijača, Ko vemo, da j i It sto in sto Poglede gladne v nas obrača! V mnogih kiticah spominja se naroda slovenskega in slovanstva, graja neslogo, vsled katere vsak na svojo vleče stran iu izraža nado, da bode „Slovan, najblažji mej narodi" rešitelj svetu in blagove8tnik novega evaugelija ter zaključuje „Drobiž" z besedami: Kdor sam ima, naj bratu da, Ki Dimu, to jo kristijanstvoJ Kdor more, delaj — kruh ima Vsak svoj! to pravo je alovanstvo. Med narodi miruj prapir, Zavladaj nam Bamarijanstvo; Krivici vojsko, krotkim mir, Pravice vsem! to je alovanstvo! Po navedenem se je blagovoljui čitatelj izvestno preveril, da je „Drobiž" jako prikladno velikonočno darilo in da se prijetno čita. Zatorej, rodoljubi, segajte priduo po njem, saj je drobiža vedno treba, „ Samotar je vega" pa še posebno. jet a zavlačilo se je delo z ozirom na vodovod. Sedaj je vodovod večinoma upeljan, promet pa je po gradnji nove vojašnice zelo narasel, tedaj bi kazalo napraviti ta tlak. Odbornik vitez Zitterer želi, naj bi ae tlak izvršil na sv. Jakoba trgu do Šlaferjeve hiše in pri isti napravil mali od vodilni kanal, kar bi prizadelo malo stroškov. Podžupan Petričič ne ugovarja nobenemu predlogu, a ker se bode kmalu morda uvela električna razsvetljava in nova kanalizacija, je proti temu, da bi se napravil tako drag tlak, kakor je asfaltni. Cesarski svetnik Murni k misli, da danes ni umestno razgovarjati se o posameznih krajih, kje je napraviti tlak. Stavi naj se v proračun (5000 gld. ki naj se porabi za to, da se napravi tlak tam, kjer hode mestni zastop za najpotrebneje odločil. Odbornik Hribar naglasa, da je pred petimi leti stavil predlog, naj se dovoli 50.000 gld., da se povsod po mestu napravi jednak, dober tlak. Ta vsota bi se bila z letnimi 5000 gld. lahko amor-tizovala, a zgodilo se ni, ker je tlak v kolodvorskih ulicah posebno potreben, po prej navedenih razlogih, stavi v tej zadevi konkretni predlog. Mestni odbornik H ras k y ugovarja, da bi se s liOOO gld. kaj prida storilo. Treba je dovoliti pač večjo vsoto. Župan Grasselli opomni, da so žlebovi ob hišah Fran Josipove ceste v»dik nedostatek, kajti moča, ki kaplja raz strehe, mora uničiti tudi najtrdnejši tlak. Treba bode posestnike teh hiš prisiliti, da nedostatne žlebove prenarede. Pri glasovanji vsprejme se predlog mestnega odbornika M u r n i k a. O interpelaciji Prosenčevi smo že poročali. — Potem pa je vprašal mestni odbornik Hribar župana, kako je z napravo šeste lekarne v Ljubljani, katera ima po zadnjem ljudskem štetji 30.000 prebivalcev in kjer bi bila šesta lekarna jako potrebna. Saj ima Gorica, ki šteje le 20.000 prebivalcev, šest lekarn. Župan Grasselli odgovori, da doslej še ni došel nikak odgovor, mestni magistrat pa bodo pri višjih instancah to stvar zopet podrezal. — Potem se sklene javna soja, ki je trajala tri ure. Domače stvari. — (Gospodom obrtnikom v Ljubljani!) Da bode vsem obrtnikom pri!ika dana izraziti svoje mnenje o njih željah in zahtevah, pri-po/.nal je odbor kranjskega obrtnega društva potrebo občnega obrtniškega zborovanja. Vršil se bode torej ua velikonočni ponedeljek dne 30. marca ob 10. uri dopoludne v steklenem salonu čitaluiške restavracije občni zbor obrtnikov z naslednjim dnevnim redom: Razgovor in eveut. sklepanje ; 1. o težnjah iu zahtevah obrtnega stanu glede narodnogospodarskih in stanovskih vprašanj ; 2. o stališči obrtnega stanu glede na bodoče mestne in državnozborsko volitve v Ljubljani. Nadejajo 86 obilne udeležbe vabijo vse sodruge prijazno k temu zborovanju sklicatelji. — (Državu o zb o raka volitev v Ljubljani.) „Slovenčevi* gospodje hoteli so v včerajšnji številki nekako reklamovati gosp. lvušarja kot svojega kandidata. A g. Kušar ni kandidat klerikalne strauke. On prijavil je hvojo kandidaturo že v sredo predsedniku volilnega odbora, g. svetniku Murniku, iu ob jednem tudi „Sloveuskemu društvu" v četrtek ga je pa še le gosp. Povše prišel uprašat, ali re* kandiduje. Z včerajšnjo notico „Slovenecu ni nameraval nič druzegu, nego vreči malo peska v oči, da bi se uo videlo m bi se pozabilo, da si s svojim kandidatom neso upali ua dan. — (Agitacija za občinsko volitve.) Gosp. Župnik U o /.man poslal nam je včeraj nastopni popravek: Vaš list z duo 20. marca 1891. št. G8, je med »domačimi stvarmi" pod naslovom „agitacije za občinske volit veJ priuesel uaslednjo notico: »Šentjakobski župnik Rozman kliče razne ženske pred se iu jim naroča, da morajo vse, kar jim dojde od magistrata, njemu prinesti." Podpisani očitno izjavlja, da je vse to skoz in skoz neresnično. Ivan Rozman, župnik. Temu popravku nam je dostaviti, da je Šentjakobski cerkovnik v resnici bil pri mesarici Ocvirk in pri kraraarici na Starem trgu in obema žabice-val, da morata vse, kakor dobita od magistrata, prinesti g. župniku Rozmanu. Naveli bodemo, Če bode treba, še par jednacib slučajev. Gosp. župnik Rozman sicer ni identičen z mežnarjem svojim, a razmere mej njima so take, da se človek prav lahko svoje misli, zlasti ako ve, da je gospod župnik Rozman že lani agitoval in n. pr. od neke P. tudi pooblastilo vzel. — Kar smo pisali o Šentpeter-skem kapelanu je vse res. Včerajšnji .Slovenec" ima celo tako drzno čelo, da zagovarja zlorabo lece, raz katero že skoro ne bode več slišati božje besede, ampak le hujskanje in volilna agitacija, dasi je že Kristus učil »Moja hiša je hiša miru!" — Na ostalo poleniko „Slovenčevo" skoro ni vredno odgovarjati. Irelevantno je, kdo je agitacijo prvi pričel, ker nam gotovo ne treba čakati, kdaj se nam z Valvazorjevega trga znamenje da Kar klerikalni dnevnik pripovednje o naših agitatorjih, spada v okvir bajk, ne pa istine, zato tudi nesmo prav nič v skrbeh, kdo se bode zadnji smejal. Poslednji se bodemo smejali mi, kakor se že sedaj smejamo, kadar se nam pripoveduje, kako dr. Gregorič po raznih hišah na kljuke pritiska in milo prosi za pooblastilo. Kamen bi se omečil, tako zna na srce govoriti, a mož prišel je navaduo prekasno in zato je „der Liebe Miih umsonst". — (Prevzvišeni vladika Strossma-yer) poslal je čitalnici Metliški nastopno pisemce: Hvala liopa na Čestitci, kojom se izvoljeste sjetiti mene prigodom imendana. Bog dragi i Vas blagoslovio i svaki Vaš rad unupredio. Preporočujem se i nadalje Vašoj ljubavi. Sa bratskom ljubavi — Strossinaver, biskup. V Djakovu 21/3 1891. — (Gospod Vaso Petri Č i č,) podžupan Ljubljanski, pristopil je podpornemu društvu za slovenske visokofiolce na Dunaji kot ustanovnik poda-rivM mu 50 gld. Hvala in slava velikodušnemu da ritelju! — (G. F r. Buča r,) tenorist na narodnem gledališči v Pragi, ki |ti nedavno nastopil prvikrat s prav dobrim usjiebom, pel je te dni svojo drugo partijo v operi „Čarobni strelec". Većina časopisov izreka se ugodno tudi o tem drugem poskusu našega rojaka. Tretja poskušnja partija odmeojena mu je v ruBki operi „Ouegin", katero bode pel v kratkem času. — (Ogenj.) Ob polu 10. uri dopoludne gorelo je danes na Viči pri Kušarji. Unel se je pri peki kruha lesen tram tik dimuika in takoj je bilo malo poslopje v plamenu. Nevarnost bila je velika, ker je tik gorečega poslopja pod s slamo in druzimi predmeti. A gasilno društvo Viško, c. kr. tobačne fabrike, kakor tudi Ljubljansko bila so takoj na lici požara iu ogenj omejila na gorečo poslopje. — (Vreme) Preteki« noč mej 10. in li. uro je mej dežjem in vetrom začelo hkratu grometi in bliskati se, kar je trajalo jedno uro. Danes naleta-valo je nekaj časa „babje pštmo", sicer je pa oblačno in vreme negotovo. — (Po d učiteljem začasno nameščenim na Štajerskem,) ki službujejo na šolah IV. plačilne vrste, je deželni šolski svet, po dogovoru z deželnim odborom, podelil 30 gld. osebne doklade na leto, katera naredba velja od 1. janu-varja 1891. naprej. Mala je ta pisanka, a bode od vseh presenečenih z veseljem pozdravljena. — (Zaveza hrvatskih pevskih društev) Čitatelje naše utegne zanimati, kako se razvija novoprerojena zaveza hrvatskih pevskih društev. Te dni imel je centralni odbor zopet sejo, katere se je udeležilo tudi več zastopnikov vnanjih društev. Iz tajnikovega poročila povzamemo nekatere zanimive podatke. „Kolou v Zagrebu ima 60 pevcev in 7 58 podpornih članov, „Sloga" v Zagrebu 00 pevcev iu 23G podpornih članov, „Merkur" v Zagrebu 60 pevcev in 252 podpornih članov, „Rodoljub" v Virovitici 21 pevcev in 108 podpornih članov, „Dvojnice'4 v Belovaru 20 pevcev in 120 podpornih članov, „Slavulj" v Petrinji 21 pevcev in 138 pod|)ornih člauov, „Nada" v Karlovcu 27 pevcev in 121 podpornih članov. Po kratki debati sklenilo se je, da bode velika pevska slavnost dne 7. iu 8. septembra. Ker bode ta slavnost baš ob priliki obletnice lepe lanske CelJBke slavnosti, in bode letos velika jubilarna razstava, se bode gotovo veliko število Slovencev udeležilo je, ter bodemo pri tej priliki bratom Hrvatom vruili lanski posot v Celji. Prilika nam bode še govoriti bolj podrobno o tem. Opozarjamo za zdaj samo slovenska društva, da bi jemala ozir pri sestavljanji Hvojih veselic na to slavnost, katero bode gotovo posetil velik broj Slo-vencov. — (Miloš Obilic na K o so v e m.) * Kdor je kdaj čital prekrasne srbske narodne pesmi o boju na Koaovem, ve, da je Miloš Obilic ubil turškega carja Murata. Ta prizor izbral si je dični hrvatski slikar Kikerec za predmet velike slike, katera je zdaj razstavljena v Zagrebu, in ki jo bode dal podjetni založnik umetniških izdelkov, g. S. Kočonda, ohografic.no pomnožiti. — (Mesna da Rerjuiem) od Gius. Verdija, največje in najveličastneje glasbeno delo v tej stroki, bode se po prizadevanji društva „Kolo" pelo v Zagrebu dne 13. aprila. Ženski zbor, katerega je društvo zbralo iz najuglednejih in najboljih rodbin Zagrebških, stoji pod predsedstvom vrle domoljubne ljubiteljice glasbe, gospe Pavle baronice Vra-niczany in broji 60 pevk. Moški zbor, ki broji tudi 60 članov, je itak slavno znan. Orkestralni del oskrbela bode izvrstna vojaška godba Leopoldovcev. Skupno bode torej sodelovalo okolu 200 oseb pri izvajanji tega klasičnega dela, katero si je povsod steklo največje priznanje in spada v prvo vrsto jednacih skladb, katere daleko nadkriljuje po sodbi veščakov. V solo-čveterospevu bodo iz posebne prijaznosti do društva sodelovale priznane umetniške sile: Gospa Leonija Brile kl, gospica Mira Kiseljak, g. P. Camarota in g. St. pl. K noževi č. Prvikrat se je pel ta requiem ob priliki smrti slavnega italijanskega pesnika Manzonija 1. 1874 v stolni cerkvi v Milanu, pozneje pa se je s sijajnim uspehom ponavljal v vseh evropskih presto-licah in večjih mestih. Gotovo bode to izreden glasben užitek. — (Svojo mater umoril) je v Vodnjanu 28 letni Franc Demariu, po domače Bogumuc, ker se je branila dati mu nekaj njegovih stvari. Srečal je svojo mater na ulici in vskliknit: „Daj mi moje htvari nazaj!" — Prodno je pa žena še kaj odgj-voriti mogla, udaril jo je s sekiro po glavi, in ko je že ležala na tleh, udaril jo je še dvakrat, da je bila povsem mrtva. Morilec ovadil se je sam sodišču. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Brno 27. marca. Moravski Staročehi .sklenili, da ustopijo v Hohemvartov klub. Praga 27. marca. Shod delavcev, ki se je imel sklicati na velikonočno nedeljo in na katerem bi se bil 1. maj proglasil delavskim praznikom, je policija prepovedala. Peterburg 2 7. marca. Car vsprejel vojaškega atašeja na Dunaji, polkovnika Zujeva. Bruselj 26. marca. „Reforme" javlja, da se vlada pogaja zaradi posojila v znesku 240 milijonov frankov. Atene 27. marca. Zbornica posvetovala se bode v ponedeljek o zadevi Trikupisovi. Dunaj 28. marca. Gynekolog profesor Karol Braim umrl. Sofija 28. marca. Ko sta včeraj zvečer Stambulov in finančni minister Belcev vračala se domov, ustvelil je nekdo trikrat z revolverjem nanja. Belcev bil takoj mrtev. Morilec ubežal. Splošna razburjenost. Razne vesti, * (Telefonska zveza London- Pariz) je zgotovljena ter se je z veliko slavnostjo otvorila. Za 8 minute porabo plačati je 10 frankov. Vojka je dolga 000 kilometrov, a pod morjem jo ji' ;l kilometrov. Jednaka telefonska zveza je tudi v Ameriki in sicer sta zvezana ž njo otoka Gua-deloupe in Marie Galante, kjer je vojka, v kolikor jo je pod morjem, dolga 3"> kilometrov. * (Umetniška r a z s t. a v a v Barceloni.) katera bode jako lepa, kajti udeležili se je bodo umetniki vseh narodov, začela se hode meseca aprila. * (Atentat v zbornici.) Preteklo soboto dogodil se je v zbornici španjskih kortesov v Madridu Škandalozen prizor. Napadel je nek pri zadnjih volitvah propali kandidat svojega srečnejega tekmeca, Čegar mandat se je bil ravnokar potrdil, ter ga z gorjačo udaril parkrat po glavi tako, da se je kar zgrudil. Pri splošnji razburjenosti posrečilo se je napadalcu, da je pobegnil. * (Pod pora za književnike.) V Švedski in v Norvegiji podpira vlada z veliko skrbnostjo književnost in umetnost, ter daje vzglednim književnikom in umetnikom tudi posebno plačo, da lahko vse svoje moči posvetijo izbrani stroki. Znanemu literarnemu zgodovinarju in kritiku Brandesu dala se je zdaj taka letna podpora v znesku 2000 tolarjev. * (Strežajka carja Al o ks a n d r a II L,) neka Angležkinja, Miss Strutter, umrla je pred ne- katerimi dnevi v Peterburga in bila pokopana jako sijajno. — Pred 46 leti stopila je bila pokojnica v službo carske obitelji kot strežajka novorojenega velikega kneza Aleksandra, sedanjega carja, ter potem opravljala to službo tad i pri carjevih mlajših bratih. Strežajka bila je vsem Članom carske obitelji jako priljubljena, živela je vedno v carski palači in njenega sprevoda udeležil se je car z vsemi svojimi brati. * (Krvav prepir.) Ernest Hardenstein urednik tednika v Vicksburgu in urednik „Evening Post" Jobn Gashman sprla sta se zarad New-Orleanske afaire. Cashman potegnil je revolver in ustrelil svojega protivnika. * (Dekoletovana obleka,) kakor je baš sedaj zelo obljubljena ženskemu svetu, vzbuja v nekaterih krogih veliko indignacijo in nekega nemškega mesta župan, boječ se, za germansko zgodovinsko utrjeno »nravnost in sramožljivost" izdal je naredbo, po kateri je dovoljeno dekoletovanje samo ženam v starosti 30 let in več. Od tedaj izginila jo baje dekoletovana obleka v onem mesta popolnoma. * (Samomor v gledališči.) Po predstavi v Grande Theatre v Moskvi skočila je neka ženska z najvrhnejega balkona v partere, ter bila takoj mrtva. Visočina znaša 77 čevljev. * (Pogumne branjevke.) Občinski svet v Jagru (Krlau) na Ogerskem sklenil je bil, da morajo odslej Jagrsko branjevke plačevati mestu sto-jino, ter pobiranje te stojine dal nekemu Židu v zakup. Na semanji dan hotel je zakupnik izterjati te krajcarje, a ker se branjevke niso udale, poklical je na pomoč mestnega redarja. To pa je branjevke tako razburilo, da so zakupnika in redarja s krompirji, jabolki, čebulami itd. ometavale toliko časa, da sta — zbežala. * (Čuden statistik.) Neki kavarnar na Dunaji dobil je pred kratkim pismo od nekega Ev-gena R., v katerem mu ta naznanja, da bode prišel za nekoliko dnij v njegovo kavarno, ter njegovih gostov — suknje pogledal, da si, kot strasten statistik zbere gradivo, ter se osvedoči, pri koliko suknjah je podšiv še — cel. Gostje kavarnarjevi pregledali so koj svoje suknje, in od 19 imelo jih je 17 strgan podšiv. * (Fra Diavolo na Ruskem. ) Blizu letovišča ruskega carja, Livadije, ima svoje posestvo udova generala Trigonija. Pred kratkim napali so razbojniki graščino, ubili upravitelja in zahtevali od strežajev, da obvestijo generalico o tem obisku. Generalica je prišla in morala je načelniku razbojnikov izročiti vso svojo gotovino in vse svoje dragocenosti. Razbojniki zahtevali so na to »primerno" večerjo, katere se je morala udeležiti tudi generalica, ter v „spomin" pokloniti vsacemu svojih gostov srebrno žlico, nož in vilice. Načelnik zahteval je še konečno, da mu da generalica zlati prstan svoj, in ker ga ona ni mogla s prsta potegniti, hotel ji je prst odrezati. Generalica ga je naposled pregovorila, da tega ni storil, rekši, da tako boren prstan pač ni vreden tacega „gospoda", a morala je priseči, da se bode gospoda načelnika razbojnikov spomnila, ako ga morda ulove ter v Sibirijo pošljejo. Razbojniki poljubili so na to Ijubeznjivi generalici roko in odšli — kam, to bi posebno rada vedela ruska policija. * (Umor.) Pariške novine poročajo o sledečem, uprav groznem umoru. Neki Horbellot, po svojem poklicu kuhar, toda že dlje časa brez službe, spri se je pred kratkim s svojo ženo, ter v jezi ž velikim kuhinjskim nožem zabodel 'svojo štiriletno spečo hčerko, da je takoj umrla. Potem napal je svojo taščo, bežal za njo na stopnice in jo ondti v pravem pomenu besede razmesaril. Tudi žene se je lotil, a ta mu je težko ranjena utekla na ulico. Herbellot se je na to umil, preoblekel in se potem sam ovadil redarstveni oblasti. * (Bogata beračica.) Neke udovo Cre-tillon zaprli so redarji v Parizu, ker je v cerkvi sv. Klotilde prosjačila. Ko so jo preiskali, našli ao pri njej več sto frankov, in ko so potem še njeno stanovanje preiskali, našli so hranilno knjižico za 10000 frankov in še mnogo gotovino. — Pred sodnikom odgovorila je bogata beračica na vprašanje, zakaj prosi, hladno: „Ce bom svoj kapital zdaj zajela, kaj bom pa počela v starosti? Slabega življenja nisem vajena." — Obsojena je bila na 2 meseca v zapor. * ( L j u d o ž r c i vBraziliji.) Početkom tekočega leta zaprli so v mestu Salinas, v brazilijski državi Minas nekega Klementa. Pred sodnikom priznal je grozni ta človek, da je že 6 ljudij umoril in pojedel, ter je mirno izpovedal vse podrobnosti. „Pred dvema mesecema", rekel jo ljudožerec, „ našel sem kraj reke Jundiha spečo deklino, katero sem dobro poznal. Z velikim kamenom razbil sem ji glavo in jo v družbi z neko žensko Frančiško takoj spekel in snedel. Štirinajst dnij pozneje ubil sem tudi to Frančiško ter jo pojel. Isto tako naredil sem s Frančiškinim strijcem in z nekim Elesbaom, ki je bil moj prijatelj. Z nekim Bazilijem, s katerim sem se pajdašil, šla sva v krčmo nekega Simplicija, ki je ob najinem prihodu že spal. Bazilij ga je ubil in použila sva ga vkupno. Dne 28. novembra zbiral je Bazilij koreninice v gozdu. Sunil sem mu nož v trebuh in mu odrezal glavo. Najprej spekel sem gornje telo, potem spodnje in ko sem baš zadnje kosti glodal, prišli so redarji iu me odpeljali v zapor*« Vabilo na narod »o. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovč, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto ........ 13 gld. — kr. i pol leta........ 6 „ 50 „ četrt leta 3 30 „ „ jeden mesec.......1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. . pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ B jeden mesec.......I „ 40 „ %f&~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravH-l&tvo „8lov. Nurodn". Trajni zdravilni uspeta. Pri bolestnem protinu, revmatičnih bolečinah v hrbtu, udih in členkih se z velikim uspehom rabi Mull-ovu nFruticoako žganje s solj ou. Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Muli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (4—4) Piccolijeva mokrina za želodec Je ukiiHUo in izdatno idravilo, ku> ter© ure) k funkcije prebnvnlh orgu-iiov. tttekleuicM velja lO kr. (al-41) „LJUBLJANSKI M T istoj i z» VNe leto trj«l. 4.«lO ; za pol letu gld. 2.30; in četrt leta «I<1. ■-■•"»• Družba sv. Cirila in Metoda. Doneske so poslale podružnice: Mariborska........... Vipavska............ Bolska............. Novomeška........... Podgradska........... Pliberk............ Oraška Isveu akademlika...... Sevniška . .......... Ponikvo na štajerskem....... goriška............ Žalska............. Brdska..........., . Ajdovščina........... Ziljska Bistrica.......... Lehenaka na Štajerskem...... Kanalska............ Idrijska............ St. Jakohsko Trnovska....... Mariborska........... Medgorjo na Koroškem....... Brežice na Štajerskem....... Darovali so: Slavni deželni zbor kranjski..... Oinizje pri Uajderji v Brežicah .... Bivši pevski zbor čitalnico Ljubljanske . Gosp. J. Plantan, notar....... Vesela družba v Podnartu..... „ „ pri Hobunčku..... ■ ■ V Litiji....... „ „ „ Urežicah...... „ „ „ Kamni gorici .... Gospa Pavlina Kesmanova..... Trije Prosekarji s Plešivca ..... Gosp. Ivan Kosman, pokrovitelj .... „ dr. J. Munda, odvetnik, pokrovitelj - J. Gruden, župnik, pokrovitelj . Pri „Sokolovi" maškaradi v Ljubljani nabrano....... . Gosp. Ivan Kcmuan za otroške vrtce . . O. iz Celja........... Gosp. L. Apat v Hadovji...... Vrhniška posojilnica........ Krška „ ........ Slatinska „ na Štajerskom . . Mohorjani v Uražgošah....., . Ptujska posojilnica........ Gosp. Ivan Volk, kapelan v Trebelovem, 28 gld. 80 kr. 10 s a 12 rt 70 n 15 9 ' n 64 yt 10 ft ' ff 43 25 It 50 „ 15 n r, n 42 b* n 4 n n «11 n 34 n 30 , 10 a 16 n 60 „ 77 a n 41 a 62 „ 3o ft n 149 n 40 „ 1000 ■ n 100 2 i n a a n n 7 2 n ji 80 , 6 n 10 a 17 7 _ 4o ; 3 n 100 100 a 100 » 68 a _ 20 - — n 50 „ 1 ft 50 „ 30 71 n 10 a n 15 ft r» 1 a 50 „ 30 n a 100 a rt 10 n n 9 n 48 , Bralno društvo v Gorjah..... Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji. Vsem darovateljem izreka družba najtoplejšo zahvalo ter prosi zlasti še druge slovenske posojilnico, da bi pri razdelitvi darov mislile na našo, za vso Slovonstvo Velevažno družbo. V Ljubljani, koncem marca 1891. T.Zupan, Dr. J. Vošnjak, prvomestnik. blagajnik. Umrli so v IJulaljaiii : 26. marcija: Marija Žgajnar, gostij«, 83 let, Kravja dolina 8t. 11, za oBlabljenjem. 27. marcija: Berta PolovŠek, nadzorovateljeva hči, « let, iv; Petra cesto it. 54, i* jbožjsstjo. Tujci : 97. marcija. Pri Naliči: Lewenstamm s soprogo z Dunaja. — Beer iz Berollna. — Haseršek s Krškega. — Enget, Tem-pes, Schuldes, Kohstam, Ulietz % Dunajš. Pri Nloim: Klein, Freund, Aptor, Leidinger s soprogo, Henkel z Dunaja. Mattersdorf « Reke. — Dr. Burger s soprogo iz Kočevja. — Hallam is Angleškega. — Loreti s soprogo z Keke. Pri avstrijskem cesarji: Noras z Dunaja. — Pretner iz Kotora. Pri havarakem dvoru t Jakowatz, Kuppe iz Kočevja. — Orasche iz Trsta. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. 27. marca 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 733-5 mm. 7324 mm. 732'4 mra. 6-3° C 8-6° C 5 0« C bI. zah. si. bvz. m. szh. obl. obl. dež. 1 70 H. dežj a snega. Srednja temperatura 6*G°, za 0 8° nad normalom. XD\xr^.aosl^a, borza dne 28. marca t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9240 _ gld. 92 66 Srebrna renta.....„ 92-40 — „ 92 70 Zlata routs......, 110 85 — „ lil -30 570 marčna renta.....101 1*5 — „ 101 »5 Akcije narodne banke . . n 985-— — „ 987 — Kreditne akcije......310 75 — „ 310 75 London....... „114 75 — , 11520 Srebro........ „ — — — „ - -•— Napol......... „ 912 — . 9 14'/, C. kr. cekini ...... „ 6-42 — „ .»48 Nemške marke..... „ 5635 — , rt6 60 4°/0 državne srečke iz I. 1854 950 gld. 132 gld. — kr. Državne srečke iz I. 18S4 100 , 179 „ 40 „ 8gerska zlata renta 4°/0....... 105 n 10 , gerska papirna renta 5°/0...... 101 , 95 , Duuava reg. srećke 5°'u . . . 100 gld. 121 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4'„ zlati zast. listi . . 118 „ — B Kredituo srečko......100 gld. 185 , 50 „ Kudolfove srečke..... 10 „ 21 „ — „ Akcije auglo-avstr. banke . . 120 . 166 , 95 a Tramway-društ. volj. 170 ^ld. a. v. . . . 218 , 50 , 9 GLAVNO SKLADIŠTE« najčistija lužns -sKTSELlNE«-' poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkutan llek proti trajnost kasljUi paritono* I ieludca bolesti grkljana I proti nahuralsi katara, HIKKK MATTONIJA m Karlovi vari i Widn. «. Notarski kandidat želi s^reje mesto jDre22n.en.lt I. Adreso pove upravništvo iSl0V. Naroda" pod N. (256—1) Spreten in vešč komi vsprejme se takoj. (254-i) Anton Ditrich v Postojini. Krompir „Onejida" na, prodaj. Kje V pove upravništvo tega lista. (215—2) 1600 (247-2) jabolčnih in hromili drevesc 9—3 metra visokih, po 20 kr. komad, proiln J"a,lco"b Zupan v Iti«/ji, 1». Ixlaake. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<»♦ o ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ X Na najnovejši in najboljši način X J uuiutue (33—21) Z I ze-be in z®lt4i¥|a | J ustavlja brez vsakib bolečin ter opravlja plombo« 2 4 vniiJM in vse lobne oi»t>raeije9 — odstranuje ♦ ♦ cobue boleilue z usmrtenjem Živca J I zobozdravnik A. Paichel, | # poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. • je gostilna zopet otvorjena. (236—2) Pozornosti vreden stranski dohodek ki se vedno vekša in ved let trajc, morejo dobiti spretne in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo z občinstvom v dotlko. Neomadeievana preteklost Je pogoj. Do- služeni žandarji in podčastniki imajo prednost. — Vprašanja pod mO. S. 1891" Gradeo poste restante 84—8) Vešč, neoženjen žagar vsprejme se takoj v grajski žagi na Fužinah pri Ljubljani. Več izve se tam. (243—2) 20 hektolitrov dobre (238—3) po 58 gld. hektolitev proda Fran Prijatelj v Tržišči, pošta Mokronog. HM železniški nradnik želi se seznaniti z iskreno Slovenko boljšega stanu. Zakon ni izključen. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati upravništvu »Slovenskega Naroda" pod ..Slovenka*. (241— 8) £pxxiao za naročitev Trboveljskega premoga dobivajo se v rasnih c. kr. trafikah in dru^ib prodajalni' bafa brezplačno. Naročila isvrlujejb od 100 kl^. ali 2 col. < »Mitov naprej točno in bre/.plačuo, kakor so tudi naročila ua stalno zalaganje ua teden od 1 col. centa ali 50 kl^\ vsakokrat na določen I»a-š.ii \ i Tr/aNke crsle od 1'hir.ke cesto da Knutlovih ulic, v dolžini 525 metrov, ter zaradi naprave noit^a Im-IohsK gluviie^u kuimEii mi tej cesti, v dolžini 401 meter, in potrebnih poadraaiskin kauahn. vrdita se bode uri mcNtnem uui- Kislralu (v prostorih mestnega sta /umskega, urada, Spitalske ulice st. 10, I. nadstropje) dne S- aprila- t. 1. c"b 1.3.. *cčri dopoludne plamena pouudbinaku obravnava. Dotični nacrti, proračuni io pogoji so pri mestnem stavbinskem uradu v navadnih uradnih uruh vsakemu na vpogled razgrnjeni. Kolekovune iti zapečatene ponudbe / dotični ni jeilnotntmi cenami ter »kupno vsoto, dalje vadiiuin, goalajoc 5% od vsega prernčunjettega skupnega zuetku, izroditi je komisiiotm v določenem ranu. Izrecno se določuje, da se po i/.vrsetii dražbi nobena naknadna ponudba ne vsprejme. Mestni magistrat Ljubljanski dne marca 1S91. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, ualatllnlce, vlaćilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, resllinlce %a krmo, mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, ■iieOKaliaice mi £r«»%«ljr, % in^ke »tf- Nli»llll<'i*, oIjlIC %i isU II En i««-. |m-i-oii<>- •pornl aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sucivja, vinske Nt'MHiliiirr. It letu i prrdmrlf, sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnica za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i. t. d. i. t. d. Vwe izvrnlno i^tltil j t no, j»o n ti | n i * j i li toviirui.šliib oennh. ! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskuŠnjo! Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrasse 78. IU. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78. UuKUto ilustrovuul, 141 struiilj .....ml eenlkl v nemščini, Itulljnusčlni lu slovnn*Y-iiil sustoiij in Trunko. (124—8) Solld.n.cx asu-ntopet-v-u, se poviod ©033.-u.Ju3©. Največja razjosUjalnica Blaga i Brnu Filip Ticiio, (119—7) Zelny trh 21. Radnička ulice 17. Itazpo&iljrt proti puvzotju uli pri"lp].n:[lu : BrhtltSgM mikna, nižini v :i lil, xu t-vli> iminku olilitko, dolirn bliže huiiiii uhl. R'—. KrnHketfii Hiikna, metrov 3*10, in celo moško OblskO, lioli" l>:i/i; niiiin --Id. 8*—. l.niHki-i/a Hiikna, metrov a'10. m celo inoitko ohlcko, nulllncjiiu Ii.i/.h huiiiii -{lil. 10'75. liriiiikcK'^ sukna, <*rini liurvii, imitrov .'l-1 n, -cadiiHtujiic /..» h.iIoiimIin olili-kn, jukn trajno tamii tfld. 0 —. Mntrn 2, s .t ogrtač, v ii.ijlinrjiih li.irvali iu lilu^nili vrutuh, sumo t(ld. li'—. Oriilinnnttto liliMfo *i» Jiraiijii (da h-,(.iin-l. i . i ■ :ii>iiH-fn liluKii, Hukuiiii'vo lihiHO, ki n« hiih) prati in v čudovitih u/orcih metrov •. m, / i colo i.....i.u ohlnko huido uU\. 4'—. O k r i ■> I nI«, i/, tukanen, !» entrtink dolt-o, nld. 1-80 j i'lMta volna 10 čiitrtiuk dolM t-lil. 4 —; popolnoma irun n »viliirninii rcanini (kušinirslci robua /alovunjcl Kld. -I 61). Blago za ženske obleke v vseli 1111 < - i 11 i 11 tkanja, izvršliali in burvuli, naj- I nuvojše iu iiu.)(de*;niit-iiejš« /.n pomladansko iu poletno sezono 1K01/02. j Za celo obleko, dvojno širiko. v dobri l>;iži 10 m "Id. .'l..r)0 Francosko blago, (satinl), ki bo sine prati, za kur M jumći. Za celo obleko, 10 metrov: v dobri bali . . tfld. 2-HO v fini bazi .... „ 8'flO v najlincj.-ii bazi „ 4*50 v atliiHiisti bazi . _ G'— v boljfii bazi io m „ (y— v linejši bazi 1<> tn „ H'-— v najfinejši baŽi, čist.i volna 10 m „ it- — v velcfini bazi, čista volns ID m „ 1JJ'— franc«>Hko blago. Črni kašmir, saksonski izdelek, gladek, progast ali rožast: 1 obleka 10 mt gladek ^ld. 450. 1 obleka 10 m, progast eld.6'60 do uajfiu. vrste. Angleški sefiri (platno), najfinejše in najpraktifinejc za domače iu cestne obleke. Novo! 1 cela obleka v I a. bazi 10 m gld. fvf>o. 1 cola obleka v Ha. bazi 10 tu gld. 1 —■_ Jutni zastori, turSki oSOreo kompletne dolgosti prve bnžo gld. 8*60 druge bajto gld a 50. Tuniški zastori, z zlatom pretkani, z velo-finimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseli barvah gld. 4 50. Garnitura, 2 posteljni pregrinjali in prt , iz juto. . . . gld. 3 50 iz ripsa ... „ 450 Manilske posobne preproge jako trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40. Platneno blago kos SO Dunajskih vatlov. Cona kosu: liumbursko statvino platno, 5 četrtink iisoko gld. 6*60* Kumburfiki oksford, pristne barve, Ia gld. 6*50. lluiuburfiki oksford, pristne barvo Ha gld. 4-50. Sifon, dobre baze, a gld. ■1 50, -r> 50, li f>() do gl.,9—. Domaće platno, Štiri čotr-tinke ftiroko, gld. 450, 5 čotrtink gld. 550. StefaniJHko platno, pet če-trtink lirokO, popolno nadomestilo za platnene tkanine gld. JI-—. Atlasasti gradi za posteljne provlake Ia gld. s f>0, Ha gld. 6"50. Platnene rjubo brez Sivi, komad 9 "» 'lolg gld. 1.10. Kancfas, Ia baze za posteljne prevlake gld. 6. — . Ženski; srajce iz Sifona ali močnega platna, s čipkami, <> komadov gld. 31)0. iz najboljše Rumburfike tkanine s švicarsko vezenino G komadov eld. 6"—. Ilustrovani modni kstitlogi zastonj in franko se na zahtevanje od VBcga blaga zastonj — Uzorci poSljejo in franko. Velikansko peso večno detelj o (Luzerne), mnogovrstna semenu za vrte in travnike«, zanesljivo kaljiva prodaja po najnižji ceni (115—7) Peter Lassnik v Ljubljani. Alojzij Korsika (ihivim prfltlajnlnica: TržažkacestalO poleg o. kr. glavno tobačna tovarim. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v lij u i» IJ a n i. Poddruinica: SetenbargoTe nliro, 6 vii-a-vis o. kr. poit. in toloffraf uručiti. Podpisancc h« ponižno priporoča SafltttemU p. n. občinstvu za izdelovanje svežih šopkov iu vonoov za grobo in mrliče, s trakovi mnogovrstnih barv in baz Ur z napisi, bna pa tudi veliko salogo snhlh venoev od najcenejših do najfinejših. Posebno opozarja na svojo veliko salogo vrtnih in poljskih semen, najveđ doma pridelanih, ali pridobljenih iz tacib krajev, da jim naše podnebje Ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgoveo b lemeni vedeti, onl junsUa ciNta. (aiP-3) (148—28) z odličnim Hpofttovaiijom Alojzij Korsika. Mični uzore i zasebnim naročnikom zastonj in franko. Uzorfne knjige za krojače, kakeršnih še ni bilo, ne-frankovane in lo proti uložbi gld. 2M, kateri se odra-ounajo, kadar se blago naroči. Blago za obleke. Perivien in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago sa uniforme 0. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za bi lani in igralne mize. loden tudi nepro-močljiv za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni pičili gld. 4—14 itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne conih eunj, ki bo ponujajo od vseli strani j in so komaj krojačevega plačila vredne, obrne naj se na tvrdko Jan. Stikarofsky v Brnu. Največja znloga sukna v Avstro-Ogrski. Razume se, da ostaje mnogo ostankov v moji salogi, v kateri je vedno za l/» milijona gld. uvst. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini; vsak pameten Človek pa mora spoznati, da so od takib malih ostankov iu odrezkov uzorci ne razpošiljajo, ker bi pri več sto naroebitb za uzorce nazadnje nieesa ne ostalo, in je torej sleparija. Se nekatere trgovine h suknom vzlk-temu inserirajo uzoree od ostankov in odre/.kov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, nakana takega postopanja j«- ocividuu. OmIihiUI. ki no ugajajo, ho /.mnonjajo nt i le pa ileinir vrne. lturva, dolgost, ci'iii nuj ao pri naročbi n-ttankciv naznani. Razpošilja so le proti povzetju, nad gld. IO-— (93—7) franko. Dopisovanj« v nemftčini, madjaričini, čeičini, poljSoini, itttlijanKii n i i n fraricoičini. Ženitvena ponudba. Ekonom, 30 let star, prijetne vnanjosti s premoženjem 4000 gld., želi se poročiti s solidno gospodično ali adovo, staro 20—35 let, katera ima kuko poseNlvo. Dopisi s fotografijo naj se pošljejo Fr. Miiller-jevemu anončnemu uradu v Ljubljani. (256) i: ■ a Ji to1 »s S 5 rt - r- £ ca — h—i a. -~ >-i eo " n —» . O ^ S .© o s "*= ■j* *a Ti O £ I a i—3 "~ Nepresegljivo za zobe je I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepče v.i joče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje Is asi neprijetni duh. — .ledna velika steklenica 50 kr. II. salicilni ustni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepcevajoće, ohranuje /.obe svetlo-bete, a 30 "kr. Navedeni sredstvi, o katerib je doilo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno svezi v zalogi ter vsak dan po polti pošilja lekarna Mi jI. TMfczy diploroovahl posestnik lekarne in kemik pole«; rotov/a v Izubijani. O h M 3 2 5* Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. Veliko nakupovanje knjig. O priliki moje navzočnosti v l.juliljaiii kupujem Knjige. p»s;i-■nežna delu in eele kiifižnire vnake trste, veacega števila in je/ika, nove in stare, ziiuiist ven« in popularne*, po na i večji ceni. Knjige ogledam pri lastniku, jih cenim in takoj poplačani. Ponudbe, pimine, če mogoče, v nemškem jeziku, v katerih bodi vsaj povedana kakovoBt vsebine knjig, pošiljajo naj se blagovoljno upravništvu tega listu pod znamko „Itil»llothek". (239—2) Opozarja se na razglas v št. 64. „Slovenskega Naroda" ž dne 20. marca zaradi zagotovljenja zakupne oddaj e oziroma zalaganja drv za postajo Celovec 8 Št. Petrom vred za čas od 1. septembra IS91 do konca avgusta 1892. Natančnejši pogoji se lahko vpogledajo pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci do dne 2. aprila t. I. od 10. do 12. ure dopoludne. f2*2—k). 600 vedrov vina. Potom javne dražbe prodalo se bode do (MK) Vedrov izvrstnega vina dne 5. aprila 1B91. 1. in sledeče dni, vsakikrat od 10. ure pred pol U dne do 4. ure popolu-dne v IftiisiiiiNi. Vino je iz kleti «»'i*4ila lBalll>'-ia. četrt ure od Pregrade na Hrvatskem. Vino je iz 1. 1886., 1887. in 1890. (218—1) Peter Lončarek v Krapini. J n iy razpošilja: Odrczke brnskega sukna 310 metrov, — za popolno obleko, — K d. 1*75« Odrežite brnskega sukna 810 m'etrbv, moderno bla^o, S Kl«l. Od rezke brnskega sukna za vrlino suknje. 210 metrov, zj>;olj is volne, 7 fclri. Odrezke poletne preje grebenice K*40 metrov, — za popolno obleko, — » «M. Odrezke za piketne telovnike z modernimi uzorki, pralno in /.ado.i ne za popoten telovnik, 1 Kl«l. Odrezke svilene preje grebenice za popolne blaee, 1*10 metra, 5 Kld. Kraljevsko tkanino 1 */4 ftiroko, boljše ne^o platno, 1 komad 30 vatlov, O tcl«l. Domače platno 7< Hiroko, Kl<>. l-r»o. S4 Airoko, k!«I. fi*50. Sifon iiKJi.nejso vrste, 1 komad 80 celili vatlov, «1*1. .»• «>. Poletne ogrinjače •/« velike, sukain'cii, 1 kom. 1*90. oisto volnen, 1 kom. 9 gld. Ripme garniture s čopki sostoječo iz dvojo pregrinjal za posteljo in jodnega za mizo, 4 Kiti. Srajce za delavce iz uajboljseK" Molinskega ali lviimbiirakega Okstorta, 3 komadi 9 k l«l. Pošilja »e po pofttneui povzetji. — Usorol nujno*ejsega l»ln^« sa obleke ast sospode Ia «osp« poill|svjo ae brezplaosto Ia fraa-kovano. — lasti a usorci aa kroja«« nefrankovano. (197—3) Najnovejše! Najnovejše! Dežne plašče, žakete in mantelete za dame in dekleta ima veliko zalogo ter po nizki ceni (229—3. v IJultljMiii, v Slosiovili ulicah LMIKUSCH >I«»sit»i 11-t C* j >IoMini trf£ in priporoča skrbno solnčnike p dežnike jednostavno in elegantno narejene, iz solidnega blaga v največjej izberi in po čudovito nizkih cenah- Kostumski solnčniki, prevlake in poprave se dobro in po ceni isvrfie. NaroČila po poŠti bo hitro Izvrfid proti povzetju. Prodajalcem na drobno so bbSirni ceniki na zahtovanje na razpolago. (22G—2) ' >!i f fiV; Vsak slovenski gospodar, *V«astft gospodaraki list Kmetovalec" a prilogo „ Vrtnar", poflje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopoAljo prvo sfevilko brezplačno in iz katere more sprevideti, da jo list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—27) Ravnokar izftla je sirokovna knjiga: JJmmmmvmm mm* Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame. Mm MHmopouk In M podlago pri šolskem pouku spisal in izdal Mnllju lunic. krojaški mojster v Ljubljani. S 6 tabelami, 40 izvirnimi uzerci in z merilno tabelo. ('ena broš« knjigi Kiti. 2-«W, vezani glv. trdno zidan. Na vrtu je kosolea 1(J gtantov na polji pa 7 Stantov. Na vrtu zraven hiSejei&OO mladih sadnih dreves, na polji pa 39, katera, vsajena pred 20 leti zdaj že obilo sadja donafiajo. Lani stržilo se je samo za jabclka 140 gld., docim se je iz čespelj in hrušk naredilo mnogo mosta in žganja. Na vrtu je drevesnica v kateri je blizu 2000 mladih, cepljenih hrušk in jabolk, katerih se je leto za let.mi prodalo za kacih 20 gld. Zemlje, ki je lepo obdelann, zorana, dobro gnojena in na kateri je posejanih 60 mernikov, Je IO oralov, travnikov le ia oralov, a dobro zaraščenega gosda Je 7 oralov. Dalje je pri hiši 2 lepih brejih kobil, B lepih, velikih pisanih krav, SS jaiijcev* 8 prešlcev jako mnogo lepe mrve in obilo sita. Cena posestva z vsemi pritiklinami je OOOO sjld., brez pritiklin pa 6tOO uld. Več pove lastnik (233 - 2) Janez Gogala, v H rasah, pošta in želez, postaja Lesce na Gorenjskem. Ravnokar je izila knjiga: Mene tekel upharsin, Russis oho Visionen von Ivan IMZlroTro. Velika osmerka. — Cena BO kr., po pošti .">."» kr. Pisatelj dokazuju v krepkih potezah, da je sedanji ruski sistem vladanja dosorll da propade, in dokazuje to svojo trditev s celo vrsto seuzaclJoimliilli do« Kodkov. Ta brošura je za vojaku in nevojake posebno zanimiva, ker pojasnjuje uprav nepremerno bojno priprave Rusije. (251) J. GIONTINI k nji g ar in kupec s papirjem v Ljubljani. Zobozdravnik Sckiger (pri Malici) it. 23 in 24 — II. nadstropje. Ordinira vaakl dan od 0.