ŠTEVILKA
LL I O L13. 7 FEBRUAR 2020 CENA 1.E0EUR
STRAN 10
Na poti k revščini v dobi po upokojitvi
Večino individualno varčevanje za starost ne zanima
Alojz Temar ime leta 2019 Zgornje Savinjske doline po izboru naših bralcev
NAROČILA KURILNEGA OLJA
STRAN 12
STRAN 13
teJ. 02 345 0126, 03 752 07 08
90-letni Alojz Fale iz Gornjega Grada stavi na delo in hudomušnost
Spoznajte Addamsove, najbolj normalno družino med nenormalnimi
MlSJ MAKKEFIN3 d.p .1 Sir. =i- ca
BENCINSKI SERVIS
STRANICE
Oglasi
2
Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020
Iz vsebine:
KUD Utrip Rečico ob Savinji
Konec marca bodo prenehali z delom...............5
ZKZ Mozirje v stečoju
Prodaja nepremičnin nekdanje
zadruge se bliža zaključku.......................................6
Saša ima talent!
Regija ponuja priložnosti za mlade .
Vrhunec gripe je tu
Velika odsotnost otrok v šolah in vrtcih...........9
Osrednjo knjižnico Mozirje
Psihologinja Tanja Povhe
predstavila svojo knjigo Spoznaj me.................10
Nove možnosti bronjo
V Knjižnici Mozirje izposoja e-knjig konstantno narašča..............
.....................15

Tretja stran
Beg v pokojnino - beg v životarjenje?
V Sloveniji se je konec lanskega leta končalo prehodno obdobje pokojninske reforme in zdaj predstavniki obeh spolov pridobimo pravico do polne starostne pokojnine pri 65 letih. Na podlagi tega dejstva bi pričakovali, da smo po deležu zaposlenih, starih od 55 do 64 let, blizu drugim evropskim državam, kjer imajo za pridobitev te pravice enak starostni prag, to so Belgija, Danska in Švedska.
Ali je temu res tako, je raziskal kolumnist časnika Finance in redni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Tadej Kotnik. Ugotovil je, da smo Belgiji res dokaj blizu, a da smo ji bili pred desetletjem že bliže. Odtlej nastala razlika ima po njegovem dva vzroka. Prvi je ta, da so Belgijci reformo, s katero so upokojitveno starost postopoma zvišali s 63 na 65 let, uveljavili že leta 2009, drugi pa je ta, da je zadnja gospodarska kriza stopnjo brezposelnosti v Belgiji zvišala za 1,2 odstotne točke, pri nas pa za 6,6 odstotne točke.
Danski in Švedski nismo blizu, približujemo se jima s polževo hitrostjo. Razlog naj bi bil v tem, da imajo pri nas tisti, ki 40 let delovne dobe dopolnijo med 60. in 64. letom starosti, pravico do polne starostne pokojnine že takrat in jo velika večina tudi izkoristi. Na Danskem in Švedskem te možnosti nimajo, v Belgiji pa se pri 60. letih lahko upokojijo tisti s 44 leti delovne dobe, pri 61. letih tisti s 43 leti delovne dobe, pri 63. letih pa tisti z 42 leti delovne dobe.
»Toda kako potem razložiti, zakaj je stopnja zaposlenosti prebivalstva, starega od 55 do 64 let, višja kot v Sloveniji tudi na Poljskem in v Avstriji, čeprav se tam ženske lahko upokojijo že pri 60. letih starosti?« se je vprašal Kotnik. In zakaj je ta stopnja višja tudi v Franciji, čeprav tam vsi pridobijo pravico do polne pokojnine že pri 62. letih?
Drugod očitno ne odštevajo dni do pridobitve pravice do upokojitve kot pri nas, kjer se večina upokoji takoj, ko jim zakonodaja to dopušča. To pomeni, da bo v Sloveniji za nadaljnjo vzdržnost pokojninske blagajne potrebna bodisi dodatna zaostritev upokojitvene zakonodaje, ki nas bo v poznejšo upokojitev dobesedno prisilila, bodisi paleta spodbud, ki nas bodo motivirale za poznejšo upokojitev.
Statistika pa neusmiljeno priča še o enem problemu, o tem pišemo v tokratni temi tedna, da se namreč le simbolično število državljanov in državljank Slovenije odloča za individualno pokojninsko varčevanje, s katerim bi si izboljšali standard v tretjem življenjskem obdobju. Namesto dostojne jeseni življenja tako lahko večina bodočih upokojencev pričakuje životarjenje, tega pa si ne zasluži nihče, ki dela 40 let. Tudi v to kislo jabolko bo morala ugrizniti nova vlada, kakršnakoli bo in kakorkoli bo nastala.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

8
ISSN 0351-8140, leto LII, št. št. 6, 7 februar 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	Savinjsnk nooice št. 6,7 februar 2000 3
Tema tedna, Anketa
VELIKE VEČINE SLOVENCEV INDIVIDUALNO VARČEVANJE ZA STAROST NE ZANIMA
Na poti k revščini v dobi po upokojitvi
Število delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji se opazno zmanjšuje, povečuje pa se število starejših od 65 let. Projekcije napovedujejo, da se bo delež slednjih s sedanjih 20 odstotkov v prihodnjih desetih letih povečal skoraj na četrtino, do leta 2050 pa na skoraj tretjino vseh prebivalcev Slovenije.
To je generacija ljudi, ki se večinoma preživlja zgolj s pokojnino. A kakšna bo ta pokojnina glede na to, da slovenska pokojninska blagajna že danes ni več najbolj vzdržna? Evropska komisija je objavila podatke, po katerih naj bi se v Sloveniji do leta 2050 delež izdatkov za pokojnine v BDP povečal s sedanjih 10,9 na skoraj 16 odstotkov. S tem bo Slovenija imela enega najvišjih deležev izdatkov za pokojnine v Evropski uniji.
15 ZAPOSLENIH VPLAČUJE PRISPEVKE ZA 10 UPOKOJENCEV
V začetku leta 2019 je bilo v slovenski pokojninski sistem vključenih 620.000 upokojencev. Od teh jih je zgolj 30 odstotkov dopolnilo
40 let delovne dobe. Ker slovenski pokojninski sistem, tako kot v večini socialnih držav, temelji na med-generacijski solidarnosti, to pomeni, da že danes 15 zaposlenih vplačuje prispevke za 10 upokojencev.
Stroka že dlje časa opozarja, da pokojninska blagajna dolgoročno ne bo mogla slediti omenjenim demografskim trendom, nekateri poznavalci pa menijo, da bi bilo treba demografske družbene spremembe obrniti sebi v prid. Pomenijo namreč, da ljudje živimo dlje, smo tudi vedno dlje vitalni in zakaj se tej dolgoživosti ne bi prilagodili z delovnimi mesti, prilagojenimi starejši populaciji?
ZGOLJ DVA ODSTOTKA INDIVIDUALNO VARČUJE ZA
POKOJNINO Številni poklici so fizično naporni, zato si ljudje ne predstavljajo, da bi v njih vztrajali tudi po 65. letu starosti. Vsi ti lahko pričakujejo, da se jim bo gmotni položaj v upokojenski dobi opazno poslabšal. Stroka zato opozarja, da je nujno pot-
O
Naša anketa
Kako do spodobne pokojnine?
Pokojnine veliko ljudem ne omogočajo dostojnega življenja. Zaradi vedno večjega števila upokojencev se bo zmanjševanje pokojnin v prihodnje nadaljevalo. Za standard, ki bo omogočal kvalitetno življenje v pokoju, bo zato zelo pomembno, da tudi sami varčujemo za pokojnino. Kaj o tem menijo naši tokratni sogovorniki?
Klavdija Podkoritnik, Nazarje
Sem še zelo mlada in sem se odločila, da za svojo pokojnino tudi sama poskrbim, zato varču-jem. Imam sklenjeno tako polico, da bom potem, ko se upokojim, dobivala mesečne zneske. Ko bom jaz odhajala v zaslužen pokoj, se bojim, da se ne bom mogla sama odločati, ali še podaljšam delo in si tako zagotovim večjo pokojnino. Tedaj bo zakon o upokojevanju verjetno tako naravnan, da se ne bomo mogli upokojiti pri štiridesetih letih delovne dobe.
Bernarda Miklavc, Brezje
Sem že kar nekaj časa v pokoju. V času mojega aktivnega dela nihče ni razmišljal o dodatnem varčevanju. Sem se pač morala navaditi na tisto količino denarja, ki sem jo dobila in to razporediti tako, da je bilo za vse. V preteklosti sem si z dodatnim delom prislužila kak evro, sedaj mi zdravje tega ne dopušča. Veliko hrane pridelam doma na vrtu in njivi in tako privarčujem tisti del, ki bi ga porabila za zelenjavo in ozimnico.
Mirko Pečovnik, Luče
Do upokojitve mi manjka še malo. V preteklosti sem nekaj časa varčeval za višjo pokojnino, a sem prekinil. Ne zaupam varčevalnim sistemom v Sloveniji. Da bi delal dlje in si s tem povišal znesek pokojnine, nisem razmišljal. Delam namreč v proizvodnji. O tem verjetno lahko razmišljajo tisti, ki delajo umsko in niso fizično obremenjeni.
Žlabor
Kot podjetnik imam dolgoročni načrt varčevanja za pokojnino, a sem ga prekinil zaradi višje sile. Z vidika socialne varnosti sem za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, če bi bilo zaupanja vredno. Sicer na področju prehranskega svetovanja ni časovne omejitve za delo. To bom počel, dokler mi bo zdravje dopuščalo. Gotovo bo veliko odvisno tudi od pogojev upokojevanja, ki bodo aktualni, ko se bom sam upokojeval.
Alenka Jenko, Rečica ob Savinji
Delam v podjetju, ki nam nekaj sredstev vplačuje v pokojninski steber. O dodatnem varčevanju ne razmišljam, saj imam trenutno le tri leta delovne dobe in ne vem, kako bo, ko bom imela pogoje za pokojnino. V danem trenutku ne zaupam v nobeno zavarovalnico.
Pripravila in fotografirala Marija Sukalo
_
Tilen Gregor Urtelj,
4
Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020
Tema tedna, Aktualno
i
rebno dodatno varčevati za pokojnine, in prej kot oseba prične, večje izplačilo lahko pričakuje v upokojenski dobi.
Toda podatki kažejo, da Slovenci (še) nismo pripravljeni individualno varčevati za starost. Po podatkih ministrstva za delo je bilo konec lanskega leta v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 548.189 zavarovancev, od tega v individualno zgolj 2,1 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S
DRZAVA PREMALO SPODBUJA K VARČEVANJU
Do ustreznih prihodkov po upokojitvi lahko torej pridemo zgolj z discipliniranim varčevanjem. Raziskava Ane in Mitje Vezovišek, avtorjev knjige Adijo, finančen stres!, je pokazala, da več kot polovica Slovenk in Slovencev ne zna ravnati z denarjem, kaj torej šele varčevati za desetletja oddaljen namen. Finančno res zrela sta po ugotovitvah raziskave zgolj dva odstotka Slovencev.
Vera Pečnik, podpredsednica ZDUS:
»Tudi na ZDUS-u smo seznanjeni s tem, da veliko mladih podjetnikov in mladih zaposlenih o upokojitvi ne razmišlja. Številni pravijo, da na pokojnine enostavno ne računajo, vseeno pa menim, da je treba o njih razmišljati. Prihodki v aktivni dobi še nekako zadostujejo za življenje, a vsi skupaj se moramo vprašati, ali je namen naše družbe »proizvajati« narod revežev, še večjih od današnjih upokojencev.
Imamo sklade, namenjene varčevanju, nimamo pa primerno visokih plač, da bi sploh bil interes za varčevanje. Mladi želijo uživati življenje, a to hočejo početi sedaj, o prihodnosti zato ne razmišljajo. Ampak, mlade generacije, verjemite, država ste prav vi, in če ne boste vplačevali, tudi izplačil ne bo. Zato razmislite o solidarnosti, katere sadove mi že uživamo. Čeprav naše pokojnine v povprečju niso visoke, so pomembne, saj zagotavljajo reden mesečni prihodek.
Pri ZDUS-s smo dosegli, da se pogoji iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja vsaj nekoliko izboljšujejo, to se pozna že na sedanjih pokojninah. Rada pa bi opozorila tudi na to, da sta preveliko opiranje na socialne trans-ferje in izjave, da »se delo ne izplača« nevarna, saj to dolgoročno ne prinaša finančne varnosti. Zato, dragi mladi, razmišljajte o sedanjosti, ampak ne pozabite tudi na svojo prihodnost. Odločite se po svoje, mi starejši pa še vedno mislimo, da je prava solidarnost vedno in povsod obrodila sadove.«
tem pristajamo na samem evropskem dnu. Na ministrstvu še razkrivajo, da je vključenost v individualna varčevanja po drugih članicah EU bistveno večja, na Slovaškem je skoraj 40-odstotna.
V kolektivno pokojninsko varčevanje je v naši državi po evidencah iz 2019 vključenih 528.000 varčevalcev, in tam, kjer premije večinoma financirajo delodajalci, je pogosta plačilna nedisciplina. Torej ni malo delodajalcev, ki teh premij za svojega delavca ne plačujejo.
Ker upokojenci brez finančne varnosti predstavljajo pravo socialno bombo, bi po mnenju strokovnjakov morala biti država tista, ki bi spodbujala prostovoljne oblike pokojninskega varčevanja, seveda s prvenstveno nalogo prenovitve celotnega pokojninskega sistema. Ob ohranitvi zdajšnjega sistema in predvidenih demografskih spremembah se bodo v zgolj dveh desetletjih mesečni prihodki posameznika ob upokojitvi za polovico zmanjšali.
Po izračunih finančnih strokovnjakov bi morala približno tretjina prihodkov po upokojitvi izvirati iz prihrankov in ne iz transferjev. Večina varčevalcev v prostovoljnih pokojninskih shemah je danes vključena zgolj v znesku, ki ga zagotavlja delodajalec. Torej na poti k revščini v dobi po upokojitvi.
Na neučinkovitost pokojninskega sistema, ki bo prizadel mlajše generacije, že dolgo opozarjajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Zato tudi letos, v drugi polovici maja, organizi-
620.000 upokojencev
je bilo v slovenski pokojninski sistem vključenih v začetku leta 2019.
rajo Dneve medgeneracijskega sožitja, kjer skupaj z Mladinskim svetom Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in Študentsko organizacijo Slovenije v okviru Medgenera-cijske koalicije Slovenije sodelujejo pri vprašanjih stanovanjske problematike in prihodnosti pokojnin.
Tatiana Golob
KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO UTRIP RECICA OB SAVINJI
Konec marca bodo prenehali z delom
Na izrednem občnem zboru so se v torek, 27. januarja, zbrali člani Kulturno-umetniškega društva Utrip Rečica ob Savinji. Odločali so se o ukinitvi društva, ki je v re-čiški občini šestnajst let skrbelo za organizacijo prireditev z različnih področjih kulture.
jo iz občinskega proračuna, ne zadostujejo za pokrivanje izvedbe, vse težje je tudi pridobivanje sponzorjev. »Struktura članov organov društva je skozi vsa leta skoraj enaka in tudi 16 let starejša. Poskusi pomladitve tako v članstvu kot v organih društva so bili neuspešni.
Predsednik KUD Utrip Aleksander Oblak je predstavil argumente za prenehanje dela društva. (Foto: MŠ)
NI KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA
Argumente za ukinitev je podal predsednik Aleksander Oblak, ki
je dejal, da je letošnje leto v društvu volilno, a sam ne misli ponovno kandidirati. V danem trenutku niso uspeli najti primernega kandidata, ki bi sestavil novo ekipo in nadaljeval delo na tako kvalitetnem nivoju, kot je sedaj. POSKUSI POMLADITVE DRUŠTVA SO BILI NEUSPEŠNI Stroški prireditev iz leta v leto rastejo, sredstva, ki jih pridobi-
Člani so se v teh letih izpeli in niso več pripravljeni delovati v okolju z novimi in novimi birokratskimi zahtevki in organizacijskimi ovirami,« je med drugim povedal Oblak.
ŠE ZADNJI OBČNI ZBOR Razvila se je debata, v kateri so se člani strinjali, da so ovire nepremostljive. Ob zaključku so sprejeli sklep, da se konec marca zberejo na rednem občnem zboru in takrat dokončno »ugasnejo« KUD Utrip.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020
5
Gospodarstvo, Šolstvo
SAŠA IMA TALENT!
Savinjsko-šaleška regija mladim ponuja priložnosti
Dijaki Šolskega Centra Velenje so na pobudo podjetja BSH Hišni aparati Nazarje v sodelovanju s projektom Inženirke in inženirji bomo! v torek, 28. januarja, organizirali prvi dogodek SA-ŠA ima talent!. S tovrstnimi aktivnostmi želijo krepiti zavedanje, da je Savinjsko-šaleška regija okolje, ki mladim ponuja priložnosti za rast in razvoj s poudarkom na misli: »Ni treba iti čez mejo, da dobro zaslužiš in imaš lepo življenje.«
POGOVOR S STROKOVNJAKI IZ GOSPODARSTVA
Na dogodku so mladi gostili deset podjetnikov, managerjev, inženirjev, predstavnikov zagonskih podjetij in drugih uspešnih posameznikov, med njimi dve letošnji nominiranki za naMed 30 in 80 odstotkov
poklicev še ni izumljenih, nekateri pa izginjajo.
slov inženirka leta 2019, Mio Lesjak iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in Katjo Popovič iz podjetja Gorenje Orodjarna. Več kot 130 dijakom drugih, tretjih in četrtih letnikov so sogovorniki pomagali odgovoriti na vprašanja o izbiri študijske in poklicne poti. To velja posebej ob zavedanju, da med 30 in 80 odstotkov poklicev še ni izumljenih, nekateri pa izginjajo.
PRAVI MOTIVI ZA IZBIRO POKLICA
Direktor Šolskega centra Velenje Janko Po-gorelčnik je izpostavil: »Z dogodkom želimo mladim pomagati, da razrešijo dileme, ki jih pestijo, in pomagamo odgovoriti na premnoga vprašanja ter jim olajšati odločanje.«
V 10, 20 letih
bo največ potreb na področju energetike, strojništva, mehatronike, elektrotehnike in elektronike ter računalništva.
Direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je povedal: »Najprej je treba spoznati sebe, kaj te oblikuje, kaj te motivira, v čem si dober in kaj te navdihuje. S spoznanji o sebi pa se je treba umestiti v širše okolje. Na ta način bodo prave odločitve prišle same po sebi. Morebiti bo čez deset let kdo od prisotnih dijakov tukaj sedel v vrsti kot gost,« je dodal Gorjup.
za rast in razvoj
O POKLICIH TUDI NA GOSPODARSKI ZBORNICI
Preden so dogajanje prepustili mladim, je direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik pojasnil, kako se s prihodnostjo ukvarjajo odgovorni v gospodarstvu. V njihovi zbornici veliko časa namenjajo pokli-
cem prihodnosti in samemu razvoju v regiji: »V sodelovanju z delodajalci smo pripravili podrobno analizo poklicev v industriji 4. generacije. Tako bo v prihodnjih 10, 20 letih največ potreb na področju energetike, strojništva, mehatronike, elektrotehnike in elektronike ter računalništva.«
Moderatorka dogodka Uršula Menih Dokl, predstavnica projekta Inženirke in inženirji bomo!, je dijakom položila na srce, naj se pri izbiri študija osredotočajo na tri ključna vprašanja: kaj rad delam, kaj okolje potrebuje in v čem sem dober. Presek odgovorov naj bo njihovo vodilo pri odločanju. »Vsak zase mora verjeti, da bo spreminjal svet na bolje,« je izpostavila.
SVOJE IZKUŠNJE DELILI PODJETNIKI IN ŠTUDENTI
Po uvodnem delu so se dijaki v manjših skupinah pogovarjali z vsakim gostom posebej. Tako so imeli priložnost, da iz prve roke prisluhnejo tistim, ki so skozi proces odločanja že šli, se od njih učijo, prevzemajo pozitivno energijo, z njimi poklepetajo o dobrih in nekoliko manj dobrih izkušnjah ter kako se z njimi spopadati.
DIJAKA PREDSTAVILA SVOJ PROJEKT
»Dogodek je bil vsekakor edinstveno zaznamovan. Takšna realizacija je poglavitnega po-
mena za mlade, ko govorimo o nadaljnjih usmeritvah ter prihodnosti,« je vtise po dogodku povzel dijak Bruno Šonc. Podobnega mnenja je tudi dijakinja Zala Kač: »Gostje so nam svetovali, da se pri izbiri študija ne oziramo samo na to, kar je potrebno na trgu, ampak pomislimo tudi nase, se spomnimo, kaj imamo radi. V stvari, ki
jo imaš res rad in se boš zanjo res potrudil, lahko uspeš v vsakem primeru. Zdi se mi dobro, da smo imeli dijaki možnost spoznati ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, saj smo se lahko od njih marsikaj naučili.«
Na dogodku so si lahko prisotni dijaki in gostje ogledali laserski gravirnik, ki sta ga izdelala mlada dijaka Marko Hrovat in Gašper Polak Rožič. Predstavila sta njun projekt in celoten proces izdelave gravirnika s H-bot kinematiko ter podala predloge za izboljšave izdelka.
Marija Lebar
Gosti, ki so delili svoje znanje in izkušnje, so bili: Barbara Strašek Mirnik (KLS Ljubno), Boštjan Gorjup (BSH), Anja Re-mic (Agilcon), Emil Šterbenk (ekolog, igralec in politik), Filip Plešnik (študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani), Jure Miklavčič (študent strojništva, štipendist v podjetju BSH), Katja Popovič in Gal Potrč Pajk (oba Gorenje Orodjarna), Laura Klančnik (Do it Agile s.p.), Uroš Kuzman (matematik in stand-up komik).
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup je poudaril pomembnost zavedanja o lastnih motivih in sposobnostih pri odločanju za poklicno kariero. (Fotodokumentacija ŠCV)
6
Savinjske novice št. 6, 7. februar 2020
Gospodarstvo
PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO NA PODROČJU MANAGEMENTA JOŽETU MERMALU
Njegovi dosežki sestavljajo izjemen managerski in
voditeljski opus
Mermal je za letos napovedal priznanja: med drugim naziv ča- skoke na športni zemljevid sve-odprtje Ikee, ki bo v BTC City pri- stni meščan Ljubljane (2017), pos- ta; zgodba, ki jo je s prostovolj-
Upravni odbor Združenja Manager je podelil priznanje za življenjsko delo na področju manage-menta 2019 predsedniku upravnega odbora družbe BTC Jožetu Mer-malu. Prejel ga je 30. januarja na srečanju združenja v ljubljanskem Grand hotelu Union.
Z DRUŽBO BTC POVEZAN ŽE 42 LET
V obrazložitvi so zapisali, da je Mermal z družbo BTC povezan že 42 let. V tem času jo je povsem preobrazil in nekdaj degradirano območje Ljubljane, kjer so stala javna skladišča, spremenil v enega največjih poslovnih, nakupovalnih, rekreativno-zabaviščnih, kulturnih in inovativnih središč v srednji Evropi z 21 milijoni obiskovalcev letno.
Od leta 1993, ko je prevzel vodenje BTC-ja, so se čisti prihodki od prodaje povečali za 3,5-krat: na 71 milijonov evrov; število zaposlenih pa za 80 odstotkov na več kot 500. V 26 letih so prenovili 200.000 m2 poslovnih prostorov, 150.000 m2 so jih zgradili na novo. Vanje so vložili 269 milijonov evrov, partnerji BTC-ja pa še dodatnih 184 milijonov. BTC se tako vse bolj razvija tudi v inovativ-no, pametno in zeleno mesto.
vabila novih 2,5 milijona obiskovalcev na leto, in odprtje novega robotskega centra.
tal je naj manager jugovzhodne Evrope (2016), prejel nagrado GZS za izjemne gospodarske in pod-
Jože Mermal je prejel priznanje Združenja Manager 30. januarja na srečanju združenja v ljubljanskem Grand hotelu Union.
(Foto: Andraž Kobe)
MENJAVA GENERACIJ
Kljub številnim izzivom in novim ciljem se je Mermal lani po 26 letih vodenja družbe BTC odločil, da ga preda nasledniku Damjanu Kralju. V družbi so uvedli nov enotirni sistem upravljanja, v katerem je postal predsednik upravnega odbora.
ŠTEVILNA PRIZNANJA Za svoje delo je prejel številna
jetniške dosežke (2014) itd. Največ mu pomenita priznanje manager leta (1997) in evropska nagrada družbeno odgovornih podjetniških praks, ki jo je prejel za finančno in organizacijsko podporo ženskim smučarskim skokom na Ljubnem (2013).
Ljubno je zgodba o tem, kako je postavil ženske smučarske
ci z Ljubnega zgradil iz nič. V naboru uspešnih zgodb sta tudi maraton Franja BTC City, ki je gostil že več kot 100.000 kolesarjev, in prva slovenska ženska tekmoval-
Za 80 odstotkov
se je povečalo število zaposlenih od leta 1993, ko je Mermal prevzel vodenje BTC-ja.
na kolesarska ekipa. Tudi s takimi projekti Mermal dokazuje, kako pomembni sta mu raznolikost in enakopravnost.
IZJEMEN MANAGERSKI IN VODITELJSKI OPUS Njegovi dosežki v podjetju in širše sestavljajo izjemen managerski in voditeljski opus, zaradi česar je postal 18. prejemnik priznanja za življenjsko delo in šele drugi, ki je ob tem priznanju prejel tudi priznanje manager leta.
Lani je priznanje za življenjsko delo na področju managementa za leto 2018 prejel generalni direktor podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek.
ZM
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
Možno podaljšanje in novi vstopi v ukrepe kmetijske politike
Ukrepa kmetijsko-okoljska-pod-nebna-plačila (KOPOP) in ekološko kmetovanje (EK) iz programa za obdobje 2014-2020 sta se začela izvajati v letu 2015. Petletno obdobje je bilo tako v letu 2019 zaključeno, so pa v letošnjem letu možni enoletno podaljšanje in novi vstopi v oba ukrepa.
V OBEH UKREPIH PRI NAS
DOBRIH 200 KMETIJ Po podatkih mozirske kmetijske svetovalne službe je na območju Zgornje Savinjske doline v ukrep KOPOP vključenih 130 kmetijskih gospodarstev in v EK 80 kmetij.
Čeprav EU zakonodaja, ki bo urejala izvajanje ukrepov PRP 20142020 pri prehodu iz obstoječega v novo programsko obdobje (t. i. tran-zicijska uredba), še ni sprejeta, bo te obveznosti predvidoma mogoče podaljšati še za eno leto tudi v letu 2021, vendar le v primeru, če so bile podaljšane že v letu 2020. Pogoji in način podaljšanja zaključenih petletnih obveznosti ukrepov KOPOP in EK so določeni z uredbo za sub-vencijsko kampanjo za letos, ki bi se pričela 24. februarja.
LETOS MOŽNI NOVI VSTOPI V letu 2020 bodo poleg podalj-
šanja zaključenih petletnih obveznosti ukrepov KOPOP in EK mogoči tudi novi vstopi v ta ukrepa. V okviru ukrepa KOPOP bodo mogoči novi vstopi v naslednje operacije: Posebni traviščni habitati, Traviščni habitati metuljev, Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Steljniki, Vodni viri, Ohranjanje habitatov strmih travnikov, Gr-binasti travniki, Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Planinska paša, Visokode-belni travniški sadovnjaki, Ohranjanje mejic, Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje in
130 kmetijskih
gospodarstev
je vključenih v ukrep KOPOP in 80 kmetij v ukrep EK na območju naše doline.
Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija. Novi vstopi v ukrep EK pa bodo mogoči za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja in za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020
7
Gospodarstvo
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE V STEČAJU
Prodaja nepremičnin nekdanje zadruge se bliža zaključku
V začetku januarja je bila v stečajnem postopku Zgornjesavinjske kmetijske zadruge (ZKZ) Mozirje razpisana javna dražba za kokošjo farmo v Varpoljah. Dražba je bila uspešno zaključena, kupec je dosedanji najemnik Jata. Tako je bila prodana še ena od nepremičnin nekdanje zadruge. Kot je zapisano v vmesnem poročilu, ki ga je stečajna upraviteljica Alenka Krivec Nabernik konec januarja predložila Okrožnemu sodišču v Celju, ki vodi postopek, je sedaj večina nepremičnin uspešno prodanih.
NAPRODAJ ŠE NEKAJ NEPREMIČNIN Po besedah upraviteljice bodo njihove nadaljnje aktivnosti usmerjene v prodajo preostalega dolžnikovega premoženja, to so nepremičnine na naslovu Attemsov trg 3 v Gornjem Gradu, nepremičnina v termah Čatež, del nepremičnine v Smartnem ob Dreti in preostala gozdna zemljišča. Po podatkih v vmesni stečajni bilanci so bile 31. decembra 2019 nepremičnine, ki še niso prodane, vredne nekaj več kot 1,616 milijona evrov.
PRODANA OPREMA IN ZALOGE Pri postopku prodaje nepremičnin je bil prodan tudi del opreme, ki se je nahajala v teh nepremičninah, in vozil. Vrednost neprodane opreme je še nekaj več kot 471 tisoč evrov. Prodane so bile tudi vse zaloge trgovskega blaga.
Lani aprila je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) na računu stečajnega dolžnika
Kokošjo farmo v Varpoljah je nedavno uspešno izdražil dosedanji najemnik podjetje Jata.
zarubila nekaj manj kot 243 tisoč evrov. Zoper sklepe o teh davčnih izvršbah je stečajna upraviteljica vložila pritožbe, ki pa so bile z odločbo FURS 30. septembra lani zavrnjene kot neutemeljene. »Zadeva je bila potem predana odvetniški pisarni zaradi vložitve upravnega spora,« je pojasnila Krivec Nabernikova.
POPLAČILO UPNIKOV
Od začetka stečajnega postopka je bilo realiziranih 6,576 milijona evrov prilivov. Iz te vsote so bili poplačani ločitveni upniki v skupni višini
skoraj 3,668 milijona evrov in prednostni upniki v višini dobrih 880 tisoč evrov. Poravnani so bili davki na promet z nepremičninami, stroški postopka in podobno. Ali bodo in kdaj bi lahko bili poplačani ostali upniki, med njimi zaposleni in kmetje za mleko, stečajna upraviteljica ne more napovedati. Iz njene pisarne so v tej zvezi sporočili: »Siršo sliko bomo imeli ob dokončni unov-čitvi vseh sredstev ter po končanem postopku, ki teče med ZKZ in FURS.«
Tekst in foto: Marija Lebar
SEČNJA NA GOLTEH SE ZAKLJUČUJE
Ugodno vreme izvajalcem omogočilo nemoteno delo
Na območju Golt bodo v primeru lepega vremena ta teden zaključili obsežno sečnjo v nadškofijskem gozdu, ki ga je napadel lubadar. Pod Medvedjakom je bilo območje veliko okrog šest hektarjev, kjer so
že posekali dobrih 2.000 kubičnih metrov lesa. Avstrijskemu izvajalcu sečnje je zelo pomagalo vreme, saj je suha zima brez snega omogočala nemoteno delo.
Spravilo lesa do cest so sprotno
opravili z žičnico in les sproti odvažali. Tudi prevozniki so bili veseli suhega vremena, saj v primeru snega lesa ne bi mogli odvažati. »Sečnja je skoraj zaključena, čakamo še na dron, da bomo lahko pre-
verili, če je delo dobro opravljeno,« je povedal vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije dr. Darij Krajčič.
Štefka Sem, foto: IS
Območje pod Medvedjakom leta 2006 in po 16 letih, ko je v gozdu leta 2014 pustošil žled, nato veter in lubadar, kar je privedlo do obsežne
sečnje smrekovega gozda.
8
Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020	8
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
Na voljo bo skoraj 600 tisoč evrov evropskega denarja
Sredi januarja je bil objavljen javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) v letošnjem letu. Ob tem so na Zavodu Savinja pripravili predstavitveno delavnico. Javni poziv je odprt do vključno 20. marca.
EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD
Na dobro obiskani delavnici je zbrane nagovorila predsednica LAS ZSŠD dr. Majda Potočnik, podrobnosti za možnosti pridobitve evropskega denarja pa sta predstavili direktorica Zavoda Savinja Ivanka Orešnik in tam zaposlena Tamara Daniel.
Iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je na voljo nekaj več kot 150 tisoč
evrov denarja, je povedala Danielova. Sofinanciranje je namenjeno področju turizma in prenosa znanja na mlade.
PRECEJ DENARJA IZ REGIONALNEGA SKLADA
Sofinanciranju iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je na razpolago nekaj več kot 430 tisoč evrov. Vsebinska področja so med drugim prenos znanja na mlade, razvoj dodatnih socialnih storitev, kulturna dediščina ..., je povedala Orešnikova, ki je bila z odzivom in udeležbo na delavnici zelo zadovoljna: »Glede na zadnja zanimanja, pa tudi na razpravo in vprašanja po končanih predstavitvah lahko pričakujemo veliko prijav. Predvidevam in upam, da bodo izbrani res projekti, ki bodo realni in konkretni.«
Marija Lebar
Predstavitvena delavnica ob 3. javnem pozivu je zbudila veliko zanimanje.
(Fotodokumentacija Zavoda Savinja)
SEJEM ALPE ADRIA
V prihodnosti postajališča za avtodome
tudi pri nas
LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE
Na nedavno zaključenem sejmu Alpe-Adria je Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji (MPZA SLO) organizirala posvet o izzivih, s katerimi se investitorji srečujejo pri gradnji postajališč za avtodome. Posvet je mreža pripravila v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem in Društvom turističnih novinarjev Slovenije.
PREDSTAVITEV MREŽE Sredi januarja se je MPZA SLO predstavila na dveh sejmih, in sicer v nemškem Stuttgartu, ki ga je obiskalo skoraj 300 tisoč ljudi, in v nizozemskem Utrechtu, kjer so našteli okoli sto tisoč obiskovalcev. Mreža se je predstavljala na stojnici Slovenske turistične organizacije.
SODELUJETA TUDI LJUBNO IN GORNJI GRAD
Skupna promocija Slovenije kot popotnikom z avtodomi prijazne destinacije je eden glavnih ciljev, hkrati MPZA SLO spodbuja urejanje prostorov za postanek z avtodomom, ki so izhodišča za raziskovanje Slovenije od blizu. V projektu mreže sodeluje 86 občin partneric, med njimi sta tudi občini Gornji Grad in Ljubno.
V Gornjem Gradu že imajo izbrano lokacijo, ki je v lasti občine. Gre za zemljišče na desnem bregu Drete. Izvedba projekta se predvideva enkrat v prihodnje, saj načrtujejo, da bi postajališče urejali ob tem, ko se bo izvajala gradnja obvoznice.
Marija Lebar
VRHUNEC GRIPE JE TU
Velika odsotnost otrok v šolah in vrtcih
Zadnji teden v januarju so gripa, prehladna obolenja in viroze dodobra zdesetkale prisotnost otrok v šolah in vrtcih. Podatke smo prejeli iz vrtca Ljubno, kjer je zaradi bolezni manjkalo kar 40 odstotkov otrok, v vrtcu Mozirje in Rečica ob Savinji se je odsotnost približala 30 odstotkom, v Gornjem Gradu je manjkala četrtina otrok v vrtcu. Nekoliko manj odsotnosti je bilo v šolah. Na Ljubnem je bilo 17 odstotkov šolarjev obolelih, v Gornjem Gradu nekaj manj, 11 odstotkov.
GRIPA KRATKOTRAJNA IN BREZ RESNIH POSLEDIC
»Obolevnost šolarjev je visoka, vendar zaradi splošnega dobrega zdravstvenega stanja otrok in šolarjev je po pravilu gripa kratkotrajna in brez resnih posledic,« so sporočili z Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ).
CEPIVO JE PRAVO
Po napovedih NIJZ naj bi sezona gripe in podobnih obolenj vrhunec dosegla v prvi polovici februarja. Zaradi velikega števila respiratornih obolenj so nekatere bolnišnice za obiskovalce popolnoma zaprle vrata, ponekod še dovoljujejo obisk ene zdrave osebe na dan. Da bi se izognili okužbi, je treba skrbeti za higieno, še posebej v bližini bolnikov. Potrebno je redno umivanje rok s tekočim milom. Z NIJZ so sporočili tudi, da cepivo proti gripi ustrezno pokriva trenutno razsajajoče seve gripe in nas, če smo cepljeni, tudi zaščiti pred boleznijo in zapleti.
Štefka Sem
OBVESTILO
V	4. številki Savinjskih novic smo objavili, da bo v občini Solčava možna oddaja tekstila 1. junija. Iz podjetja PUP Saubermacher so nam sporočili, da temu ne bo tako, pač pa bodo na ta dan v Solčavi zbirali odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije in pričeli deliti vreče.
V	3. številki našega časopisa smo objavili, da nameravajo letos v podjetju PUP Saubermacher na območju občine Gornji Grad opremiti vsa gospodinjstva s posodami za papir. Pogovori o tem še potekajo, so nam sporočili naknadno.
Uredništvo
9	Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020

1
Ljudje in dogodki
IME LETA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE PO IZBORU BRALCEV SAVINJSKIH NOVIC
Alojz Ternar je med ljudmi priljubljen kot duhovnik in oseba
40 let
mašništva in 20 let službovanja v Novi Štifti je lani praznoval Alojz Ternar.
ŽE 20 LET ZVEST NOVI ŠTIFTI
Ternar je lani praznoval 40 let mašništva in 20 let službovanja v Novi Štifti, postal je tudi častni občan. Že leta je tudi župnijski upravitelj fare v Solčavi. Prihaja iz Turnišča v Prek-murju, kjer je preživljal svoja otroška leta. Po šoli je odšel v gimnazijo v Pa-zin, nato v Ljubljano v bogoslovje. V Novo Štifto je prišel leta 1999. Poleg tega da je duhovno skrbel za župlja-ne, je obnovil župnijsko infrastrukturo in s tem pokazal veliko skrb za ohranjanje kulturne dediščine.
tem, kako velik človek ste kot ose- zaželel zdravja in zadovoljstva tudi občan v lanskem letu.	Tekst in foto: Štefka Sem
PSIHOLOGINJA TANJA POVHE PREDSTAVILA SVOJO KNJIGO SPOZNAJ ME
Skozi rime opisala doživljanje duševnih tegob
Osrednja knjižnica Mozirje je v petek, 24. januarja, v galeriji organizirala večer s psihologinjo Tanjo Povhe, ki je predstavila svojo knjigo Spoznaj me : skozi rime do hitrejšega in lažjega razumevanja duševnih tegob. Poudarek večera je bil na skrbi za duševno zdravje.
OSVETLILA PROBLEMATIKO DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Povhetova je zaposlena v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje, kjer opravlja delo psihologinje v dispanzerju za mentalno zdravje otrok in mladostnikov ter izvaja preventivne programe za odrasle za pomoč pri spoprijemanju s stresom, tesnobo in depresijo. Uvodoma je osvetlila problematiko duševnega zdravja oziroma duševnih motenj, ki so v svetovnem merilu na 2. mestu lestvice najpomembnejših bolezni.
SKOZI RIME OPISALA 35 DUŠEVNIH TEGOB
Avtoričine poklicne izkušnje so bile povod za nastanek knjige, v kateri je skozi rime opisala 35 duševnih tegob, tokrat se je posebej posvetila štirim. Z zanimanjem raziskuje skrite kotičke in vsebine ljudi. Pesmi so nastale skozi enotedenski ustvarjalni proces, knjigo pa je ilustrirala Nina Meglič. Vsaka pesem je zgodba zase, skozi katere je psihologinja želela prikazati raznolikost ljudi, saj se vsakdo lahko najde v njih.
KNJIGA KOT PRIROČNIK
Knjiga se lahko uporablja kot priročnik za
Bralci Savinjskih novic ste novo-štiftnega župnika Alojza Ternarja izbrali za naj osebnost preteklega leta. Priznanje mu je izročil glavni in odgovorni urednik našega časopisa mag. Franci Kotnik v družbi gornjegrajskega župana Antona Špeha. Ternar je priznanje za naj občana Zgornje Savinjske doline prejel že leta 2001, tri leta zapored je bil tudi naj občan občine Gornji Grad, vse v izboru bralcev Savinjskih novic.
BRALCI SO GA IZBRALI »V čast in zadovoljstvo mi je, da vam simbolično izročim priznanje Savinjskih novic na podlagi mnenja bralcev. Izraža izjemno globoko spoštovanje do vašega dela, ki se zagotovo ne nanaša izključno na vaše poslanstvo, ampak priča o
Novoštiftnemu župniku Alojzu Ternarju (v sredini) je priznanje izročil mag. Franci Kotnik (desno) v družbi gornjegrajskega župana Antona Špeha.
ba, ki ima lastnosti, ki jih v današnji v prihodnje. Zupan Špeh je dodal, sodobni družbi najbolj pogrešamo. da mu je tudi občina izkazala svoje Ostanite takšni, kot ste,« je Kotnik spoštovanje in zahvalo za vsa dob-povedal Ternarju ter mu čestital in ra dela s podelitvijo naziva častni
Poklicne izkušnje Tanje Povhe so bile povod za nastanek knjige, v kateri je skozi rime opisala 35 duševnih tegob.
strokovne delavce v šolstvu, zdravstvu, športu. Lahko je pripomoček otrokom in mladostnikom za spoznavanje lastnih čustev, staršem za lažje razumevanje vedenja otrok in za vse, ki želijo bolje spoznati sebe. Drugi del knjige vsebuje pregleden seznam ustanov, društev in spletnih virov za pomoč v stiski.
SKRB ZA LASTNO DUŠEVNO ZDRAVJE Povhetova ni pozabila na preventivo, zato je poudarila pomen skrbi za lastno duševno zdravje. Dejala je, da bolezni ne pridejo kot
strela z jasnega, temveč se razvijejo iz majhnih grehov, ki nakopičeni privedejo do bolezni. Podala je nekaj nasvetov, kako skrbeti za duševno zdravje. Potrebno je zaposliti um, skrbeti za telesno aktivnost, zlasti blagodejna za zdravje je hoja, ceniti je potrebno svoje zdravje in uživati v enostavnih stvareh. Tudi v ta namen je pripravila darilca za obiskovalce, ki so se razveselili ovojnic s pomenljivimi pesmimi in zdravih sladkarij.
Tekst in foto: Roman Mežnar
10
Savinjske novice št. 6, 7. februar 2020
Iz občin, Kultura
OBČINA RECICA OB SAVINJI
Nepravilno odlaganje odpadkov bo sankcionirano
Na Občino Rečica ob Savinji so iz različnih zaselkov prejeli opozorila občanov o neurejenemu stanju ekoloških otokov. Na zbirnih mestih so se pojavili odpadki, ki tja ne sodijo. Občina je v sodelovanju s Komunalo Mozirje že ukrepala.
IZREDNI ODVOZ IN NEPOTREBNI STROŠKI
Na ekoloških otokih v Varpo-ljah, na Homcu in ob rečiškem pokopališču se v zadnjem času pojavljajo odpadki, ki niso odloženi po sistemu ločenega zbiranja, na omenjenih ekoloških otokih je bil odložen tudi kosovni odpad. Občina je v sodelovanju s Komuna-
Zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih je Občina Rečica ob Savinji že ukrepala. (Fotodokumentacija občine)
lo že ukrepala. Poskrbela je za iz- ne dodatne stroške. Hkrati je poz-redni odvoz in ločevanje odpad- vala pristojne službe, da poiščejo kov, kar je povzročilo nepotreb- storilce.
POVEČAN NADZOR NAD ODLAGANJEM ODPADKOV
Podobno bo občina ukrepala tudi v primeru neprimernega odlaganja odpadkov na ostalih zbirnih mestih ali v naravi. »Se posebej bomo pozorni na ekološki otok v Varpoljah in na zabojnik pri pokopališču, kamor stoli in podobna navlaka resnično ne sodijo,« so zapisali. Poleg prijave pristojnim službam in pogostejših obhodov redarjev je možna tudi namestitev kamer v primeru, da bo v prihodnje še prihajalo do brezvestnega odnosa do okolja in ostalih prebivalcev.
Barbara Rozoničnik
RAZVOJ PODEŽELJA
V Prostofer se vključuje šest naših občin
Občina Gornji Grad bo kot nosilni partner prek razpisa z naslova Programa razvoja podeželja kandidirala za sredstva za izvajanje projekta »Prostofer« za šest občin Zgornje Savinjske doline (mozirska se projektu ni želela priključiti). To je prostovoljski projekt in povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki radi priskočijo na pomoč. Projekt naj bi pri nas zaživel še letos.
REŠITEV ZA PREVOZE STAREJŠIH Projekt izvaja zavod Zlata mreža in se je v številnih slovenskih občinah izkazal za zelo koristnega. Šte-
vilni starejši imajo namreč velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji.
PROJEKT NAMENJEN STAREJŠIM
Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko in se dogovori za prevoz. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. PO ENO VOZILO ZA DVE OBČINI
Električna vozila zagotovijo občine in poskrbijo za zavarovanje voznika in sopotnikov. Strošek občine je najem ali nakup električnega vozila in sofinanciranje delovanja klicnega centra. Nekatere občine v Zgornji Savinjski dolini že imajo električne polnilnice, druge jih bodo še uredile. Po
dve občini skupaj bodo kupile ali najele eno vozilo, s katerim bodo razpolagali za potrebe njihovih občanov. Če vozilo ne bo zasedeno, ga bo lahko uporabljala občinska uprava.
ŠOFERJI PROSTOVOLJCI
Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času prip-
ravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Prostoferji so veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki. Sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta, pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pre-
Sestri Apšner pojeta v duetu Gmajnice, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega društva STOPinJE Mozirje. V sredo, 29. januarja, sta nastopili na zaključnem koncertu ob promociji svojega lani izdane zgoščenke. Dogodek je v organizaciji Glasbene matice Slovenije potekal v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. PREPLET PESMI IN PRIPOVEDOVANJA Duet sestavljata sestri Ivana Žvi-pelj iz Mozirja in Marija Pohovni-kar iz okolice Slovenj Gradca. Kot je povedala Zvipljeva, je bil koncert preplet ljudskih pesmi, narečnega pripovedovanja, pripovednih pesmi, besed in pesmi s šaljivo vsebino in
gledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje.
Štefka Sem
ponarodelih, ki sta jih nekoč prepevali v krogu družine. Njuna zaključna avtorska pesem je pripovedovala zgodbo življenja, ki s pesmijo trosi ljubezen in veselje med dobre ljudi.
POIMENOVANJE BODOČIH DOGODKOV
»Dober obisk in odlično vzdušje,« je ocenila Žvipljeva. Temu mnenju so se pridružili organizatorji, ki so ugotavljali, da je bila tokrat res dobra štima in da bi redne mesečne dogodke lahko poimenovali s tema dvema besedama. Če se bo odslej vsakomesečna prireditev v tamkajšnjem prostoru imenovala Dobra štima, bosta Gmajni-ci vsekakor ponosni na izvor poimenovanja teh srečanj v bodoče.
Marija Lebar
Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na občino, v kateri živijo in je priključena projektu Prostofer, ali to sporočijo zavodu Zlata mreža, kjer jih vpišejo v seznam.
NASTOP DUETA GMAJNICE V LJUBLJANI
Dobra štima se daleč sliši
Savinjske novice št. 6, 7 februar 2020
11
1	Ljudje in dogodki
90 LET ALOJZA FALETA IZ GORNJEGA GRADA
Mežnarjev Lojz stavi na delo in hudomušnost
V sredo, 29. januarja, je Alojz Fale iz Gornjega Grada, po domače Mežnarjev Lojz, v krogu domačih praznoval 90. rojstni dan. Je zgovoren, zdrav in hudomušen gospod, ki še vsak dan pokuka v mizarsko delavnico in naredi kakšno malenkost. Preostali čas rad preživlja v družbi domačih. Oče treh sinov je povedal, da je prav gotovo delo tisto, ki ga ohranja pri močeh, s hudomušnostjo pa so dnevi še lepši.
NA DELO PEŠ ALI S KOLESOM
Alojz se je rodil na Falečevi kmetiji na Brdu nad Šmartnim ob Dreti. V družini je bilo otrok, »kot bi stresel hruško«, je povedal. Kar enajst se jih je rodilo, dva sta umrla, ostalih devet pa je bilo za starše kar težak zalogaj za preživljanje. Kaj kmalu je bilo zato treba s trebuhom za kruhom. Alojz se je šel po osnovni šoli učit za mizarja k Lukaču v Spodnjo Rečico. Vsak dan, ne glede na vreme, jo je od doma mahnil na delo. V lepem vremenu s kolesom, v slabem in pozimi pa peš.
MED USTANOVITELJI SMREKE Ko se je izučil, se mu je priložnost za službo ponudila na gornjegrajski Smreki, ki je bila tak-
rat še zadružno podjetje. Ob ustanovitvi Smreke kot samostojnega podjetja je bil leta 1953 med ustanovitelji, tam je dočakal tudi pokoj. Delo z lesom ga je vedno veselilo, zato je v službo hodil zelo rad. Le dobro leto je bil doma na Brdu, kjer je skrbel za kmetijo. Leta 1955 se je poročil z Me-žnarjevo Drago in se ustalil v Gornjem Gradu.
Dobila sta tri sinove, sedaj se je družina povečala še za pet vnukov in pravnukinjo.
NJEGOVI IZDELKI SKORAJ V VSAKI HIŠI
Časi niso bili rožnati, zato je bilo treba po službi še kaj narediti, da je družina lažje preživela. Alojz je vedno rad poprijel še za dodatno delo,
90-letni Alojz Fale v družbi sina Draga, snahe Darje ter vnukov Alje in Roka
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Na obisku pri najstarejšem članu društva
V Planinskem društvu Ljubno ob Savinji so se v januarju spomnili visokega jubileja, 90-letnice njihovega dolgoletnega člana Franca Bruneta z Ljubnega. Ob obisku predsednika Bernarda Štiglica z nekaterimi člani društva na domu jubilanta jih je kleni devetdesetletnik presenečen in vesel sprejel ter z njimi pokramljal o dogodkih iz njegovega življenja, ki je bilo v marsičem povezano tudi z ljubenskimi planinci.
Vidmarjev Franc, kot mu pravijo domačini, je bil namreč cenjen mizarski mojster, ki je vrsto let ljubenskim planincem izdeloval table za smerokaze na planinskih poteh, za katere skrbijo markacisti. S svojimi mizarskimi uslugami in bogatim znanjem je pomagal tudi pri postavitvi Koče na Travniku, ki jo kljub visoki starosti še vedno rad obišče.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
Ljubenski planinci so nazdravili devetdesetletnemu Francu Brunetu.
zato si je kupil stroje in doma uredil delavnico. »Skoraj ni hiše v Gornjem Gradu, kjer nisem delal,« je povedal in dodal, da je bilo takrat dela na pretek, če si le hotel delati. Izdeloval je predvsem notranjo opremo, celo na Hrvaško je hodil montirat svoje izdelke ali nabijat opaž.
IZDELAL OKNA ZA KATEDRALO Med drugim je izdelal nekaj oken za gornje-grajsko katedralo in spomin na njihovo montažo živi še danes. Kljub postavljenim odrom je moral stati na visoki lestvi, kar ni bil mačji kašelj, je povedal in z okna domače kuhinje pokazal, katera okna so »njegova«. Zraven je hudomušno dodal, da kljub vsemu dlje kot do mežnarja ni prišel. Svoje fante Zvoneta, Bena in Draga je marsikaj naučil, čeprav nobeden od njih ni šel po njegovi poklicni poti. Pri očetu so z delom zaslužili kakšen dinar, da so si lahko kaj privoščili.
UŽIVA V DRUŽBI VNUKOV Pri njih je živela ženina sestra Anka, ki je bila zaradi bolezni na invalidskem vozičku. Zadnji leti življenja je tudi njegova žena pristala na vozičku in skrb za obe ni bila lahka. 2ena je umrla leta 1993 in od takrat je sam. Z njim živi sin Drago z družino in po upokojitvi je prav rad preživljal čas z vnukoma Rokom in Aljo. Tako jih je spremljal v vrtec in hodil iskat.
Iz tistega obdobja obstaja zabavna prigoda. Ko sta se z vnukinjo Aljo vračala iz vrtca domov, je ta ugotovila, da je pozabila risbico v vrtcu in se je zelo jokala. Alojz ni pomišljal in se z vnukinjo vrnil po risbico, kar sosedam ni ušlo. Ko so
12
Savinjske novice št. 6, 7. februar 2020
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
ga vprašale, zakaj se je sredi poti obrnil nazaj proti vrtcu, je odgovoril, da je vzel napačnega otroka in ga je pač šel nazaj zamenjat. Zgodbica je še dolgo krožila po soseski in zabavala Alojza.
VELIKOKRAT JE KATERO ZAGODEL Ker mimo njihove hiše vodi pot na pokopališče, so ženske spotoma vedno rade opazovale, kaj se godi pri Mežnarjih. Da jim ni bilo dolgčas in so imele kaj govoriti, je Alojz večkrat katero ušpičil. Kupil je naj-
lepši paradižnik v grozdih v trgovini in ga navezal na palice. Občudovanju njegovega pridelka ni bilo konca. Povedal je, da mu je sadike prinesel sin, ki je delal v trgovini. Prav tako so se obiski pokopališča množično povečali, ko je kupil svoj prvi avtomobil. Stoenka, ki jo je pripeljal k hiši, je bila zelo oblegana, v največji meri zato, ker mu niso verjeli, da si je lahko kupil avto.
POŽGANA HIŠA Ni pa bilo v Alojzovemu življenju vse lepo. Leta 1960 jim je zna-
nec zažgal hišo. Od nje so bolj kot ne ostali le zidovi. Sorodniki so jih sprejeli na svoj dom in kar leto dni je trajalo, da je hišo obnovil in so se lahko vrnili domov. Kar je lahko, je izdelal sam. Ko si je sin ustvaril družino in se preselil v zgornje nadstropje, je izdelal vse pohištvo. Od strojev in delavnice se nikoli ni ločil. Se vedno vsak dan kaj pobrska po njej in kaj postori.
ČASA ZA »JAMRANJE« NI BILO
K zdravniku zavije bolj redko. V zadnjem obdobju ima občasne vr-
toglavice, sicer mu zdravje služi. Tudi zobje, se pošali, saj ima še večino svojih. Sel je k zobozdravniku, a bi moral leta čakati na druge, zato se je odločil, da bo kar s svojimi zadovoljen. Včasih ga sicer na leta opomni kakšna bolečina ali druga težava, ampak v zelo normalnih mejah. Vse to zato, ker je celo življenje delal in ni imel časa za »ja-mranje«. Raje se je pošalil in to naj bi po njegovem bil recept za dolgo in zadovoljno življenje.
Tekst in foto: Štefka Sem
GLEDALIŠKA PREMIERA THE ADDAMS FAMILY V GORNJEM GRADU
Spoznajte najbolj normalno družino med nenormalnimi
Člani gledališke skupine gornje-grajskega kulturnega društva so znani po tem, da si vsako leto zadajo težji izziv in pod vodstvom režiserja Aleša Podrižnika so si letos zastavili zahtevno nalogo. Kajti, kdo ne pozna družine Addams? Stopiti v njihove čevlje torej ni lahko, je pa po odzivu gledalcev na premieri igralcem to očitno odlično uspelo.
DEFINICIJA NORMALNEGA Addamsovi so res čudna družina, kar se vidi, ko jih obiščejo povsem normalni Binekovi iz najbolj znanega slovenskega mesta na svetu, Ptuja. Kar je za Addamso-ve normalno, za Binekove ni, zato smešnih in morbidnih zapletov ne manjka. A kaj, ko ljubezen ne pozna meja med normalnim in Adda-msovi. Hčerka Sreda (Vesna Mlač-
Addamsovi so res čudna družina, kar se vidi, ko jih obiščejo povsem normalni Binekovi.
Lukom Binekom (Klemen Glušič). Družinsko srečanja prinese zanimive zaplete in razplete.
ka Zagožen, vlogo Gnoja je uprizoril Bojan Štrukelj. Binekova starša sta odigrala Irena Jeraj in Marko Slapnik, ena najtežjih vlog, vloga velikana Krča je kljub malo besedila
VLADO PAREŽNIK IZ MOZIRJA
pripadla Tatjani Bezovšek. Zakaj? Oglejte si predstavo The Addams Family na enem od gostovanj po Zgornji Savinjski dolini in videli boste. Tekst in foto: Štefka Sem
Dobrodelna prodajna razstava za brezdomce
Gomez in Morticia Addams sta strastna plesalca.
nik) se kljub nasprotovanju mame Morticie (Darija Aija Planov-
šek), a s skrito podporo očeta Go-meza (Tomaž Čretnik) želi poročiti s povsem navadnim človekom,
DRUGAČE »FEJST« DRUŽINA
V vlogi neumnega Bučka Adda-msa se je na gornjegrajskem odru premierno predstavil Aleš Miklavc, babico Addams je odigrala Jel-
Likovni samorastnik Vlado Pa-režnik se je odločil za novo dobrodelno prodajno razstavo v svojem salonu na Levstikovi 9 v Mozirju, kjer bodo ves mesec februar postavljena na ogled miniaturna olja in tempere, namišljeni cvetlični motivi v tehniki pastel in temper,
perorisbe v tuš tehniki ter cvetlični motivi odtisnjeni na oblačila. Izkupiček od prodaje bo Parežnik namenil brezdomcem - kraljem ulic iz Šoštanja, Velenja, Žalca in Celja za plačilo toplega dnevnega obroka hrane.
KF
13	Savinjske novice št. 6, 7. februar 2020

Oglasi
20. obletnica ustanovitve Višje strokovne šole Slovenj Gradec
Višja strokovna šola Slovenj Gradec v letu 2020 praznuje 20. obletnico ustanovitve. Ponosni smo na več kot tisoč naših diplomantov, ki so svoj študij uspešno zaključili v programih Poslovni sekretar, Ekonomist, Komercialist ali Računovodja. V študijskem letu 2020/2021 pričakujemo tudi prve inženirje informatike v programu Informatika. Obletnico bomo obeležili z več dogodki: srečanje 1. generacije diplomantov, osrednja svečanost ob 20. obletnici ustanovitve in 1. mednarodna strokovna konferenca. Tudi v prihodnje bomo sledili usmeritvi, študentkam in študentom posredovati uporabno znanje, kom-petence in praktične izkušnje.
Vabljeni na informativni dan, kjer vam bomo predstavili vse tri programe, ki jih trenutno izvajamo: Ekonomist, Poslovni sekretar in Informatika:
-	v petek, 14. 2. 2020, ob 10. uri in
-	v soboto, 15. 2. 2020, ob 9. uri
v predavalnici P15 na Koroški ulici 11 v Slovenj Gradcu.
Foto: Tomo Jeseničnik
0
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE,
znanost in Sport
« «Ut
MEHA
Niste zaključili srednje šole? Se želite vključiti v izobraževanje od raslih na Šolskem centru Slovenj Gradec? Izbirate lahko med pestro paleto srednješolskih programov.
Šolski center Slovenj Gradec je od leta 201S do 20ZZ konzorcijskt partner projekta ATEN A, kije namenjen udeležencem izobraževanja odraslih. V okviru ATENE vam nudimo tudi BREZPLAČNO UČNO POMOČ z razlago in utrjevanjem učne snovi pri posameznih predmetih.
Več Informacij dobite pri koordinatorici Lidiji Ajtnik, po e-pošti: lidija.ajtnik@sc-sg.si, na spletnih straneh: h t tp://w w .si/a te na- d og od k i- i n - no v i ce/ in htt p s://a te n a - v.s i/ a li po telePonu: (02) 83 46 524.
POGOJ ZA VKLJUČITEV V PROJEKT ATENA JE VPIS KANDIDATA V FORMALNO OBLIKO IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH.
Po uspešnem zaključku se lahko vpišete na katerega od programov Višje strokovne šole. Veselimo se sodelovanja z vami!
g www,sc"s9,si
Šolski center Slovenj Gradec
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in E vrapska unija iz Evropskega socialnega sklada.
EVROPSKA UNIJA
C V« Q PJKI
SOCIALNI S K LAS
Ft^LfliS* V VAiD HPtlHOOHOST
14
Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
NOVE MOŽNOSTI BRANJA ZA SODOBNEGA BRALCA
V Knjižnici Mozirje izposoja e-knjig konstantno narašča
Slovenske knjižnice so bile pred digitalno revolucijo pomemben vir informacij in okno v svet. Razmah interneta je spremenil bralne navade zlasti mladih. Zadnji produkt digitalizacije knjižnice so e-knji-ge in naprave, na katerih je mogoče te knjige brati. O tem, kakšne so nove možnosti pri branju sodobnega bralca in kako do brezplačne izposoje e-bralnikov ter elektronskih knjig v Osrednji knjižnici Mozirje, svoje člane izobražujejo s pomočjo krajših predavanj, ki so jih že pripravili v Mozirju, na Rečici ob Savinji in v Gornjem Gradu.
KNJIŽNIČARJI NUDIJO VSE
INFORMACIJE Predavanje, v sklopu katerega se člani knjižnice seznanijo s potjo do izposoje e-knjig in e-bralnikov, je strokovni delavec knjižnice Roman Mežnar novembra pripravil v Mozirju, januarja v Centru za družine Medgen hiša Rečica ob Savinji in minuli ponedeljek v krajevni knjižnici Gornji Grad. Predstavitve
bodo sledile še v nekaterih drugih krajevnih knjižnicah po dolini.
Predstavil je portal Biblos, preko katerega je v mozirski knjižnici dostopnih že preko 400 naslovov
voljo tudi članom Knjižnice Mozirje. Uporabljata e-črnilo, kar pomeni, da je občutek za oko ob branju podoben, kot bi brali s papirja, poleg tega se na soncu ne blešči.
Roman Mežnar iz Osrednje knjižnice Mozirje je predaval o tem, kako do brezplačne izposoje e-bralnikov in e-knjig.
e-knjig, ki si jih lahko člani izposojajo brezplačno. Hkrati si je možno izposoditi štiri knjige za časovno obdobje dveh tednov. Brati je možno na tablicah, računalnikih in za to namenjenih bralnikih. Dva bralnika inkBOOK sta za izposojo na
DOSTOPNIH ŽE 400 NASLOVOV E-KNJIG
Z e-knjigami se knjižnice in branje približajo tudi gibalno oviranim, ki težko pridejo v knjižnico, tistim, ki veliko potujejo, slabovidnim ... Ker e-knjige prinašajo nove možnos-
ti, zanimanje bralcev za ta sodobni način branja raste. V Knjižnici Mozirje storitev izposoje e-knjig preko portala Biblos ponujajo že od leta 2015. V začetku je bilo članom knjižnice za izposojo na voljo 190 naslovov, z vsakoletnim dokupom licenc pa lahko danes izbirajo med več kot 400 naslovi e-knjig.
Čeprav izposoja e-knjig v Knjižnici Mozirje konstantno narašča skozi vsa leta, so posebej skokovit porast zabeležili lani. V obdobju od januarja do avgusta 2019 je v primerjavi z istim obdobjem v letu 2018 izposoja narasla kar za 142 odstotkov.
Možnost izposoje e-knjig je vedno bolj priljubljena med šoloobveznimi otroci. Ti lahko sedaj domače branje in knjige za Cankarjevo tekmovanje prebirajo v elektronski obliki. Tako lažje dostopajo do šolskega branja, do katerega je zaradi velikega povpraševanja učencev težko priti v tiskani obliki.
Tekst in foto: Tatiana Golob
ŠTUDENTI VIŠJE STROKOVNE ŠOLE ŠCV, PROGRAM GOSTINSTVO IN TURIZEM
Uspeli s projektom Bučn'cvet
Na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila v okviru 17. mednarodnega festivala Več znanja za več turizma organizirana turistična tržnica. Na njej se je predstavilo več kot trideset ekip srednjih in višjih strokovnih šol iz Slovenije in tujine. S svojo predstavitvijo so se zelo izkazali študenti iz Velenja, med njimi Mozirjana Jure Mihelak in Jan Napotnik.
IDEJA IZ MOZIRSKEGA GAJA
Študenti Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje, program gostinstvo in turizem, so za sodelovanje v projektu Turistične zveze Slovenije Več znanja za več turizma prejeli zlato priznanje in osvojili 3. mesto. V okviru razpisane teme Festival naj bo so se študenti odločili, da pripravijo idejo za festival v okviru že obstoječe prire-
Ekipa študentov je osvojila 3. mesto in zlato priznanje, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija. (Fotodokumentacija Mestne občine Velenje)
ditve Jesen v Mozirskem gaju - buče v harmoniji s cvetjem, ki so ga poimenovali Festival buč in cvetja Bučn'cvet.
v nalogi Številni predlogi
Udeleženi v projektu so pripravili posebno nalogo. V njej so razdelali svoje zamisli o tem, kako s pomočjo delavnic, razstav in strokovnih predavanj v Mozirje privabiti ljubitelje in pridelovalce okrasnih in jedilnih buč. K sodelovanju bi lahko povabili ljubitelje cvetja in izdelovalce cvetličnih aranžmajev. Program festivala bi obogatili s predavanji, saj bi želeli privabiti tudi strokovno javnost.
PRIVLAČNO DOGAJANJE TUDI ZA MLADE
Kot še predvideva naloga, bi z zabavnim programom ciljali na mlajšo publiko. Z organizacijo rock koncerta ter nastopom stand up komikov in pouličnih umetnikov bi spodbudili interes pri mladih, v Začarani vasi bi se v različnih delavnicah zabavali otroci. V času festivala bi organizirali kulinarično prireditev »Bučna kuhna«, kjer bi na sejemskem prostoru gostinci ponujali bučne jedi in slaščice.
Marija Lebar
15	Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020

Oglasi
16
Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
PROSTOVOLJNO GASILKO DRUŠTVO GRUSOVLJE
ČEBELARSKA DRUŽINA GORNJI GRAD
Na gasilskem domu zamenjali dotrajana okna
Po mnenju predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Gru-šovlje Jožeta Breznika so še vedno gasilci tisti, ki vaščanov nikoli ne pustijo na cedilu in jim vedno priskočijo na pomoč, ko je le-ta potrebna. So tudi pobudniki različnih druženj vaščanov. Tako so lani opravljali že utečene naloge, pridobivali nove člane, pripravili kreso-vanje in piknik. Skozi leto so se srečevali na različnih delovnih akcijah na svojem poligonu. Zamenjali so dotrajana okna na gasilskem domu in opravili nekaj drobnih gradbenih posegov na objektu. Pri tem jim je finančno pomagala rečiška občina.
IZOBRAŽEVANJA NA VAJAH IN TEČAJIH
Tudi na operativnem področju so bili zelo aktivni. Po besedah poveljnika Roberta Slapnika so se udeležili vaj, nudili pomoč mozirski Komunali pri črpanju vode z mulj-no črpalko. V poletnem času so nekaterim kmetijam pripeljali več kot 15 tisoč litrov vode. Pri neurju z nalivi so bili v pomoč rečiškim gasilcem. Desetine, tako mladincev, pionirjev kot članov in članic ter veteranov, so se udeleževale različnih tekmovanj. Operativci so se izobraževali na številnih tečajih in si pridobili različne specialnosti.
ZAHVALA NAJPRIZADEVNEJŠIM ČLANOM
Sicer pa je bil občni zbor, na katerem so pregledali delo preteklega leta in si zadali naloge za prihodnje, priložnost za zahvalo najprizadevnejšim članom društva. Ti so za jubilejna leta dela v društvu prejeli priznanja.
Tekst in foto: Marija Šukalo

Poveljnik Robert Slapnik je dejal, da so lani kmetijam pripeljali več kot 15 tisoč litrov vode.
V oddaji Dober dan, Koroška predstavili čebelarjenje
Člani gornjegrajske čebelarske družine so se januarja zbrali na občnem zboru. Predsednik Janez Fale jih je seznanil z delom v preteklem letu in načrti za letos.
Predsednik Janez Fale je člane družine seznanil z delom v preteklem letu in načrti za letos.
Podelili so priznanja za življenjski jubilej in značke zvestobe. Najstarejši član Jože Rajter čebe-lari že 80 let, šteje pa jih 96. Najmlajši član je 16-letni Jani Lam-prečnik. Čebelarska družina šteje 56 članov, čebelarijo s 533 A2 panji in 300 nakladnimi panji, skupaj 833 družinami. Lani so ob 15. Ambroževi maši v Novi Štifti župniku
Alojzu Ternarju podelili zahvalo za dobro sodelovanje.
POSEBNOSTI ČEBELARSKE SEZONE
Fale je omenil posebnosti lanske čebelarske sezone. Zaradi deževnega maja so morali čebele krmiti, na družino okrog deset kilogramov hrane. Medenje je bilo zelo dobro, a ker je med kristaliziral, so ga iz satja dobili le trideset odstotkov.
FILM O DELU ČEBELARSKE DRUŽINE
Sodelovali so na festivalu zelišč, Čebelarskem prazniku in snemanju oddaje Dober dan, Koroška, v kateri so predstavili čebelarjenje. Družina je dobila svoj logotip, posnet imajo kratek film o njihovem delu, ki čaka le še na podnapise. Ponašajo se tudi z gornjegrajskim medenjakom, ki so ga ustvarili šolarji v okviru turističnega krožka za tekmovanje. Kot zanimivost je Fale omenil, da na Le-penatki že deset let živijo čebele, in to brez pomoči čebelarjev.
NAČRTOV ZA TO LETO NE MANJKA
Poleg rednih dejavnosti bodo letos pripravili tečaj za čebelarje začetnike in obnovili čebelarski krožek na šoli. Sodelovali bodo z drugimi društvi ter kar najbolje promovirali Čebelarski praznik.
Tekst in foto: Štefka Sem
14. MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA NAGRADO AVSENIK
Kolencu zlato, Prepadnikovi bronasto priznanje
V rojstni vasi legendarnih bratov Avsenik so se 1. in 2. februarja od jutra do večera razlegali zvoki harmonik. V Begunjah na Gorenjskem je namreč potekalo 14. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. NAJBLIŽJE STILU IN IZVEDBI LEGENDARNIH AVSENIKOV Tekmovanja sta se udeležila tudi učenca Glasbene šole Nazarje Amadej Kolenc in Zoja Pre-padnik. Pod mentorstvom Toma-
Učenca Glasbene šole Nazarje Amadej Kolenc in Zoja Prepadnik sta se zadovoljna vrnila s tekmovanja harmonikarjev za nagrado Avsenik. (Fotodokumentacija šole)
ža Gučka sta tekmovala v disciplini klavirska harmonika kategorija A. Amadej je za svoj odlično opravljen nastop prejel zlato, Zoja pa bronasto priznanje.
Harmonikarsko tekmovanje z mednarodno udeležbo je posebno tudi zaradi dejstva, da se izvaja in ocenjuje stil in tehnika igranja na harmoniko, ki je najbližje Avse-nikovemu stilu, načinu in originalni izvedbi.
Barbara Rozoničnik
17	Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020

Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
10. TRADICIONALNI TURNIR PLESNIK OPEN
V hotelu Plesnik se je pomerilo 40 igralcev iz štirih držav
Koncem prejšnjega tedna je v hotelu Plesnik v Logarski dolini potekal 10. jubilejni mednarodni turnir bridgea Plesnik Open, ki se ga je udeležilo 40 igralcev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Udeležba potrjuje, da se je tradicija prijela in da je hotel Plesnik eno od pomembnejših središč tega miselno družabnega športa za bistre ljudi.
TURNIRJA PAROV IN MOŠTEV
Prejšnji petek so tako izvedli turnir 18 parov in v soboto turnir osmih moštev. Tekmovalno srečanje je potekalo v organizaciji Bridge kluba Plesnik in Bridge Partner Avstrija, ki sta že v dolgoletnem sodelovanju znana prireditelja te mednarodne elitne prireditve. Turnir je vodil sodnik Marjan Zadel. Iz Slo-
V hotelu Plesnik so izvedli turnir 18 parov in turnir osmih moštev.
(Fotodokumentacija hotela)
venije je sodelovalo sedem klubov, eden bližnjih poleg domačinov še Šaleški bridge klub iz Velenja. Zmagovalca partnerskega turnirja sta bila Madžara.
BRIDGE KLUB PLESNIK EDEN AKTIVNEJŠIH PRI NAS
Bridge klub Plesnik vsako leto organizira vsaj tri dogodke. V februarju mednarodni turnir Plesnik
Open, avgusta Bridge & piknik in novembra Gourmet & Bridge -bridge turnir s kulinaričnimi spe-cialitetami in degustacijo kakovostnih slovenskih vin, ob večernem zabavnem programu. POVABILO NA BREZPLAČNO
USPOSABLJANJE Ustanoviteljica in predsednica Bridge kluba Plesnik Martina Plesnik si želi, da bi to igro igralo več Savinjčanov oziroma tudi bodočih tekmovalcev z območja Zgornje Savinjske in Šaleške doline kot doslej. »Vabimo vse, ki bi jih zanimala ta miselna igra, da se nam pridružijo na brezplačnem tečaju,« je dejala. Kot smo izvedeli, bo osnovnemu usposabljanju sledila nadaljevalna stopnja.
Jože Miklavc
PREDAVANJE PREDSEDNIKA DRUŠTVA UČNI SADOVNJAK JERNEJA MAZEJA
sejati dan kasneje kot dva prezgodaj
Predsednik društva Učni sadovnjak Jernej Mazej se na svoji kmetiji na Gneču ukvarja s pridelavo semen in vzgojo sadik ter pridelavo vrtnin in zelenjave. Svoje izkušnje je predstavil tudi na Rečici ob Savinji. V Centru za družine Med-gen borza so v petek, 24. januarja, vrtičkarji dobili številne nasvete o pridelavi paradižnika, paprike, pe-teršilja in drugih povrtnin.
»Pri vzgoji sadik ne smemo nikoli hiteti. Bolje je sejati dan kasneje kot dva prezgodaj. Zanimivo je tudi to, da zgodaj posejane rastline rastejo počasneje kot tiste, ki
Jernej Mazej je pokazal posodice in odpadno embalažo, v katero lahko vrtičkarji zasejejo semena za vzgojo sadik.
jih sejemo pozneje. Iz lastnih izkušenj opažam, da z vsakim dnem, ko sadiko kasneje sejem, hitreje raste,« je dejal kmetovalec, ki je znan po vzgoji številnih vrst paradižnika.
Opozoril je, da je za lepe in zdrave sadike pomembna izbira kakovostnega substrata tako za samo setev kot za pikiranje. Svetoval je nakup kvalitetnih substratov, ki jih uporabljajo profesionalni vrtnarji. V debati so udeleženci ob vprašanjih predavatelju posredovali tudi svoje izkušnje s sejanjem in presajanjem sadik.
Tekst in foto: Marija Šukalo
18
Savinjske novice št. 6, 7. februar 2020
Organizacije
i
PLANINSKI VEČER V NAZARJAH
Simoni Pogač himalajske izkušnje pomagale prebroditi
marsikatero težavo
V Muzeju Vrbovec Nazarje so na planinskem večeru v sredo, 22. januarja, gostili Simono Pogač. Podjetnica in gornica je spregovorila o trekingu in ekspediciji v Himalajo. Obiskovalci so preko dveh kratkih filmov podoživljali njeno izkušnjo hoje skozi slikovito dolino Khumbu in himalajske ekspedici-je vse do severne stene Čomolu-ngme. Članica nazarskega planinskega društva je bila tam pred nekaj več kot desetletjem, a spomini so še zelo živi.
NA EKSPEDICIJI SE OSREDOTOČIŠ NA DANI TRENUTEK
»Odpraviti se na ekspedicijo, je nekaj najenostavnejšega v živ-
Simona Pogač je povedala, da na hojo v gorstvo vedno gleda kot na celotno pot, na kateri si lahko nabere izkušnje.
ljenju. Ko si tam, se fokusiraš le njega sveta, ki jih imamo v vsak-na dani trenutek in razmišljaš le danjem življenju. Zato lahko začu-o tem, kam boš šel naslednji dan. tiš samega sebe. Vse skupaj je po-Si z naravo in nimaš vplivov zuna- dobno meditaciji,« je med drugim
dejala Pogačeva, prepričana, da tovrstni izzivi niso za ljudi, ki niso potrpežljivi.
V	GORE ZARADI GORA IN NE ZARADI TEKME S ČASOM
V	gore rada gre zaradi gora in ne zaradi tekme s časom, zato ne hiti in dela korak za korakom. »Ko grem na katero koli goro, ne menim, da je to nekaj, kar bom dosegla ali presegla in osvojila. Vedno vse skupaj gledam kot na celotno pot, kjer si lahko naberem izkušnje,« je ob zaključku strnila misli gornica, ki so ji neprecenljive himalajske izkušnje pozneje pomagale, da je premagala marsikatero težavo na svoji nadaljnji življenjski poti.
Tekst in foto: Marija Šukalo
PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA
Pripravljeni na začetek gradnje novih planinskih domov
Planinsko društvo Celje Matica je v dveh letih razmaha ostalo brez dveh planinskih domov. Najprej je oktobra 2017 do tal pogorel Kocbekov dom na Korošici, lani novembra pa Frischaufov dom na Okrešlju. Domova sta pogorela nedolgo zatem, ko sta bila temeljito obnovljena in energetsko sanirana. Društvo je v projekt sanacije vložilo ogromna sredstva, zato je nastala škoda še toliko večja. Z gradnjo obeh domov želijo pričeti že letos.
KOCBEKOV DOM NA KOROŠICI
Kot je za spletni portal Celje.info povedal predsednik društva Brane Povše, je bližje začetku gradnje nov dom na Korošici. Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja je vložena in planinci pričakujejo, da bo slednje izdano v kratkem. Potem naj bi se gradnja čim prej začela. Nov objekt bo lesen in zgrajen z načinom skeletne gradnje. Po idejni zasnovi bo imel dve apartmajski sobi, več manjših sob in tudi skupna ležišča. Število postelj naj bi ostalo isto kot v starem objektu, razširili pa bodo jedilnico
in kuhinjo. Električno energijo bodo pridobivali s sončno in vetrno elektrarno. Investicija je ocenjena na okoli 800 tisočakov.
FRISCHAUFOV DOM NA OKREŠLJU
Za Frischaufov dom je izdelana
idejna zasnova projekta, ki jo morajo člani društva potrditi na izrednem občnem zboru sredi februarja. Povše predvideva, da bo projekt s strani članstva podpret in v tem primeru bi lahko vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja takoj vložili. Ob hitri pridobitvi gradbenega dovoljenja bi z gradnjo pričeli še letos in jo zaključili v prihodnjem letu.

Za Frischaufov dom je izdelana idejna zasnova projekta, ki jo morajo člani društva potrditi na izrednem občnem zboru sredi februarja.
(Fotodokumentacija Projektivnega biroja Kultivator)
Na 1,5 milijona evrov
sta ocenjeni investiciji v nova planinska domova.
Idejna zasnova predvideva gradnjo doma v štirih etažah. V pritličju bodo zgrajeni velika jedilnica, kuhinja, shramba in kurilnica. V nadstropju sta predvidena dva apartmaja, sobe in večnamenski prostor. Na dveh podstrešjih bodo sobe za zaposlene in skupna ležišča. Investicija je ocenjena na 700.000 evrov in bo zaključena do prihodnjega leta.
V DRUŠTVU PROSIJO ZA DONACIJE
Dom na Korošici bo zahteval za gradnjo več časa, saj gre za večji objekt, ki bo poleg tega postavljen na zahtevnejšem terenu.
Obe gradnji sta seveda pogojeni z visokimi finančnimi sredstvi. Svojo pomoč so že obljubili država, planinska zveza in mnogi obrtniki. To še zdaleč ni dovolj. V društvu zato prosijo za donacije, ki jim bodo omogočile hitrejšo postavitev.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020
19
Šport
NAMIZNOTENISKI KLUB SAVINJA LUCE
Lučani po treh krogih na 7. mestu prve slovenske lige
V četrtek, 23. januarja, je NTK Savinja Luče v dvorani Športnega centra Luče odigral zaostalo tekmo prvega kroga letošnjega državnega prvenstva. Nasproti mu je stala odlična ekipa NTK Inter Diskont z Raven na Koroškem, ki zadnja leta kroji sam vrh slovenskega namiznega tenisa. Zelo kvalitetne dvoboje je spremljalo preko sto gledalcev in navijačev.
PORAZ DOMA IN ZMAGA V
GOSTEH Končne četrtkove zmage so se
veselili gostje z rezultatom 5:2. Za domačine sta po eno zmago prispevala Patrik Rosc in Jure Sla-tinšek.
V soboto, 25. januarja, so Sa-vinjčani že gostovali v Novem mestu pri novincu v prvi ligi, ekipi SD SU. Gostje iz Luč niso dovolili presenečenja in so premagali Dolenjce s 5:3. Po dvakrat sta zmagala Jaka Golavšek in Jure Slatinšek, eno zmago pa je prispeval Patrik Rosc.
CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Slovenci v Planici odlični, Presečnik na 15. mestu
Planica je bila pretekli konec tedna prizorišče tekem celinskega pokala. Na obeh tekmah so se dobro odrezali slovenski skakalci.
Jernej Presečnik (SSK Ljubno ob Savinji BTC) je dosegel 15. in 23. mesto ter dopolnil ekipni us-
MUTA JE BILA MOČNEJŠA
Preteklo soboto je ekipa NTK Savinja v Lučah odigrala tekmo proti ekipi NTK Muta. Kljub domači podpori preko 60 gledalcev je zmaga zopet odšla na Koroško. Gostje so slavili s 5:2. Za domačine sta po eno zmago prispevala Jure Slatin-šek in Patrik Rosc.
Po treh krogih državnega prvenstva se Lučani nahajajo na 7. mestu med desetimi prvoligaši.
CILJ - UVRSTITEV V KONČNICO
To soboto, 8. februarja, ob 17. uri NTK Savinja v 4. krogu prvenstva
gosti ekipo NTK Kema iz Puconcev. Čeprav večkratni državni prvaki prihajajo v Luče kot favoriti, domačini obljubljajo borbo za zmago do zadnje točke. Ob morebitni zmagi domačinov še ostaja realna možnost uvrstitve v končnico prvenstva - med štiri najboljše ekipe v državi. To je bil tudi njihov cilj pred začetkom letošnje sezone.
V klubu vabijo gledalce, da z bučno podporo doprinesejo tisti del, ki je pri izenačenih tekmah marsikdaj odločilen za končni uspeh.
Marija Lebar
peh naših skakalcev. Na prvi tekmi so se od drugega do četrtega mesta zvrstili Anže Semenič, 2iga Jelar in Jurij Tepeš. Na drugi tekmi je Semenič zmagal, Jelar je bil drugi.
ŠS
Dinamičen dvoboj med Patrikom Roscem (NTK Savinja, levo) in Žigom Kristijanom Žigonom (NTK Inter Diskont)
(fotodokumentacija kluba)
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Z odlično igro do letošnje četrte zmage
Mozirske odbojkarice so v zadnjih dveh krogih 1. B državne odbojkarske lige dosegle polovičen uspeh. Iz Kamnika so se najprej vrnile s porazom, na domačem parketu pa so to soboto brez večjih težav odpravile ekipo iz Kranja.
KAMNIČANKE PREMOČNE Ekipa Calcit Volley ll iz Kamnika je v dosedanjem poteku prvenstva na tretjem mestu in se še bori za katerega izmed prvih dveh, ki v drugem delu prvenstva vodi v neposredne boje za uvrstitev v prvo slovensko ligo. Na srečanju proti Mozirjan-kam so Kamničanke upravičile vlogo favorita, čeprav gostje svoje kože niso prodale brez težav. Prvi set so domače igralke dobile brez težav in gostjam oddale zgolj 14 točk.
Ob tako lahki zmagi so v drugem setu popolnoma popustile in dovolile Mozirjankam, da so z lahkoto
nizale točke druga za drugo. Zbrana igra na mreži in dobri servisi so privedli do popolnega preobrata. Mozirjanke pod vodstvom Tomaža Pisnika so izgubile samo 16 točk.
V	tretjem setu so Kamničanke z napadalno igro brez popuščanja presenetile gostje, ki niso našle rešitev, da bi lahko držale priključek. Kamnik je set dobil na -8.
Četrti set je bil sicer bolj zanimiv in izenačen, a dvomov o zmagovalcu srečanja ni bilo. Domačinke so dobile set z -19, skupno torej 3:1 za sedmo prvenstveno zmago Kamničank in deveti poraz Mo-zirjank.
MOZIRJANKE POKAZALE SVOJO KVALITETO
V	okviru predzadnjega kola prvega dela lige je v Mozirju zadnjega januarja gostovala ekipa 2OK Triglav Kranj. Dekleta so na le-
stvici dve mesti nad Mozirjankami, zato se je obetala izenačena igra.
Prvi set se je pričel s tipanjem nasprotnic, saj sta obe ekipi nadzirale druga drugo in pazile, da se kateri izmed njih ne bi uspelo re-zultatsko odlepiti. Tik pred koncem je par dobrih servisov uspelo domačinkam, ki so dobile set na -20.
V drugem je bilo vse lažje, saj gostje nikakor niso uredile svojih vrst, preveč je bilo napak, slabih podaj in s tem več možnosti za Mozirjanke. Te so jih dobro izkoriščale in zaključile set na -16.
V tretjem setu so se dobro razigrale in uspevalo jim je domala vse. Ob teh lahkih točkah pa so se uspavale in gostje so na hitro dosegle sedem točk, kar bi jih domala vrnilo nazaj v igro. Na srečo je domačinkam uspelo priigrati zadnje točke, predvsem po zaslugi dobrega servisa in slabih odgovorov. Srečanje je bilo zaključeno v dobri uri, z zmago pa so se domače igralke vsaj malce približale Ljutomeru in Kranju, ki sta pred njimi.
Benjamin Kanjir
OPRAVIČILO
Pri prenosu podatkov s tabele za članek o akciji PD Nazarje Kolesar - pohodnik se nam je primerila neljuba napaka, da smo izpustili tret-jeuvrščenega pohodnika Matjaža Jurjevca, za kar se njemu in bralcem iskreno opravičujemo.
Uredništvo
20
Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020	20
Šport
SLOVENSKI STARODOBNI SMUČARJI NA 9. NOSTALGIE SKI WM LEOGANG 2020
»Vesela Savinjčanka« Mojca Križ do zlate medalje
Od 24. do 26. januarja je v Le-ogangu v Avstriji potekalo 9. svetovno prvenstvo starodobnih smučarjev »Nostalgie Ski WM Leogang 2020«, na katerem je nastopila tudi skupina starodobnih smučarjev iz Slovenije. Tekmovanja so se udeležili predstavniki iz treh društev starodobnih smučarjev, med njimi Mojca Križ in Dani Stropnik (Veseli Savinjčani, GSK Mozirje). Tekmovali so v različnih prvinah, Kri-ževi pa je uspelo doslej največ, kar je v karieri smučanja po starem dosegla. V kategoriji kandahar z robniki je zmagala v slalomu in postala svetovna prvakinja. Poleg zlate medalje je v kombinaciji sla-lom-smuk prejela srebrno odličje.
DVODNEVNO TEKMOVANJE Tekmovanje v Leogangu se odvija vsako drugo leto. V konkurenci več kot 130 tekmovalcev smučanja po starem iz evropskih držav in šir-
Mojca Križ je v kategoriji kandahar z robniki zmagala v slalomu in postala svetovna prvakinja. (Foto: osebni arhiv) še so prvega dne izpeljali smuk, na dala: »Tekmovanja sem se udeleži-
katerem je Križeva dosegla četrto mesto. Na slalomu naslednjega dne je v svetovni konkurenci blestela prav Križeva, nekdanja uspešna smučarka v svetovnem pokalu, tudi predsednica sekcije Veseli Savinjčani.
Križeva nam je po vrnitvi pove-
la prvič v letu 2016, pred dvema le-
toma sem dodobra spoznala celotno tekmovanje. Naši ekipi sem bila v izdatno organizacijsko podporo. Tokrat kljub želji po čim boljši uvrstitvi tako lepega uspeha v hudi mednarodni konkurenci zares nisem pričakovala. Zmage in naslova svetovne prvakinje sem zelo vesela, saj so mnogi tekmovalci že kar pravi profesionalci, ki veliko trenirajo ob dokaj boljših stvarnih in finančnih pogojih. Mi smo še kar en-tuziasti, ki upamo na boljše čase in predvsem, da bomo znali ceniti naše zgodovinsko in kulturno bogastvo ter se ga ne sramovali.«
Jože Miklavc
Zaradi slabih vremenskih razmer so odpadla številna načrtovana tekmovalna srečanja starodobnih smučarjev, nazadnje 25. januarja v Bočni ter 1. februarja v Logatcu. Tudi prireditev v začetku marca, ki jo načrtujejo Veseli Savinjčani, je za zdaj še pod vprašajem.
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Na Ljubnem dovolj snega za izvedbo tekem svetovnega pokala
Kljub zeleni zimi so neutrudni lju-benski smučarski delavci pripravili dovolj umetnega snega, da bodo lahko, kot že leta doslej, uspešno izvedli tekmovanje svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. ŠTEVILNE PRIJAVE ZA EKIPNO IN POSAMIČNO TEKMO V pustnem času, v soboto, 22., in v nedeljo, 23. februarja, bo tako na Ljubnem ob Savinji potekal že 9. sklop tekem svetovnega po-
kala v ženskih smučarskih skokih, ki ga bosta tokrat sestavljali dve: nedeljska posamična in sobotna ekipna. Doslej imajo prijavljenih 14 ekip in 55 tekmovalk, a prijave še niso zaključene.
Kot vsa pretekla leta bo tudi tokrat pripravljeno bogato spremljevalno dogajanje. Ker je tekmovanje na Ljubnem ob Savinji znano kot družinam prijazno, bo tudi letos velika pozornost namenjena naj-
mlajšim. Njim bo namenjen Otroški park veselja, ogrevan šotor z mini skakalnico, z animacijami, vsakovrstnimi snežnimi vragolijami in sveže pečenim brezplačnim šmor-nom. Tudi za odrasle bo pripravljena bogata ponudba zgornjesavinj-ske kulinarike.
Po zatrjevanju udeležencev in samih tekmovalk, je navijaško spremljanje tekem na ljubenski skakalnici izjemno. Vse to zlas-
ti naše tekmovalke motivira, da se še bolj potrudijo za visoke uvrstitve. »Navijači, na nas je, da dekletom pomagamo do rezultatov, zaradi katerih bo pred zasloni kot prilepljena sedela vsa Slovenija. Obljubimo si, da svojega glasu ne bomo držali nazaj in da bodo skakalke odskočile ob glasnem klicu: Dekleta, skačemo z vami!,« so zapisali na Smučarski zvezi Slovenije.
Marija Lebar
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
V Sapporu Zajc skočil na sedmo mesto
Ker je tekmovanje na Ljubnem ob Savinji znano kot družinam prijazno, bo tudi letos velika pozornost namenjena najmlajšim.
(Foto: Franjo Atelšek)
Karavana smučarskih skakalcev se je pretekli konec tedna mudila na Japonskem, kjer so izpeljali dve tekmi. Timi Zajc (SSK Ljubno ob Savinji BTC) je na sobotni nočni tekmi osvojil 17. mesto, na drugi tekmi je bil sedmi.
»Danes sem zelo zadovoljen s 7.
mestom, znova sem bil v deseterici. Včeraj je malce zmanjkalo na skakalnici, skoki niso bili tisti pravi, ampak glede na današnji rezultat grem iz Sappora lahko vesel,« je boljši rezultat komentiral Zajc. Naslednja postaja za skakalce je Willingen.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020
21
Oglasi
22
Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020
Kronika, Zahvale, Oglasi
i
Ni te med nami, pogrešamo te, a le spomini v srcih oživljajo te.
V SPOMIN
Franci CELINŠEK
1930 - 2016
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi njegovi
Pogrebna služba - cvetličarna
>># MORANA
Tel: 03 7000 640
GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115
L-mail: irtfo(Simflraniš.ji Aleksander S(ebluv<iifc s p . Panilje 111, 33 m erasiuvCfi
M
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• OBČAN NAŠEL DENAR NA BANKOMATU
Mozirje: 30. januarja okoli dveh popoldan je občan v reži bankomata pri Upravnem centru Mozirje našel denar. Prinesel ga je na policijsko postajo v Mozirje, kjer so naredili zapisnik in ga hranijo.
C Ime meseca
Zgornje Savinjske doline
Tedlrik Svinjske nnticc nad il|u|c /. ¡-/.borom miens meseca
7f;<m j^jsavitijsk« dolitii; ■ )l> ki ji-, m akcije buste nu-id vsoitai
imeni mesec; bralci in bralke izbrali ttiic leta Zgornje Savinjske doli ne 2020,
Kandidati .'-j i (»<■ meseca Januarja 2020 îl> ftio ^hui^diujm vrstnem redu pi iimitm'j:
bilj.in Bid e r
^H^^P^H i7;Ôdl-SliHcJ< niL-J !r-, p:tv-,rH .i.nrijitji-ncii-t.', IpH Jjiiidta, KnJuti ¡sî(i Stioi i R l!il!' : : V.ËL, 1111 v VIK
S^ejiiinnîirif Pçjdjcl^ktu ninjos^pnslLUih M L Z iinlfl.ih.-iA-. I. ■ .1 50-k>!nicu. ji? nI pfldetfc^sl (ict'tnvD i r:'.n,1,11 l>: :■, k. ! žiiiii ClroiL|.i_ M ji rip i ;ivip jri si ro|f pri liig,i>,h pirl rabinu.
K --.-jc i ■ 111 i 111 .....-..i.......
sudoi.ni) m trunitœii v kriLtlijslvu in golriarstyij. DrKarid Crtun viz Konjskfj^tt v rlid ¡c izdaj W	^ kn i^g y S tez za Izhod Iz slup-L' ■ k
UlKitVi|jl)|tïillMRllt:vj[i).| I	j
Duhovnik magister teologije. doktor znanosti s	l|	I
področja litunirniii ved in predavatelj o	H ' B
ihcdfJoveSkih odnos J Ji - tezah iit(.Lmc!|ujc. & ni	^L»
bel sli m h n j vt LiJ 111 h Vsak ima polno vrednost v	^Hhk^H iz vi mesu svoje cseti nus U v ■■ 1 i u ■< : ^m i u
dnnik liuciaricium i 1 hj nin J"' Križnik
ir. N.H/Hrii ¡t; prejemnik prbmanja i-vljt'Tij-vki-
^^ dflo nA pbdmjju S|w>r[i V ^prnjl ï;H,lnjJk! diillnl. ^ fll^fc'j II.1 l-lU t: oïl ni', iiiovildu"- :■ ni'ksj fasa pirMilik -^J^lff^ iplirnfUiHlni^IV.H VTtl[lVFL- N:iK»|-| IKl'dl'fifSiH'lii j« hii edini krciartarski sodrtik V HnlinL Km deleft! jeCflal V 1. iepiski i-i I. |i mnikl slirt'crsk knš.i kiir.tki I m-i. le rud) i i h I us^niivètcllt V Ko.-ïnrkiiMkij^ kin lu N^ârjr. v k.lN-n-itu k-l : ijt- Si (tBWS.
Tpj.i irniki'Ij
U Jiu.irli'f^.-. rrl: lliff :i n.isHïp: 1.1 ir.fpTn prorektor < e m itudentsk.? vpr.ifcaitja i inivi>r7c v M.i; l'-.in h IIM),.-\kiivi:.i |i* l>.i .i ž;1 v Ntlldentdom îwtu l.iknltiio, .itI oktobri 2o LU (to Liiiskfg.i cWenibi.H ¡i' opF4vt|3i,i funkcijo prndiknnirp šniLiiHUik.i vprsioiHs fakultete. Ivleg leg-iji*
,-iktivn^ tiirti kord.iiiLL-.i S^r.il.i UM .ji wm.'iI-i
I pi tspelinil glgsvuiitiqiill prf jiiijcfij Itrrjga je l>:l tpel lutlgnjtn Miriji Stqrgel), Krppa 1. Nagrajenki pnevïJiue pv.iktično nagr.nio v tnjniÈlvti Savinjskih tiwiL [miluiiicfiij do fnjvkj, Zi. icbruarjj 20Z0. izpolniti; ï|tudii|o ^luurirrdčo m jo do LujLj, 11. frbmDrjn 20ÏQ. poSI|iii." i'ii hu^I-jv: Sjvlnjslu: mpvu.-L1 Savinjska teši«Njuui ■ Med pravoikiino pti^fn-hitu gkiïovnii;,iRd bo^np Lireljjli dfltittiiika
pi d k l i t n k.1 nil ni n l!t:
Za ime meseca januarja 2020 glasujem za 2
Moje ime in priimek;
Moj naslov:
Tel./GSM:
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 6, 7 februar 2020
23
Za razvedrilo
V IGRI SE POIGRAVAJO TUDI Z ZAKULISNO IGRO
Sreda Addams (Vesna Mlačnik) je prav posebna punca. Za večerjo v živalskem vrtu ustreli jazbeca, za fanta si najde Ptujčana, za povrh pa zelo rada muči brata Bučkota (Aleš Miklavc). Za njegovo mučenje je dobila še podkupnino s strani Tomaža Čretnika, ki v igri o družini Addams igra njenega očeta. Čret-nik se lahko le na ta način »maščuje« Miklav-cu, ki je sicer njegov šef, ne da bi bil deležen sankcij.
nii rj ^ l«	ms
hhf-, aj™	
■ SMI t	
h ■ ■hbn	jj^r x t > .i'*
	
ri bir	
DVORANA SAMO PIKA NA I
Zupan občine Gornji Grad Anton Špeli: »Sedaj imate v novi športni dvorani odlične pogoje. Boste kdaj povabili športnike iz naše občine, da vam pokažemo naše kvalitete in vas premagamo na vašem teritoriju?«
Ravnateljica Osnovne šole Blaža Arniča Luče Andreja Uri: »2e do sedaj so naši otroci in pozneje posamezniki posegali po najvišjih mestih celo na državnem nivoju v nekaterih športih. Sedaj bodo imeli tako dobre pogoje, da bodo nepremagljivi na vseh področjih, tako da previdno.«
POVEZOVALEC, KOMIK IN FINANČNI SVETOVALEC
Povezovalec letnega koncerta Godbe Zgornje Savinjske doline, tudi stand up komik, Aleš Novak se je spomnil recesije, ki je pred leti ogrozila gospodarstvo. Nanizal je vrsto predlogov, kako združiti različne dejavnosti in pri tem privarčevati. Reševalci bi lahko med nujnimi prevozi razvažali pice, avto šole opravljale prevoze občanov, policisti pa za cesto prodajali različne stvari. Imajo najboljša prodajna mesta, točke pa že itak delijo. Poklical je tudi na banko, ki je imela največje likvidnostne težave in zaprosil za kredit. Pa so mu na drugi strani žice dejali, da ga tudi sami potrebujejo.
24
Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020
Križanka, Informacije
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Peter Svetina: Timbuktu, timbuktu
Nekoliko nenavadna knjiga mlademu bralcu postreže s kratkimi prigodami, domislicami, opazovanji, praviloma nepredvidljivimi, nadvse zabavnimi in skrajno domiselnimi. Svetina v zgodbicah žonglira s stvarmi, ki na videz nikakor ne gredo skupaj, a njihov spoj bralca nasmeji, preseneti in mu ponudi nov pogled na red stvari.
Slovenski pisatelj in pesnik Peter Svetina je s svojo novo knjigo navdušil, kar pa sploh ni presenetljivo, saj je doslej dobil že tri osrednje slovenske nagrade za mladinsko in otroško literaturo večernica, in to za knjige Ropotarna (2013), Kako zorijo ježevci (2017) in Mo-
litvice s stopnic (2017). Prav pred kratkim se je uvrstil med finaliste za Andersenovo nagrado, najvišje mednarodno priznanje na polju mladinske književnosti.
StovjrčeV: K VE STA - površinska relisfria cHik.i REtMS - rcCi-lOv San jan,:. SnET£C - manjpai mor?.ta ribe;
Reši lev prejSnje križanke (vodo ravno);
KAPUSNIK. ANASTAZA. KER. OKAN ATJS, Ll«. TON, ZATAJA, POST. OLJE. SE DAN. ABELAMI DESKA, NEM. OH O D EK. SLED. DLESNA. ASORTIf.' A. Žl G A M AK AN A.
Sar. analekta. osrčje, balanser, maveu
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 7. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020
25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 7. februar	ob 10.00. OS Ljubno ob Savinji Šolska proslava ob kulturnem prazniku
	ob 11.30. OS Gornji Grad Plesni dan s proslavo ob kulturnem prazniku
	ob 11.30. OS Rečica ob Savinji Šolska prireditev ob kulturnem prazniku
	ob 17.00. Mesto na vasi, Gornji Grad Pogovor z Dušanom Stefančičem
	ob 18.00. Zadružni dom Solčava Otvoritvena slovesnost meseca kulture in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob kulturnem prazniku
	ob 20.30. Sportna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Bistrica (člani)
Sobota, 8. februar	ob 9.00. Sportna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Šentvid-Ljubljana B (U-17)
	ob 17.00. Sportni center Luče Namiznoteniška tekma - NTK Savinja : NTK Kema Puconci
	ob 18.00. OS Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Črna
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Zbeži od žene
Nedelja, 9. februar	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Zbeži od žene
Ponedeljek, 10. februar	ob 9.00. Pevska soba Kulturnega doma Mozirje Odprta vrata pri zeliščarjih
	ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Tečaj pogovorne angleščine
	ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige POTopis - Viljem Gogala
Torek, 11. februar	ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje za starejše voznike/ce, ki bi radi ostali čim dlje mobilni in varni na cestah
	ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Razstava Platno v kolažu
	ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev
Sreda, 12. februar	ob 10.00. Občina Rečica ob Savinji Dan odprtih vrat
	ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
	ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Predavanje Marka Jeraja Savinjsko splavarstvo
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Rozi je zaljubljena
Četrtek, 13. februar	ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ljubezen je v zraku
	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Diči, diča
	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kakšne barve je poljubček?
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d,o,o„ Krnica 50, 3334 Luče.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče domače vzreje različnih tež. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061.
Telico sivko, pred telitvijo, prodam; gsm 041/239-017.
Prodam osla in bikca, pasme lim; gsm 041/423-738. Prodam dva bikca, stara 10 dni; tel. 03/5835-207 in gsm 041/249-063. Teličko rj/lim, 10 dni staro, prodam; gsm 051/364-174.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kupim teličko ali bikca mesne pasme ali križanca, 7 dni starega; gsm 041/825-896.
Prodam snežno desko, tritočkovni priklop, širine 245 cm in višine 70 cm. Hidravlični zasuk levo - desno. Cena po dogovoru; gsm 051/366124.
Prodam silažne bale; gsm 041/783453.
Jedilni krompir, orehova jedrca, prodam; gsm 041/239-017. Prodam okrogle goli; gsm 070/689070.
Prodam el. vrtno kosilnico, 30 cm reze, za manjše zelenice, rabljeno; gsm 041/949-530. Prodam bikca mešanca, lim/siv, starega 3,5 mes., teža 145 kg; gsm 041/216-481.
VOZILA - KUPIM
DRUGO - PRODAM
Voziček silver cross z opremo prodam; gsm 031/337-429. Silažne in suhe okrogle bale prodam; gsm 041/372-040. Prodam alfo za kuhanje, 120 l; gsm 041/793-503.
Prodam motorno žago jonsered 625, ugodno; tel. št. 03/584-32-16. Elektroluks kombinirani hladilnik, delujoč, starejši, prodam. Cena 20 EUR. Gsm 041/732-928.
Kupim traktor od 40 do 80 KS, v slabem ali dobrem stanju; gsm 030/419-790.
Kupim tomos mopede in dele; gsm 068/692-652.
NEPREMIČNINE
V	Mozirju oddam stanovanje v najem; gsm 040/419-882.
Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/620-598.
V	najem vzamem njivo, relacija Re-čica-Okonina; gsm 041/405-621.

Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
26
Savinjske novice št. 5, 31. januar 2020
Oglasi
27	Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020

m
MOZlRSKl
PUST
februar

do
21

oo
petek
21
2
21
up
stand
22
2
MODRu
SOBOTA
skater
Karte za petek, soboto in nedeljo no G5M 040 525 266 ali v TtC-u Mozirje
NEDELJA 23.2. OB 15:00
ELZA iN LEDENO KRALJESTVO
TOREK 25.2. OB 1G:00 NA
TRCU
MEDNARODNA PUSTNA
POVORKA