GLASIL O OBCINE PIVK A LETNIK 10 / JULIJ 2020 / ŠT. 71 Letos praznujemo 20 let, odkar je Obcina Pivka zacela izdajati svoje lastno obcinsko glasilo. V zacetnem obdobju delovanja Obcine so bili pomembni dogodki zabeleženi v takratnem skupnem glasilu, imenovanem PRESTOP, ki je zacel izhajati leta 1994. Leta 1995 pa je Obcina Pivka še vec sodelovala s svojimi prispevki v Prestopu vse do leta 1999, ko je na pobudo vaških in trške skupnosti dozorela ideja, da mora Obcina imeti svoje obcinsko glasilo. Meseca maja leta 2000 je tako nastalo samostojno obcinsko glasilo z naslovom PIVŠKE NOVICE. Prvi odgovorni urednik Pivških novic je bil Ernest Margon, ki je urednikoval v tem letu in pripravil prvih 7 številk glasila. Spominja se prvih korakov glasila: »Pri postavitvi prvih številk mi je pomagala sodelavka Jana Knafelc Strle. Spominjam se, kako sva v sejni sobi zlagala skupaj prispevke in oblikovala strani glasila. Prva naslovnica je bila posebna zgodba. Razmišljal sem, kako bi naredil dobro fotografijo Pivke. S pobocja Primoža in Kerina se mi je zdela kar dobra pozicija. In tako sem v popoldanskem zahajajocem soncu napravil nekaj posnetkov za naslovnico. Ta panorama Pivke mi je posebej pri srcu.« Januarja 2001 je postala urednica novinarka Alenka Bevcic in urejala Pivške novice do majsko-junijske številke 2003. Z novo urednico je glasilo dobilo novo podobo. Avgusta 2003 pa je urednikovanje prevzela Katarina Temkova, ki je bila urednica Pivških novic do leta 2007. Od 2007 pa do 2010 je obcinsko glasilo postalo priloga k Notranjsko-kraškim novicam. Prilogo so poimenovali kot PIVŠKI LIST. Izhajal je štirikrat letno v štirih letnih casih. V njem so bili zabeleženi dogodki in lokalna problematika in razlicne teme, ki so izpostavile ekologijo, turizem, šport, gospodarstvo, obrtništvo, zanimive ljudi iz naših krajev pa tudi krajevno zgodovino. V taki obliki je Pivški list izhajal do leta 2010. Uredništvo je bilo zaupano Lili Primc. Leta 2011 je v mesecu juniju v novi preobleki zacel izhajati »novi« PIVŠKI LIST kot samostojno obcinsko glasilo. Za odgovorno urednico je bila imenovana Doris Komen Horvat. Novi Pivški list so zaceli šteti od zacetka in danes beležimo že 10. letnik izhajanja glasila, ki iz leta v leto pridobiva na svoji širini, saj je omembe vrednih dogodkov in zanimivih stvari iz leta v leto vec. Na leto izide 6 številk glasila. Vseskozi obcani pridno sodelujejo z uredniškim odborom, prispevajo prispevke, opozarjajo na doloceno problematiko ali pohvalijo kaj, kar se jim zdi vredno pohvale. V zadnjih številkah Pivškega lista pa poleg seznanjanja z dosežki in investicijami v obcini Pivka spoznavajo tudi krajevno zgodovino, dobivajo prakticne nasvete za življenje in delovanje na razlicnih podrocjih kot v kulturi, športu, rekreaciji, skrbi za naravo, zdravje. Dvajsetletnica obstoja in rednega izhajanja glasila ni majhna stvar. V tem casu se je v zgodovini obcine Pivka zvrstilo veliko dogodkov in sprememb, ki so zapisane in zabeležene v obcinskem glasilu. Tako lahko opažamo in spremljamo, kako so se spreminjali naši kraji in ljudje, kaj so ustvarili, koliko dobrega naredili za napredek vseh obcanov. S pomocjo glasila je marsikaj zabeleženo in odvzeto pozabi, saj ohranjanje pripomore k utrjevanju zgodovinskega spomina, ker ljudje vse prehitro pozabljamo pretekle dogodke ali pa jih ne znamo vec tocno opisati. Ker zapisano ostane, vsem skupaj olajša delo. Zato so obletnice tako prikladne za obujanje dogodkov iz preteklosti. Danes obcinsko glasilo Pivški list dobi vsako gospodinjstvo, pa tudi izven naše obcine ga prejmejo tisti, ki so s Pivko in kraji na Pivškem povezani. Irena Margon VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI NAJ BO POLETJE PRIJETNO … Vstopili smo v pravo poletje, letos malce manj brezskrbno, saj se po spomladanskem obdobju pojava novega virusa razmere znova slabšajo, kar zadeva število okužb. Dejstvo je, da vsa opozorila, priporocila in ukrepi niso zaman, predvsem pa velja spremeniti navade, s katerimi lahko omilimo ali preprecimo možnost prenosa okužb, kajti virus je v našem vsakdanu. Glede na vsebino prejšnje številke, ki je bila povsem odeta v tematiko novega koronavirusa, vseh priporocil tokrat znova ne bomo ponavljali, vsekakor pa velja še enkrat opomniti na skrbno in odgovorno pocetje, kajti gre za naše zdravje. Kljub nekoliko posebnim mesecem, ki so se zvrstili, je v tokratni številki znova zaznati tisto energijo, ki jo v lokalni skupnosti širite društva, vašcani, posamezniki… Hvala, da kljub nekaterim omejitvam išcete priložnosti za izvedbo svojih projektov in aktivnosti, da ostajate pozitivno naravnani ter si prizadevate izboljšati razmere v domacem kraju. Naj bo poletje vendarle obdobje z veliko sonca, družinskih trenutkov in raziskovanj domace okolice! Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2450 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Krajinski park Pivška presihajoca jezera Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos, d. o. o. Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA Prispevki iz obcinske hiše Obcinski svetniki so se 2. julija sestali na zadnji seji pred poletnimi pocitnicami. Obcinski svet Obcine Pivka je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v svet Javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica imenoval Ernesta Margona. Za clanico Nadzornega sveta JP Kovod Postojna d.o.o. so soglasno potrdili Mihaelo Smrdel. Podano je bilo tudi soglasje k zadolžitvi JP Kovod Postojna d.o.o. za potrebe nabave novega vozila za odvoz fekalij in pozitivno mnenje k prodaji nepremicnin v lasti JP Kovod Postojna d.o.o., t.j. vecstanovanjsko hišo v Planini in kletni prostor v Postojni. S sprejetjem Odloka o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje Doma Pivka – središca za kakovostno sožitje na Bedinku so obcinski svetniki in svetnice dali zeleno luc za postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, ki ga vloži investitor doma. Obcinski svet obcine Pivka je potrdil tudi predlog Pravilnika o dodeljevanju financnih sredstev iz obcinskega proracuna za blaženje posledic epidemije COVID-19 v obcini Pivka. Pravilnik je bil pripravljen v skladu s sklepom obcinskega sveta iz maja 2020, po katerem je Obcinski svet obcine Pivka predlagal, da se pripravijo spremembe Pravilnika za subvencioniranje v kmetijstvu in gospodarstvu z namenom dodelitve subvencij za blaženje posledic epidemije COVID-19. Po pravilniku je odslej mogoce dodeliti financno pomoc oziroma subvencijo samostojnim podjetnikom posameznikom, mikro, malim in srednjim podjetjem za stroške obracunanega in placanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca ter za stroške ravnanja z odpadki za tiste dejavnosti, za katere je bila odrejena prepoved opravljanja dejavnosti. Obcinski svet Obcine Pivka je soglašal s sklenitvijo sodne poravnave v sodnem sporu med podjetjem Metalka Commerce d.d. in Obcno Pivka. Predmet spora je višina zaracunanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca za nepremicnine v kompleksu podjetja Javor Pivka d.d., za cas od zacetka postopka stecaja do prodaje nepremicnin iz stecajne mase. Predlog sodne poravnave upošteva zmanjšanje terjatve Obcine Pivka iz naslova in je dodatno utemeljeno ob pogoju prenosa lastništva v korist Obcine na tistih nepremicninah, ki so v lasti nasprotne stranke, in jih obcina potrebuje za dosego javne koristi (po katerih je predvidena ali pa je že zgrajena javna infrastruktura). V last Obcine se na podlagi sodne poravnave prenašajo nepremicnine v površini 4.759 m2, katere bo obcina namenila javni rabi (ureditev parkirišca, dostopne ceste do parkirišca pred obcinsko upravno stavbo, morebitne menjave pri odkupu zemljišc za obvoznico Pivka, ureditev obvozne ceste mimo gasilskega doma do Kolodvorske ceste, crpališce, del Tovarniške ceste...). Koridor za ureditev obvozne ceste v površini 2262 m2 se v last obcine prenaša brezplacno. Predlog sodne poravnave upošteva tudi dogovor glede nakupa delov nepremicnin ob Snežniški cesti za potrebe izgradnje obvoznice Pivka (izgradnja plocnika, kolesarske steze, javne razsvetljave, zavijalni pas, avtobusna postajališca ter ureditev dostopov iz obvoznice po predpisih), na podlagi projektne dokumentacije, pri cemer se površina do 700 m2 prenese v last Obcine brezplacno. DELOVNI OBISK MINISTRA CERNACA V PIVKI Minister, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Zvone Cernac in državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs sta v maju obiskala Obcino Pivka. Ministru so bili predstavljeni projekti, ki jih Obcina Pivka izvaja oziroma pripravlja za izvedbo s pomocjo evropskih kohezijskih sredstev. Obcina Pivka je bila v preteklih letih ena najuspešnejših obcin pri pridobivanju evropskih sredstev na prebivalca in tudi ob zakljucku te financne perspektive ima veliko projektov v izvajanju ter tudi pripravljene številne druge projekte, za katere si želi pridobiti ustrezna sofinancerska sredstva (Vrtec Vetrnica II. faza, prizidek k podružnicni šoli v Šmihelu, sanacija oz. dogradnja gasilskih domov v Košani in Pivki, kolesarske poti, Projekt upravljanja z Naturo). Prisotni so si izmenjali izkušnje glede trenutne financne perspektive in se pogovorili o prioritetah v okviru prihodnjega sedemletnega obdobja. Delovni obisk se je nadaljeval v Parku vojaške zgodovine, kjer se je vladni ekipi pridružil minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Ministra sta se z obcinskim vodstvom ter direktorjem mag. Jankom Obcina Pivka Foto: Simon Avsec Prispevki iz obcinske hiše UREJANJE POLJSKIH POTI DELA V ZAGORJU POTEKAJO, KOT JE Obcina Pivka vsako leto poskrbi za material za urejanje poljskih poti. Razgrinjanje in utrjevanje pa izvedejo vaške skupnosti, ki za to organizirajo delovne akcije v vsaki vasi. Letos se je po vaseh razvažal zmleti material, ki ga je Obcina Pivka pridobila od izkopa in se ga je preteklo leto zmlelo in deponiralo. Na javni poti na Cepni je bilo v juniju obnovljeno odvodnjavanje: 75m vaške meteorne kanalizacije, mulda ter pocišceni obcestni jarki ter pomulcane brežine. Izvajalec del Godina d.o.o. je v juniju zakljucil z deli na rekonstrukciji mostu Suhorje cez reko Reko. V zakljucni fazi je bila zabetonirana krovna plošca mostu, izvedene hidroizolacije, asfalt in oprema mostu. Obcina Pivka je pridobila uporabno dovoljenje in promet cez most je stekel 11. julija. BILO PREDVIDENO Na lokalni cesti LC Zagorje – Bac je bilo do zacetka julija izvedeno asfaltiranje od cestnega prikljucka na državno cesto, skozi celotno naselje in še v dolžini 100 metrov izven naselja. V nadaljevanju v smeri Bac potekajo na nekaterih delih širitve ceste in po celotni trasi do mostu vgradnja spodnjega ustroja kamnite grede. Potrebno je asfaltirati nekatere odseke plocnikov in ureditev bankin ceste. Obmocje avtobusnih postajališc ob glavni cesti, ki vodi skozi Zagorje, je bilo asfaltirano in izvedene so bile talne oznacbe na cestišcu. REKONSTRUKCIJA DOSTOPNE CESTE NA NOVO SUŠICO Na pobude vaških skupnosti se je v program preplastitev obcinskih cest v letih 2019-2020 umestila tudi dostopna cesta v Novo Sušico. Predvidena je bila preplastitev ceste, vendar je bilo pri geomehanskem pregledu ugotovljeno, da obstojeca cesta nima ustreznega spodnjega ustroja, oziroma je le-ta glinen, obstojeci asfalt je ponekod debel samo 3,0 cm. Ker je preplastitev ceste na neustrezni podlagi, je Obcina Pivka sprejela odlocitev, da se v celoti zamenja tudi spodnji ustroj. Dela so se izvajala ob popolni zapori ceste, obcina pa je za ta namen zagotovila dodatna sredstva. Celotna rekonstrukcija ceste je financirana iz sredstev po 23. clenu ZFO, ki pripada obcinam za izvedbo lokalne infrastrukture. DELA V SELCAH SO SE ZAKLJUCILA V Selcah so se v juniju 2020 zakljucila dela v okviru hidravlicne izboljšave vodovodnega omrežja in izvedbe preostale komunalne infrastrukture v naselju. Obcina Pivka je sredstva za predmetno investicijo prejela na podlagi spremenjene odlocitve Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v letu 2018. V sklopu obnove vodovoda se je obnovilo tudi obstojeco meteorno kanalizacijo, zgradilo omrežje fekalne kanalizacije ter opticno omrežje in izvedlo gradbena dela za elektroinstalacije. Obnovljene so tudi asfaltne vozišcne površine. Dela se izvajajo v sklopu projekta OSKRBA S PITNO VODO V PORECJU LJUBLJANICE – 1. SKLOP: NADGRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA V OBCINAH POSTOJNA IN PIVKA, SKLOP 2: Cevovodi in objekti v obcini Pivka. Obcina Pivka Koticek naših predstavnikov Robert Pavšic, poslanec Zvone Cernac, minister Ko sem v zacetku maja napisal prispevek za Pivški list, smo bili na izhodu iz epidemije. Beležili smo nic ali kvecjemu posamicno okužbo dnevno. Takrat sem zapisal tudi tole: »Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da predstavlja drugi val okužb, ki se je v nekaterih državah že zgodil, veliko verjetnost in da bo nevarnost dokoncno odpravljena takrat, ko bo na voljo cepivo za množicno uporabo. Iz tega razloga se bo potrebno v naslednjih tednih in mesecih, ko bo osebnih stikov vec, obnašati samozašcitno in preventivno.« Vecina se je teh priporocil strokovnjakov tudi držala, manjšina, predvsem neodgovorni posamezniki, ki ne spoštujejo navodil, niti predpisov in jih iz ozadja podpihujejo politicne stranke leve opozicije na celu z SD, Levico in LMŠ, pa s svojim neodgovornim ravnanjem povzrocajo državi, gospodarstvu in ljudem škodo. Vecina tistih, ki ob petkih protestirajo in na vprašanje, zakaj protestirajo, nimajo razumskega odgovora, je namrec zavedenih. Skrajno levicarska politika, ki je januarja sama sestopila z oblasti in se med epidemijo prve tri tedne potuhnila, se je ponovno zbudila takrat, ko je bila najvecja nevarnost mimo. Zbudila pa se ni, da bi pomagala ljudem, pac pa z željo po ponovnem prevzemu oblasti. Na silo in z zlorabo institucij pravne države. Preko vzvodov, ki jih ta politika ima v policiji, tožilstvu in sodstvu, je zacela s politicnimi postopki proti nekdanjim partnerjem, ki jih sedaj dojema kot izdajalce. Po žilah sinov in vnukov revolucionarjev, ki so upor naroda in vseh, ki so se iskreno borili proti okupatorju pred 80-imi leti, izkoristili za revolucijo in nasilen prevzem oblasti, se ocitno pretaka enaka kri in enak nacin razmišljanja: Kdor ni z nami, je proti nam. Torej njihov sovražnik, ki ga je potrebno uniciti. Vlada, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša, se zaveda resnosti razmer. Seveda bi veliko lažje opravili svoje delo, ce nam levicarski skrajneži zbrani v SD, Levici, LMŠ in SAB ne bi vsak dan metali polen pod noge. Vendar se s tem ne obremenjujemo. Kljub težkim casom so bile sprejete številne odlocitve, ki gredo v prid ljudem in gospodarstvu. Turisticni boni omogocajo preživljanje dopusta in istocasno pomagajo našemu gospodarstvu. Upokojenci, starejši od 65 let in številne druge skupine imajo od 1. julija dalje brezplacen prevoz v medkrajevnem potniškem prometu (avtobus, vlak). Obcine so prejele znatna dodatna sredstva za investicije. Podaljšuje se pomoc gospodarstvu in ohranitvi delovnih mest. Slovenija bo za naslednje obdobje 2021-27 prejela bistveno vec sredstev iz evropskih skladov kot kadarkoli doslej. Z njimi nameravamo prenoviti in zgraditi nove bolnišnice, negovalne bolnice in domove za starejše, omogociti nova delovna mesta, pospešiti razvoj gospodarstva. Naša naloga in odgovornost je, da bodo ta sredstva porabljena za ljudi in v korist ljudem ter gospodarstvu. Vsega tega pa ne bomo uresnicili, ce ne bomo poskrbeli za preprecitev novega vala epidemije. Vlada bo ponovno primorana sprejeti ukrepe, ki ne bodo pozdravljeni s ploskanjem. Racunamo pa na odgovorno ravnanje vseh, saj je Slovenija naša skupna domovina, zato moramo storiti vse, da nam je pešcica levicarskih skrajnežev z neodgovornim ravnanjem ne unici. Srecno, lepe dopustniške dni vam želim in ostanite zdravi. Zdaj smo v res negotovih casih. Poleg ocitne politicne krize z vsemi protesti, negotovega stanja glede epidemije korone, nas ocitno v jeseni caka še spopadanje s posledicami recesije zaradi zaprtja države med krizo. Nikakor ni namen tega pisanja ustvarjanje strahu, ampak malce previdnosti. Najprej moramo poskrbeti za svoje zdravje in zdravje svojih najbližjih. In tukaj lahko sami naredimo najvec. Za ostalo pa bo morala poskrbeti država. Na sreco živimo v deželi, ki je še vedno solidarna, ceprav bi nekateri to solidarnost radi omejili. Veliko je bilo dogajanja v zadnjih mesecih. Nekaj pozitivnega, nekaj pa tudi negativnega. Vendar nam to ne sme vzeti poguma, saj zaupam v državo, predvsem pa zaupam v državljanke in državljane. Do zdaj smo zmogli prebroditi zelo hude case in se znova postaviti na noge. Pri tem pa je seveda treba pozorno pod prste gledati vsem tistim, ki želijo trenutne razmere izkoristiti zase. Tega ne bomo dopustili! Prav tako ne bomo dopustili, da bi aktualno dogajanje kdo izkoristil za kratenje naših pravic. Zato so vse govorance o tem, kdo ima prav in kdo ne, zelo pomembne. Ne glede na to, s katere strani jih gledamo. O pravilnosti, resnicnosti in ustreznosti ukrepanja bo sodila prihodnost. Nihce izmed politike pa ne sme ostati tiho, ko se mu zdi, da nekaj ni prav. Vroce poletje je tu. Šola se je zakljucila, zato vsem otrokom želim najlepše pocitnice do zdaj, vsem odraslim pa, da bi poletni cas cim bolj prijetno izkoristili s svojimi najbližjimi. Cez cas bodo, vsaj tako upam, vse današnje težave in izzivi le še spomin. Ki nas bo opozarjal, da skupaj zmoremo vse. Tudi premagovati svetovne epidemije, gospodarske krize … Zato ker smo ljudje. Vse dobro in predvsem zdravja vam želim. Koticek naših predstavnikov NOVA SLOVENIJA – KRŠCANSKI DEMOKRATI V casu vecanja razdalj med ljudmi in epidemije novega koronavirusa še bolj prihaja do izraza usmerjenost k cloveku, k bližnjemu. V naši obcini se je ta najbolj pokazala v sodelovanju številnih prostovoljk in enega prostovoljca pri šivanju pralnih zašcitnih mask. Cestitke in hvala vsem! Tudi v Novi Sloveniji smo se in se bomo trudili za dobrobit vseh. V casu pred ustanavljanjem novih obcin smo organizirali okroglo mizo »Pivka bo obcina« in kot edina politicna stranka na Pivškem podprli ustanovitev Obcine Pivka. V temelje nove obcine smo vgradili svoje znanje in prizadevanja za ucinkovito obcinsko upravo in obcanom prijazno obcino. V vseh mandatih obcinskega sveta smo imeli od enega do pet svetnikov. Županu in obcinskemu svetu smo posredovali probleme, ki smo jih zaznavali. Med številnimi pobudami smo odlocno sprožili problematiko povsod prisotne razpadajoce azbestne kritine, sodov z nevarnimi snovmi na obmocju nekdanjega podjetja Javor, onesnaženja Košanske dolineob požaru v industrijski coni in še številne druge. Marsikdaj so se prav na našo pobudo Pivka Ernest Margon. stvari premaknile z mrtve tocke. skupno dobro v konkretnih dejanjih in ne v praznem besedicenju, zato smo v vseh casih konkretno delovali (zbiranje pomoci za begunce v casu balkanskih vojn 1992, prostovoljstvo pri brezplacnem prevozu starejših in sodelovanje v projektu »Starosti prijazna obcina Pivka«). Na zadnjih lokalnih volitvah je bil s preferencnimi glasovi v obcinski svet izvoljen Teodor Bencic. Sodelujemo v sedanji vladi in smo z odgovornim delom naših treh ministrov zadovoljni. Mladi ljudje so dobro poprijeli na podrocjih, ki so v veliki meri pomembna za našo obcino (infrastruktura, družina in socialne zadeve ter obramba). Prav je, da mladi prevzemajo odgovorne funkcije v družbi. Pridružite se nam, mladi in manj mladi! V vseh casih velja rek, da »na mladih svet stoji«, potrebne in cenjene pa so tudi izkušnje in modrost starejših. Predsednik Obcinskega odbora Nove Slovenije – Prizadevanja Kršcanskih demokratov Pivke so usmerjena k ljudem, zaznavanju njihovih problemov, varovanju okolja, razumevanju in podpori gospodarstvu, skrbi za mlade in zdravemu nacinu življenja. Osnovno vodilo dela naših svetnikov je prisluhniti ljudem, zaznati probleme in iskati rešitve v dialogu.Pomembno nam je, da se izboljša življenjske pogoje za obcane, ureja naše vasi in obcinsko središce kot »vsem prijazen kraj«, ustvarja pogoje za podjetništvo in malo gospodarstvo, podpira kulturo in šport in nameni posebno skrb generacijam mladih in našim starostnikom. V ospredju naših prizadevanj je tudi skrb za varnost prometa. Iz naših vrst prihajajo številne prostovoljke in prostovoljci, ki svoj prosti cas nesebicno podarjajo v dejavnostih Karitas in Rdecega križa, pri prevozu starejših (Sopotniki), v župnijskih svetih, trški in vaških skupnostih, kulturnih in športnih društvih, stikih s prijateljsko obcino Durach in še kje. Osnovno gibalo našega delovanja je udejanjanje politike kot skrbi za kršcanskih demokratov Ernest Margon PODJETNIŠKO SVETOVANJE V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRAZeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • dr. Jana Nadoh Bergoc, jana@rra-zk.si, 05 721 22 48 • Marinka Petrc, marinka@rra-zk.si, 05 721 22 33 RRA Zeleni kras Tokrat vam, drage bralke in bralci, predstavljamo Štefetovo kmetijo iz Petelinj. Obrt, ki jo živijo, obrt, ki jo je nemogoce lociti na službo, prosti cas, družino, ker je to njihov celoten cas in življenje, ki vam ga tokrat pobližje predstavljamo. Pogovarjali smo se z Jožico Dekleva. Ime Štefetova kmetija je sedaj že nekaj casa prisotno na našem lokalnem tržišcu. Kdaj ste pravzaprav zaceli pisati vašo zgodbo in kako je prišlo do te ideje? Na naši kmetiji smo z opravljanjem dopolnilne dejavnosti priceli pred osmimi leti. Že takoj na zacetku smo uporabili domace hišno ime, ker se nam je zdelo prav, da v našo dejavnost vpletemo pomen tradicije, torej »Štefetova kmetija«. Za kmetovanje se je že dve leti prej odlocil mož Tomaž, ki je nekako cutil dolžnost, da iz spoštovanja do ocetovega truda in neprestanih vložkov v tehnološke izboljšave kmetije nadaljuje s tem delom. Zame je bila odlocitev, da pustim stalno zaposlitev, mogoce malo težja, sem se pa ves cas zavedala, da skrb za kmetijo ni domena samo enega ampak vseh družinskih clanov, posebno takrat, ko se opravljajo vecja dela, kot je košnja itd… Zato sva se že na zacetku opravljanja dejavnosti pogovorila tudi z otroki in bila izredno vesela, ko se je sin Uroš odlocil, da bo sprejel izziv, in se aktivno vkljucil v delo na kmetiji. Kako se spominjate tistih prvih dni? Je bilo prisotnega kaj strahu, negotovosti pred novo potjo v neznano? Zacetki so vedno negotovi. Še preden sem zacela s predelavo mleka, sem se udeležila sirarskega tecaja v tujini, saj sem se zavedala, da je znanje podlaga za dobre izdelke. In smo zaceli. Odziv kupcev je bil izredno dober, boljši kot sem pricakovala, saj je trg ravno v tistem trenutku zacel spoštovati in posegati po vsem, kar je kmecko, domace, slovensko. Tako, da so vsi moji rezervni scenariji, kaj bom pocela, ce dela ne bo dovolj, »padli v vodo«, saj me je sirarstvo polno zaposlilo. Najbrž pa sama kmetija ni bila ustanovljena sedaj pred nekaj leti, ampak ima za seboj že dolgo zgodbo. Kaj nam lahko poveste o tem ... o vaših prednikih, sorodnikih, o vaši zgodovini, na katero ste gotovo ponosni? Naša kmetija ima kot vecina slovenskih kmetij že zelo dolgo tradicijo, o tem pricajo tudi fotografije iz leta 1915, ki visijo na steni naše prodajalnice. Govedo, konji, cebele so bile pri hiši že pred dobrimi stotimi leti, žal je od tega ostalo samo govedo (je pa tega toliko vec). Kljucnega pomena za obstanek kmetije so vsekakor tastove nenehne tehnološke izboljšave na gospodarstvu, ki so olajšale odlocitev, da pustiva varnost služb za nedolocen cas. Kaj vse je potrebno postoriti, preden smete neki izdelek plasirati na trg? Koliko dela potegne to za sabo? Pri delu na kmetiji moramo tako kot v ostalih živilskih obratih dosledno upoštevati pravila HACCAP sistema in skrbeti za cistoco in predvsem kvaliteto osnovne surovine, torej mleka. Prav zato za predelavo uporabljamo izkljucno lastno mleko. Na kakšne nacine in komu vse prodajate svoje izdelke? S prodajo smo zaceli najprej na domu, kar še vedno ostaja naša glavna prodajna pot. Kasneje so nas zaradi kvalitete naših izdelkov poiskali tudi manjši lokalni trgovci, pekarne, mesnice in pa tudi gostinski obrati in kmecki turizmi. Nekateri od njih izdelke ne samo prodajajo, ampak jih uporabljajo kot surovino za lastne produkte. Zadnjih nekaj let, kar nas posebno veseli, pa uspešno sodelujemo tudi z okoliškimi šolami in vrtci. Prav je, da otroci uživajo sveža lokalna živila in zato, da se naucijo, od kod le-ta prihajajo. Vsako leto našo kmetijo tudi obišcejo. Kdo pa so pravzaprav vaši kupci? Oziroma katerih je najvec? Do kam vse prodajate vaše izdelke? Naši kupci prihajajo predvsem iz okoliških krajev, to so vecinoma ljudje, ki cenijo domace, in vse leto kupujejo pri nas za svojo družino ali darilna pakiranja za prijatelje in znance. Predvsem v casu pocitnic pa nas poišcejo tudi kupci iz drugih regij, ki se ustavijo na poti na morje. Zaradi dobrega sodelovanja s kmeckimi turizmi se na naših vratih pojavi tudi marsikateri tuji popotnik, ki nas potem priporoci tudi drugim. Pri teh kupcih nam je v veliko pomoc znanje tujih jezikov. V delo je vpletena pravzaprav cela družina ... kako ste si kaj razdelili vloge? Je tu vsak za vse, ali morda pokrivate vsak svoje podrocje? V delo je res vpletena cela družina, v zacetku sva bila sama z možem, pred tremi leti pa se nama je aktivno pridružil še sin Uroš, kar nama je omogocilo, da si lahko privošciva tudi kakšen dan dopusta, saj veva, da je kmetija v dobrih rokah. Poskrbeli smo za to, da vsi trije poznamo vsa podrocja dela na kmetiji, tako da lahko, ce je potreba, poprime kdorkoli od nas, smo si pa glede na to, kaj nas zanima in nam bolj leži, nekako razdelili podrocja. Tomaž skrbi za živali in vse, kar je povezano z njimi, od košnje do vzdrževalnih del na kmetiji. Uroša je zanimalo predvsem Foto: Štefetova kmetija sirarstvo, zato je on zadolženza proizvodnjo, svoje znanje utrjuje z udeležbo na tecajih doma in v tujini, prav tako je aktivno udeležen v odboru Združenja kmeckih sirarjev. Sama pa skrbim predvsem za administracijo, trženje in prodajo. Neprecenljiva pa je tudi pomoc ostalih družinskih clanov ter mojih staršev in brata, pa naj gre za pomoc pri razvozu, pakiranju, tehnicnih popravilih ali kuhanju kosila. Na kaj ste pa najbolj ponosni, oziroma kateri so vaši »prodajni » hiti? Kaj ljudje najraje kupimo pri vas? Vsekakor smo najbolj ponosni na naše sire, ki jih tudi izredno uspešno tržimo. Iz dobre lastne surovine, z znanjem in neprestano nego v casu zorenja uspemo narediti dober izdelek. Veliko sira prodamo tudi v darilnih aranžmajih. Uroš rad poizkuša tudi z novimi vrstami od mladih sirov, parmezana, sirov s plesnijo, mocarelo, žal teh produktov ne moremo zagotoviti dovolj, vcasih nimamo dovolj mleka, drugic nas proizvodnja redne ponudbe obremeni do take mere, da zmanjka casa za ostalo. Izdelkov se je v teh letih nabralo res veliko, od jogurtov, skute, sira za žar, masla, sirnih kroglic, albuminske skute … in vsak od njih zahteva posebno pozornost. NAGRADNA IGRA No, da boste tudi vi, dragi bralci, Štefetovo kmetijo spoznali še pobližje, so za bralce Pivškega lista pripravili nagradno igro. »V katero leto segajo fotografije kmetije, ki jih imajo na steni prodajalne in ki so prica temu, da kmetija deluje že dolgo vrsto let?« Vprašanje gotovo ni pretežko, potegujete se pa Odgovore na vprašanje nam pošljite ali po elektronski pošti na za bogate nagrade, in sicer: naslov: pivski.list@pivka.si. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence. Za prevzem oziroma korišcenje nagrade 1) darilni bon v vrednosti 15,00€ vas vljudno prosimo, da izrežete kupon z objavo imen nagrajencev 2) darilni bon v vrednosti 10,00€ iz Pivškega lista, ter se s kuponom in enim osebnim dokumentom oglasite pri njih na kmetiji. 3) darilni bon v vrednosti 5,00€ SOFINANCIRANJE OBRESTI PODJETNIŠKIH KREDITOV NA OBMOCJU PRIMORSKO-NOTRANJSKE REGIJE 2020 RRA Zeleni kras, d.o.o. tudi v letu 2020 v sodelovanju z obcinami Primorsko-notranjske regije objavlja javni razpis za Sofinanciranje obresti podjetniških kreditov za leto 2020 na obmocju Primorsko-notranjske regije. Višina sredstev Skupna višina odobrenih sredstev za posamezen kredit ne sme znašati manj kot 100,00 EUR in ne vec kot 1.600,00 EUR oz. 75 % vseh placanih obresti za posamezno vlogo. Vsak upravicenec lahko odda najvec 3 vloge. Upraviceni stroški do sofinanciranja po razpisu so nastale in placane obresti od 1. 10. 2019 do 30. 9. 2020. Rok za oddajo vloge je 16. 10. 2020. Upravicenci Na razpis se lahko prijavijo mikro in mala podjetja, samostojni podjetniki po zakonu o gospodarskih družbah ter socialna podjetja, ki so registrirana v skladu z veljavnim Zakonom o socialnem podjetništvu in prihajajo iz: Obcine Bloke, Obcine Cerknica, Obcine Ilirska Bistrica, Obcine Loška dolina, Obcine Pivka in Obcine Postojna. Razpisna dokumentacija Povabilo, vloga in priloge so objavljene na spletni strani RRA Zeleni kras, d.o.o. Dodatne informacije dobite na: -elektronskem naslovu: ziva@rra-zk.si -telefonski številki: 05/721 22 40 (Živa Ložar) -sedežu RRA Zeleni kras, d.o.o., Precna ulica 1, 6257 Pivka. OBJAVLJEN 5. JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE OPERACIJ SLR LAS Upravni odbor LAS med Snežnikom in Nanosom je na svoji 3. redni seji 3. 6. 2020 potrdil 5. javni poziv za sofinanciranje operacij SLR LAS iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Osnova za potrditev zadnjega javnega poziva za sofinanciranje operacij v tem programskem obdobju EU je bila potrjena sprememba Strategije lokalnega razvoja, ki smo jo na LAS prejeli konec maja. S to potrditvijo se je zakljucil skoraj leto dni trajajoci postopek spremembe Strategije, s katero smo postali upraviceni do dodatnih sredstev zaradi uspešnosti LAS. Dodatna sredstva v višini slabih 420.000,00 € smo v okviru poziva namenili na tematski podrocji Razvoj osnovnih storitev in Varstvo okolja in ohranjanje narave, s preostalimi sredstvi iz dosedanjih pozivov pa smo razpisali za dobrih 504.000,00 € sredstev za sofinanciranje operacij. Vse podrobnosti novega poziva so opisane na spletni strani LAS Aktualni pozivi (5. javni poziv), dodajmo le še to, da je rok za oddajo vlog na poziv petek, 28. avgusta 2020, do 14.00 ure. Aleš Zidar PREVERITE, ALI VAM DELODAJALEC PLACUJE PRISPEVKE Obvezne prispevke za socialno varnost za svoje zaposlene dolžan placati vaš delodajalec ali druga oseba, lahko obracunavajo in placujejo delodajalci. Ti v obracunu davcnih enostavno zahtevate preko sistema eDavki. Le-to lahko odtegljajev izracunajo, odtegnejo in placajo prispevke za enostavno zahtevate tudi preko mobilne aplikacije eDavki socialno varnost, za katere je zavezanec delavec, kot tudi (Android, IOS). Ce si boste na svoje mobilne telefone prispevke, za katere je zavezanec delodajalec. Obracun naložili brezplacno aplikacijo eDavki in vam delodajalec davcnega odtegljaja (REK-1 obrazec) mora delodajalec v preteklem mesecu ni obracunal in/ali placal prispevkov najpozneje na dan izplacila dohodka predložiti davcnemu za socialno varnost, pa boste o tem na svoj telefon dobili organu. obvestilo. Razkritje navedenih podatkov lahko osebno ali po pošti na predpisanem obrazcu IREK-21 zahtevate na FURS lahko razkrije te podatke delavcu, ki želi izvedeti, kateremkoli financnem uradu, razen na Generalnem in ali njegov delodajalec zanj placuje prispevke. Razkritje Posebnem financnem uradu. podatkov o prispevkih, ki jih je placal oziroma jih je OBROCNO PLACILO DAVKA ZA FIZICNE OSEBE Zavezanec lahko z vlogo zaprosi za obrocno placilo ali odlog placila davka. V casu obrocnega placila ali odloga placila tecejo obresti po obrestni meri 2 % letno. Za globe in druge prekrškovne obveznosti pride v poštev le obrocno placilo. Na voljo so naslednje možnosti: • obrocno placilo ali odlog placila davka zaradi ogroženosti preživljanja (najvec 24 mesecnih obrokov oz. 24 mesecni odlog) Vlogi se ugodi, ce dohodki zavezanca in njegovih družinskih clanov ne presegajo predpisanih omejitev. Podatke o dohodkih zavezanca in njegovih družinskih clanov pridobi davcni organ sam. Nekatera dokazila mora vlogi priložiti zavezanec, ce želi, da se jih upošteva pri obravnavi vloge (dokazila o placilu preživnine, dokazila o slabem zdravstvenem stanju zavezanca ali njegovih družinskih clanov itd.). • obrocno placilo v najvec 3 mesecnih obrokih za davke, ki se ne nanašajo na opravljanje dejavnosti Placilo v 2 ali 3 obrokih se odobri brez preverjanja pogojev. • obrocno placilo ali odlog placila davka z zavarovanjem (najvec 24 mesecnih obrokov oz. 24 mesecni odlog) Vlogi se ugodi, ce zavezanec placilo davka ustrezno zavaruje (s hipoteko, bancno garancijo itd.). • obrocno placilo glob in drugih prekrškovnih obveznosti (najvec 12 mesecnih obrokov) Mesecni obrok mora znašati najmanj 20 EUR. Drugih pogojev ni. Vloga za obrocno placilo ne zadrži zacete izvršbe. Ce zavezanec zamudi s placilom posameznega obroka, zapade v placilo neplacani del obveznosti in sledi izvršba. Ali ste vedeli? Letni poracun dohodnine se lahko placa v dveh ali treh obrokih (brez preverjanja pogojev). Financni urad Postojna Varovanje pašnih živali je ena pomembnejših aktivnosti, ki se izvaja na obmocju prisotnosti velikih zveri. Za namene seznanjanja zainteresiranih kmetovalcev, strokovne in tudi širše javnosti o nacinih varovanja pašnih živali pred velikimi zvermi so na ekološki kmetiji Volk iz Suhorja, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in projektom Carnivora Dinarica, vzpostavili t. i. kmetijo dobrih praks. »Za sodelovanje pri projektu Carnivora Dinarica smo se na kmetiji Volk odlocili, ker smo želeli nadgraditi obstojece varovanje drobnice,« pove Alenka Volk. Osnovna dejavnost kmetije je sicer reja konj pasme appaloosa, ki jo dopolnjuje reja ovc in koz. V zadnjih letih svojo kmetijo odpirajo tudi za turiste. Ponujajo jim kampiranje, spanje na senu na moderen nacin in pa atraktivne jahalne pocitnice za ljudi, ki želijo na dopustu preživeti cas skupaj s svojim konjem. Alenka Volk nadaljuje: »Komunikacija z obiskovalci nam ni tuja, zato menimo, da lahko s sodelovanjem v projektu drugim zainteresiranim rejcem ponudimo kljucne informacije pri odlocanju za varovanje pašnih živali – ogled zašcitnih sredstev in neposredne izkušnje.« Tomaž Volk doda: »Zašcitna sredstva za nas predstavljajo pomembno pridobitev, saj lahko svoji credi ovc in koz omogocimo celodnevno pašo, hkrati pa tudi varno zašcito preko noci. Ker imamo na voljo manj strnjenih pašnih površin, nam prestavljanje visokih elektromrež ne predstavlja vecje ovire, temvec predvsem korist, saj jih poleg uporabe na razlicnih lokacijah po koncu pašne sezone enostavno pospravimo.« Aktivnosti projekta vkljucujejo tri povezane demonstracijske ukrepe, s katerimi želijo prikazati in širiti znanje o dobrih kmetijskih praksah, poudariti vzroke, zakaj prihaja do konfliktov z zvermi, in pomagati rejcem ter cebelarjem pri zašciti njihovega premoženja. »Na Zavodu za gozdove Slovenije poleg varovanja premoženja z visokimi elektromrežami sodelujemo tudi s podporo vzreji in vzgoji pastirskih psov,« nadaljuje Tomaž Berce, koordinator aktivnosti za preprecevanje škod na Zavodu za gozdove Slovenije in sodelavec projekta Carnivora Dinarica. Vzreditelj pastirskih psov in rejec drobnice, Aleš Sedmak, pove: »Poudariti moramo, da pastirski psi ne morejo biti istocasno tudi družinski ljubljencki. To ni njihov namen. Tekom vzgoje moramo zagotoviti primerne pogoje in okolje, v katerem lahko pes razvije in kasneje pri svojem delu na pašniku tudi uporablja prirojene lastnosti.« Kljucno pri vzgoji pastirskih psov je tudi sprotno prepoznavanje neželenih vedenjskih lastnosti in njihovo odpravljanje, kar zahteva cas in redno opazovanje psa ob credi. Kljub predhodnim izkušnjam pri delus psi pa se lastniki srecujejo s številnimi izzivi pri vzgoji pastirskih psov predvsem v casu odrašcanja in s tem vzpostavitve ucinkovitega varovanja. Aleš Sedmak doda: »Da bi rejcem olajšali delo in skrajšali cas, potreben za vzpostavitev ucinkovitega varovanja crede, bomo v sklopu projekta Carnivora Dinarica prvic oddali dva odrasla pastirska psa, katerih vkljucitev v credo bomo skupaj s sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije budno spremljali.« Aleš Sedmak še povzame: »Glede na to, koliko škode lahko napad velikih zveri povzroci naši kmetiji, je strošek pastirskih psov zanemarljiv, delo pa vsakodnevno poplacano.« V sklopu projektov Zavoda za gozdove Slovenije in s strani Agencije RS za okolje je bilo v obdobju 2010­2019 razdeljenih oziroma sofinanciranih 136 kompletov visokih elektromrež, od tega 62 rejcem pašnih živali, 67 cebelarjem in 7 za zašcito sadovnjakov, poljšcin, silažnih bal in drugega premoženja. Foto: Mateo T. Klaric VECA SE ZANIMANJE ZA PODROCJE SONARAVNE ŽIVINOREJE IN OKOLJA Z namenom spodbujanja sonaravne živinoreje v lokalnem okolju projektni partnerji izvajajo dvoletni projekt »Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju«, financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V projektu sodelujejo Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Ljudska univerza Postojna, Ljudska univerza Ilirska Bistrica ter pet partnerskih kmetij z obmocja Postojne in Pivke (kmetija Aleš in Andrej Sedmak, kmetija Danilo Sojer, kmetija Sandi Tomšic, kmetija Uroš Benec, kmetija Timotej Kovac). Namen projekta je povecati kompetence in znanja na kmetijah, obenem pa tudi okrepiti zavedanje javnosti o vrednosti hrane in pomenu takšnega kmetovanja za ohranjanje okolja. V zadnjem mesecu so v okviru projekta potekale intenzivne aktivnosti (predavanja, ogledi dobrih praks, delavnice), namenjene strokovni in zainteresirani javnosti, ki jih vsebinsko in strokovno pripravlja in izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica s podporo in udeležbo tudi ostalih partnerjev. Nadaljevanje teh strokovnih vsebin se bo vrstilo tekom celotnega trajanja projekta do oktobra 2021. Poleg tega pa se bo v poletnih in jesenskih mesecih Ljudska univerza Postojna v okviru projekta posvetila ciljnim skupinam, ki se jih sicer v izobraževanja o okolju in hrani težje pritegne. Na partnerskih kmetijah bodo torej potekali predstavitveni dnevi za osnovnošolce in ranljive skupine, kot so Šent, VDC, PUMO, U30 in Društvo invalidov. DKH www.kovodpostojna.si Kovod Postojna obvešca obcane obcin Postojna in Pivka, da je odvzem vode iz hidrantov strogo prepovedan. Zaznane kršitve in nedovoljeni odvzemi vode na našem obmocju povzrocajo resne težave s pitno vodo, tudi obvezne ukrepe prekuhavanja pitne vode v naseljih Juršce in Buje. Nad uporabo hidrantov se izvaja poostren nadzor, kršitelji bodo prijavljeni pristojnim organom in kaznovani z globo v višini 400 eurov, kar je nedvomno nepotreben in velik strošek v primerjavi s ceno vode, ki sicer na kubik znaša 1,09 eur (brez ddv). V kolikor obcani potrebujete dodatno vodo, je to možno urediti na preprost nacin, in sicer na podjetju Kovod Postojna, kjer se prevzame hidrantni nastavek – vodomer, ki se ga po zacasnem tocenju vode iz vodovodnega sistema vrne nazaj. Prosimo za odgovorno ravnanje, saj je pitna voda naša nujna vsakodnevna dobrina. PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE PODARJENA POMEMBNA MUZEJSKA DONACIJA Park vojaške zgodovine se je v zacetku junija razveselil nove pomembne muzejske donacije. Pavel Bernik je v imenu družine svojega strica Milovana Bernika (njegovega zeta Andreja Mlinarja in vnukinje Maje Mlinar) Parku izrocil stricevo zapušcino. Milovan Bernik (roj. 1910) je bil castnik in pilot hidroletala jugoslovanske kraljeve mornarice. Sploh je življenjska zgodba Milovana Bernika prava ilustracija krutega dvajsetega stoletja, saj je okusil tako italijanska kot nemška in nazadnje še jugoslovanska taborišca oziroma zapore. Za Park vojaške zgodovine ima donacija še dodatno vrednost, saj je bil Milovan Bernik rojen v Hrastju pri Št. Petru na Krasu (današnji Pivki) v neposredni bližini stare pivške vojašnice, kjer danes domuje muzej. V Parku bo tako enkrat v prihodnosti ta življenjska zgodba predstavljena ob boku izjemne življenjske zgodbe Franca Želeta, rojenega leta 1896 (prav tako iz Hrastja), ki ima v Parku že stalno razstavo Zgodba našega soseda. Iz Parka vojaške zgodovine se g. Berniku in družini njegovega strica prisrcno zahvaljujejo za donacijo in vso skrb za kulturno dedišcino, saj je g. Bernik Parku že pred casom izrocil v hrambo vec predmetov ter jih s tem rešil pred pozabo in unicenjem. V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE DAN DRŽAVNOSTI OBELEŽILI S PESTRIM MUZEJSKIM PROGRAMOM V Parku vojaške zgodovine je ob dnevu državnosti in na podaljšan vikend potekal program »Praznujmo skupaj«, s katerim so želeli obiskovalcem popestriti praznicne dni z bogatim muzejskim doživetjem. Vse štiri dni so tako obiskovalcem ponujali poglobljena vodenja po razlicnih muzejskih razstavah, otroške delavnice, voden pohod na Primož z ogledom podzemne utrdbe Alpskega zidu, projekcijo filmov, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije, ter tokrat prvic, kot nov turisticni produkt, voden ogled garaž in depoja voznih eksponatov Parka vojaške zgodovine. Pestro dogajanje so dopolnili pripadniki Slovenske vojske, ki so v sklopu promocije vojaškega poklica obiskovalcem na zanimiv »Praznujmo skupaj« je bil odlicno sprejet, kar dokazujeta nacin predstavili znacilnosti svojega dela. Program velik obisk kot tudi navdušenje obiskovalcev. PREŽIVETJE V NARAVI ZA OTROKE Ob pricetku šolskih pocitnic so v Parku vojaške zgodovine bo poleg tega organiziran tudi kot del dogodkov poletne muzejsko ponudbo obogatili z novim doživljajskim akcije Dobrodošli na Pivškem: raziskujte z nami!, in sicer programom za otroke in mladino, ki v brezskrbnih poletnih v petek, 14. avgusta, s pricetkom ob 10. uri. Za udeležbo dneh vabi na nepozabno doživetje na prostem! je obvezna predhodna rezervacija na kontaktih Parka vojaške zgodovine. Poleg rojstnodnevnih praznovanj, otroških delavnic in drugih pedagoških programov se lahko najmlajše generacije v Parku vojaške zgodovine odslej udeležijo tudi preživetja v naravi, na katerem se bodo v spremstvu izkušenih animatorjev seznanile tako s prakticnimi napotki za preživetje v naravi kot tudi z naceli varnega in odgovornega obnašanja v gozdu. Med zabavnim peturnim programom bodo udeleženci spoznavali osnove orientacije in prve pomoci ter tehnike za pripravo tabornega ognja. Poleg tega si bodo postavili preproste bivake, se naucili filtrirati vodo ter si prek razlicnih spretnostnih iger krepili telo in duha! Program je primeren za šolarje, stare med 7 in 14 let. Preživetje v naravi se lahko ob predhodni rezervaciji in prijavi zakljucene skupine udeležencev izvede v individualno dogovorjenih terminih. Program Park vojaške zgodovine DELOVNI OBISK MINISTROV Park vojaške zgodovine sta v cetrtek, 21. maja, v okviru delovnega obiska v obcini Pivka obiskala minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in minister, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Zvone Cernac v spremstvu državne sekretarke mag. Monike Kirbiš Rojs. Ministra sta se pod vodstvom direktorja Janka Boštjancica najprej sprehodila skozi razstave in zbirke, sledila pa je predstavitev nacrtov nadaljnjega razvoja, posebej glede na težave, ki jih je povzrocil upad turisticne dejavnosti zaradi korona krize. Visoki gostje so se z direktorjem, županom Robertom Smrdeljem ter podžupanoma Jano Gržinic in Borisom Rebcem pogovarjali tudi o nacrtih za obeleževanje 30-letnice samostojnosti prihodnje leto ter o sistemski ureditvi odnosa med državo in Parkom vojaške zgodovine kot najvecjim muzejskim kompleksom pri nas. NEMŠKI VELEPOSLANIK NA OBISKU V petek, 19. junija, je Park vojaške zgodovine obiskal veleposlanik Zvezne republike Nemcije Nj. Eksc. g. Klaus Riedel s soprogo Brigitto. Veleposlanik je konec junija zakljucil svoj mandat v Republiki Sloveniji, pri cemer je bil obisk v Pivki njegova zadnja uradna ekskurzija v naši državi. Visoka gosta sta si z velikim zanimanjem ogledala razstave in zbirke Parka, v pogovoru z vodstvom Parka pa so bile izpostavljene predvsem možnosti povezovanja z muzeji in drugimi vojaškozgodovinskimi institucijami v Nemciji. POLETNA MUZEJSKA NOC V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Slovenski muzeji in galerije so tudi v vrata. Poleg prostega vstopa za ogled letošnjem letu ob pricetku osrednje muzejskih zbirk in razstav so si lahko turisticne sezone pripravili skupen obiskovalci brezplacno ogledali tudi promocijski projekt Poletna muzejska notranjost podmornice in se v spremstvu noc. vodnika seznanili s skrivnostnim življenjem in delom podmornicarjev pod Dogodku se je kot že vrsto let doslej morsko gladino. pridružil tudi Park vojaške zgodovine in v soboto, 20. junija, med 18. in 24. uro V sklopu dogajanja Poletne muzejske obiskovalcem brezplacno odprl svoja noci so bila organizirana splošna NA OBISKU BRITANSKA VELEPOSLANICA V SLOVENIJI Park vojaške zgodovine je v sredo, 17. junija, obiskala veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji Nj. Eksc. Sophie Honey. Ob ogledu razstav in zbirk Parka je pogovor tekel zlasti o vojaškozgodovinskih povezavah med Veliko Britanijo in Slovenijo ter o vlogi Parka vojaške zgodovine pri ohranjanju s tem povezane dedišcine in zgodovinskega spomina sploh. Še posebno zanimanje je ga. veleposlanica pokazala za ostanke letala Spitfire MJ116, ki so bili lani v avgustu in oktobru izkopani na Ižanski cesti v Ljubljani. Direktor Janko Boštjancic ji je tudi predstavil idejo postavitve razstave, ki bi poleg predstavitve zgodbe letala Spitfire MJ116 in njegovega pilota Petra J. Clarka zajemala tudi celovito predstavitev delovanja britanskega Kraljevega vojnega letalstva (Royal Air Force) na slovenskem nebu med drugo svetovno vojno ter usodo padlih letal. V cetrtek, 11. junija, je Park vojaške zgodovine obiskal predsednik osamosvojitvene vlade in eden od kljucnih akterjev dogajanja pred 30-imi leti g. Lojze Peterle. Ob ogledu razstav in zbirk sta se z direktorjem Jankom Boštjancicem pogovarjala o zakulisju prelomnih dogodkov nacionalne zgodovine. Janko Boštjancic je visokemu gostu tudi predstavil nacrte Parka vojaške zgodovine za obeležitev 30-letnice samostojnosti Republike Slovenije prihodnje leto. G. Peterle, ki je Park obiskal že nekajkrat, ni skrival navdušenja nad hitrim in uspešnim razvojem Parka v zadnjih letih ter obsegom in kvaliteto njegove muzejske ponudbe. ODPOVED FESTIVALA VOJAŠKE ZGODOVINE Iz Parka vojaške zgodovine obvešcajo, da so v luci aktualnih razmer in v skladu s preventivnimi ukrepi za zajezitev okužb z novim koronavirusom žal primorani odpovedati letošnji XIV. Festival vojaške zgodovine, ki naj bi se v kompleksu Parka že tradicionalno odvijal na tretji vikend v septembru, 19. in 20. 9. 2020. Vsem se zahvaljujejo za razumevanje. muzejska vodenja po paviljonih A, B in C ter specializirana vodenja po razstavah Življenje za c(es)arja – vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, Do pekla in nazaj – zgodba padlih ameriških letal med drugo svetovno vojno na obmocju Slovenije, po priložnostni razstavi ob razbitinah letala Supermarine Spitfire F.IX MJ116, padlega v septembru 1944 ob Ižanski cesti v Ljubljani, ter po garažah in depoju voznih eksponatov Parka vojaške zgodovine. Pestro dogajanje je tudi letos k obisku pritegnilo veliko število obiskovalcev, ki so ogled sklenili v sprošcenem vzdušju prijetnega zgodnjepoletnega vecera. Park vojaške zgodovine SRECANJE PIVŠKIH TURISTICNIH PONUDNIKOV Javni zavod za upravljanje dedišcine in turizem Pivka je konec maja organiziral srecanje pivških turisticnih ponudnikov. Srecanje je postalo že tradicionalno, saj se turisticni delavci iz obcine Pivka na ta nacin dobivajo že tretje leto in to pred in po sezoni. Tokratno druženje je bilo seveda zaznamovano s pogovorom o korona krizi, saj je ta popolnoma obrnila na glavo dogajanje na podrocju turizma v letošnjem letu. Širši pogled na razmere v globalnem turisticnem trgu, posebej pa še dogajanje v sosednji Italiji, je udeležencem predstavil Gorazd Skrt, dober poznavalec turizma, zlasti italijanskega, saj že dobro desetletje dela v Milanu. Italijanskega gosta je sprva spoznaval kot direktor predstavništva Slovenske turisticne organizacije v Italiji, poslovno pot pa od leta 2016 nadaljuje kot direktor Park vojaške zgodovine SPREHOD PO JEZERIH OB DNEVU DRŽAVNOSTI Prav na dan, ko naša domovina obeležuje svoj praznik, se je skupina sprehajalcev, sicer navdušencev nad naravo in lepotami, ki jih imamo na Pivškem, odpravila na potep med našimi cudovitimi presihajocimi jezeri. Izjemno dobrovoljno skupino je vodil izkušeni vodic Andrej Godina, ki s svojo energijo, predvsem pa pristnostjo, vsakic navduši. Ocitno smo se res zaceli zavedati lepot, ki jih imamo doma, saj se je pohoda udeležilo preko 30 udeležencev z vseh koncev Slovenije, ki so si najprej ogledali Ekomuzej, nato pa krenili na pot. Vendar je pred tem zbrane pricakalo še posebno presenecenje. Kuharski mojster Rihard Baša je gostom namrec postregel okusen zajtrk. Polenta z jajci, slanino, klobaso in sveže pecen kruh z ocvirki so dali dodatno energijo in dobro popotnico v lep raziskovalni dan. Ljubitelji narave so se sprehodili do Petelinjskega jezera, ki se je na tisti dan celo še bohotilo z nekaj vode, se povzpeli na razgledno tocko, si ogledali Palško jezero in Matijevo jamo, Studenec, Trnje, Slovensko vas… Dolg sprehod je zaradi prelepe okolice pritegnil prav vsakega pohodnika, vmes pa preprical še s postojanko in malico iz NA OBISKU MED KROŠNJAMI Konec junija smo obiskali zgledno urejeno in zelo atraktivno Pot med krošnjami Pohorje. Predstavnike naše obcine sta prijazno sprejela direktor dr. Jurij Gulic in vodja marketinga Klara Šibanc Korošec ter jih popeljala po poti visoko od tal. Sprehod med krošnjami s cudovitimi razgledi na Pohorsko hribovje, potem pa še spust po toboganu, je bilo res posebno doživetje. Predvsem pa je tovrstna izmenjava mnenj in izkušenj dobrodošla pri soustvarjanju turisticnih priložnosti in produktov v našem prostoru. Rjavi srakoper (Lanius collurio) je ptic pevec, ki ga pogosto srecamo na Pivških presihajocih jezerih. Cez oci ima crno masko, zato mu v Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer recemo »pernati Zorro«. Še eno podobnost ima Rjavi srakoper z Zorrom. Svoj plen - žuželke (kdaj pa tudi kaj vecjega) nabode na trne in si tako shrani obrok za hujše case, ko bo morda zaradi vremenskih razmer težje kaj ujel. Tudi v Sloveniji ga ogroža intenzifikacija kmetijstva, uporaba pesticidov in drugih strupov, krcenje mejic in sajenje monokultur. Zato je uvršcen v slovenski Rdeci seznam pticev gnezdilcev kot potencialno ogrožen. Ste ga že opazili? Na jezerih (in ob jezerih) ga lahko opazimo, kako sedi na najvišji veji na grmu in opazuje okolico. kozjih izdelkov (Eko kmetija Slavec). Nebo se je ravno proti koncu nevarno stemnilo in obiskovalcem postreglo tudi z obilnim deževjem, ki pa ni pokvarilo vzdušja in navdušenja kljub prehojenim kar 18-im kilometrom. VABLJENI V EKOMUZEJ IN PIVŠKA PRESIHAJOCA JEZERA Ekomuzej Pivških presihajocih jezer bo v juliju in avgustu odprt od cetrtka do nedelje od 10. do 16. ure. Voden ogled ekomuzeja: - cetrtek ob 15h -petek ob 15h - nedelja ob 10h Voden sprehod do Petelinjskega jezera: - nedelja ob 16h Krajinski park Pivška presihajoca jezera PREDAVANJE V NARAVI: O KRASU IN VODI Letošnja pozna pomlad je ponovno postregla z vodo v Pivških jezerih. Ojezeritve v tem letnem casu so zelo redke, zanimivo, da se je to zgodilo že drugo leto zapored. Tak dogodek ponuja prekrasne prizore, kot so potopljene cvetlice, zeleni kontrasti trave na modri gladini, obisk vodnih ptic. V okviru projekta sodelovanja Interreg Slovenija Hrvaška NATURE&WILDLIFE, smo v soboto, 4. julija pod vecer, organizirali zanimivo predavanje, ki pa tokrat ni bilo v ucilnici ampak v naravi. Pogovarjali smo se o tem, kako nastanejo Pivška jezera in kam gredo poleti. Vode v jezeru namrec ni bilo vec. Predavanje je vodila velika poznavalka in raziskovalka Pivških jezer, domacinka mag. Tina Kirn. Tina je za potrebe magistrske naloge vec let sistematicno ojezeritev, kako se prazni, kako obstojno je, kaj in kje so izvirne kotanje in opazovala Pivška jezera in si tako estavele, katero so estavele in katero le luknje v dnu jezera kot posledica nabrala izjemno poglobljeno poznavanje nekdanjih vojaških vaj. Spotoma smo obcudovali tudi redke in ogrožene delovanja jezer. rastlinske vrste, ptice in metulje. Nekaj smo izvedeli tudi o algah, cloveški ribici, ki jih naplavi na površje in o življenjskem ciklu rakca škrgonožca. Sprehodili smo se do Petelinjskega jezera, vse do njegovega zaliva v Vsi prisotni so se strinjali, da po lepoto narave ni treba prav dalec, je povsod Jeglenku ter cez Godnov vrt nazaj. okoli nas. Spotoma smo izvedeli, kako se Erika Kovacic Petelinjsko jezero polni, razlicne faze NOV ZEMLJEVID IN MOBILNA APLIKACIJA ZA PIVŠKA JEZERA Krajinski park Pivška presihajoca jezera je v okviru projekta sodelovanja Interreg Slovenija Hrvaška NATURE&WILDLIFE , izdelal zemljevid parka in aplikacijo za mobilne naprave za interpretativno vodenje po parku. Zemljevid je prirocne žepne velikosti z oznacenimi povezovalnimi in tematskimi potmi v parku. Na zadnji strani zemljevida so predstavljene nekatere rastlinske in živalske vrste, ki jih lahko srecamo v našem parku, sledi živali in pravila obnašanja na obmocju parka, kjer domujejo tudi velike zveri. Zemljevid je tako domacinom kot obiskovalcem na voljo v Ekomuzeju Pivških jezer, na TIC v Parku vojaške zgodovine in pri turisticnih ponudnikih. Mobilna aplikacija je dostopna v google in apple trgovinah pod imenom »Pivška jezera«, lahko pa preprosto skenirate kodo in si jo tako prenesete na svojo mobilno napravo. Na aplikaciji je sedem tematskih poti, ki obiskovalca usmerjajo, interpretirajo ter opozarjajo na zanimive tocke, rastline in živali. Aplikacija je dostopna v kar sedmih jezikih: slovenšcina, hrvašcina, anglešcina, italijanšcina, nemšcina, francošcina in nizozemšcina. Turizem in narava VODENI OGLEDI NAŠIH LOKALNIH TURISTICNIH TOCK Zavod za turizem Pivka je kot krovna organizacija za nacrtujejo svoj program obiskov in odkrijejo vec zanimivih spodbujanje razvoja turizma in celostne turisticne ponudbe tock na Pivškem. Ljubitelji narave in aktivnega preživljanja na Pivškem v sodelovanju z lokalnimi turisticnimi ponudniki prostega casa se lahko podajo na voden pohod do tudi letos pripravil pester nabor turisticnih vsebin, ki bodo priljubljenih pohodniških tock – Primoža, Vremšcice in Sv. zaznamovale letošnje poletno dogajanje na Pivškem Trojice – se sprehodijo do Petelinjskega jezera, odpravijo in pomembno doprinesle k zadovoljstvu sezonskih na opazovanje medveda v naravo ali pa Pivško raziskujejo obiskovalcev. s kolesom na vodenih kolesarskih turah. Ljubitelji muzejev in kulture si lahko v sklopu vodenih obiskov ogledajo V lokalnem turisticnem produktu »Raziskujte z nami« se tudi osrednje turisticne tocke – Park vojaške zgodovine, zrcali raznolika okoliška ponudba, v sklopu katere lokalni Ekomuzej Pivških presihajocih jezer ali Hišo kulture v ponudniki z izvedbo pohodniških izletov, kolesarskih tur, Pivki, organiziranih pa je tudi vec ogledov domacij in vodenih obiskov lokalnih kmetij in osrednjih turisticnih tock okoliških vasi. v obcini obiskovalcem zagotavljajo kar najbolj pozitivno izkušnjo med njihovim bivanjem. Vodeni ogledi in aktivnosti iz ponudbe nagovarjajo tako domace kot tuje goste. V letošnjem letu je produkt dopolnjen Skupna prizadevanja lokalnih ponudnikov so na vrhuncu s številnimi dogodki, v okviru katerih lahko obiskovalci sezone med 1. julijem in 31. avgustom zaživela v obliki spoznavajo naravno in kulturno krajino Pivškega. tedenskega razporeda aktivnosti in vodenih ogledov, s katerimi lahko obiskovalci ob obisku ucinkoviteje Zavod za turizem Pivka PONEDELJEK SREDA NEDELJA * Cena: Cena: Cena: Cena: Cena: Cena: Cena: 5 €/osebo pri spomeniku Park vojaške zgodovine, Park vojaške zgodovine, ! Obvezna predhodna Cena: Cena: Cena: odrasli: 2,5 €, Cena: Cena: Cena: Cena: za ogled notranjosti ogled notranjosti Cena: Cena: 5 €/osebo Foto: RRA Zeleni kras Turisticna destinacija Zeleni kras, ki združuje obcine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška Dolina, Pivka in Postojna, je po vecletnih prizadevanjih in razvoju ter napredku na podrocju turizma pridobila uveljavljeni znak »Slovenia Green«. Naša destinacija je s pridobitvijo certifikata tako ena redkih, ki vkljucuje vec obcin ter s tem enotno zastopa in povezuje regijo na podrocju turizma. Gre za nacionalni standard, ki se uporablja v projektu Zelena shema slovenskega turizma in združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji. Destinacija Zeleni kras je skupaj z ostalimi lokalnimi deležniki znotraj tako imenovane Zelene sheme že od leta 2018 dobro zastopana in si kot družbeno in okoljsko odgovorna ter prijazna destinacija prizadeva turizem umestiti v vsakdan lokalne skupnosti. Glede na turisticno ponudbo, vsa dosedanja prizadevanja in uspešno delo na podrocju turizma, je pridobitev nacionalnega znaka »Slovenia Green Destination bronz« nedvomno dodatna potrditev in spodbuda za nadaljnje izboljšave, novosti in predvsem skrb ter odgovornost za našo edinstveno in nadvse zanimivo kraško pokrajino. Na podlagi mednarodnih ocenjevalnih standardov je destinacija Zeleni kras izjemna predvsem na podrocju kulture in tradicije, medtem ko je podrocje okolja in podnebja tisto, ki omogoca najvec prostora za napredek. Na RRA Zeleni kras ob tem dodajajo, da bo triletno obdobje veljavnosti navedenega imenovanja nedvomno obdobje novih izzivov, priložnosti in nadgradenj. Razvoj turizma je namrec pot mnogih korakov… vsak izmed njih vodi v suverenost in nova spoznanja ter daje novo vrednost in razsežnosti. DKH NOVA KOLESARSKA KARTA ZELENI KRAS Destinacija Zeleni kras je skupaj s turisticno informacijskimi centri in predstavniki kolesarjev izdala novo kolesarsko karto Zeleni kras. V njej so zbrane kolesarske poti, ki povezujejo celotno obmocje destinacije Zeleni kras oziroma Primorsko-notranjske regije. Vkljucuje obcine Bloke, Cerknico, Ilirsko Bistrico, Loško dolino, Pivko in Postojno, v katerih razgibani relief omogoca razlicne športno-kolesarske izzive ob odkrivanju naravnih lepot kraške pokrajine. Tiskana kolesarska karta tako omogoca raziskovanje celotne destinacije in olajša orientacijo v krajih, kjer kolesarske poti v naravi še niso oznacene. Prednost kolesarske karte Zeleni kras je, da lahko uporabnik med vrste kolesarjev - od MTB navdušencev do rekreativnih seboj sestavlja in kombinira razlicne poti. Na karti v merilu kolesarjev in družin z otroki. Oznacen tip podlage 1:65.000 je zbranih 23 poti, ki so predstavljene z grafi višin (polna crta predstavlja asfaltno podlago, crtkana crta pa in poteki tras. Kolesarjenje je razdeljeno po težavnostnih makadamsko podlago) kolesarjem olajša nacrtovanje poti stopnjah in tematikah, trase pa so primerne za vse glede na njihove preference. Za boljše nacrtovanje popolnega doživetja Zelenega krasa so na karti z opisi in fotografijami predstavljene vse glavne turisticne znamenitosti v regiji, kot so muzeji, gradovi, podzemne jame, presihajoca jezera in kraška polja ter ostali naravni kraški fenomeni. Na kartografski podlagi pa so z ikonami oznaceni turisticni ponudniki nastanitev, gostišca, turisticne kmetije in turisticno-informacijski centri. Karta je dostopna na TIC-ih v destinaciji in prek spletne strani www.zelenikras.si po poenoteni ceni 8,00 EUR. Kolesarska karta Zeleni kras je pomembna pridobitev za regijsko turisticno ponudbo aktivnosti v naravi. RRA Zeleni kras PIVŠKO PONUDBO PONESLI NA GORENJSKO Turisticno društvo Pivka je našo pivško turisticno ponudbo predstavljalo na Bohinjskem. Na Gorenjskem je naše kraje zastopal Martin Krpan (Andrej Godina), za ubrano pesem pa so poskrbele Jezerke, na celu z našo podžupanjo Jano Gržinic. Poskocne melodije iz harmonike je izvabil Matija Maver. Seveda v Bohinj nismo šli prazni, obiskovalci prireditve so lahko poskusili dobrote, ki jih je napekla naša clanica Dragica Kaluža. Vsem, ki ste zastopali pivške barve v Bohinju, prav lepa hvala! Turisticno društvo Pivka Foto: Anita Boštjancic KAKO SE LAHKO UNOVCI TURISTICNI BON? Turisticni bon se unovci na lokaciji turisticnega objekta z vašim identifikacijskim dokumentom. Oseba s stalnim prebivališcem v Sloveniji na dan 13. 3. 2020 bo lahko od 19. 6. do 31. 12. 2020 zelo enostavno unovcila bon pri turisticnih ponudnikih za nastanitve v Sloveniji. Upravicencu bon pripada avtomaticno, in sicer kot dobroimetje, ki ga vodi Financna uprava v sistemu eDavki. Bona upravicenec ne bo prejel v fizicni obliki, ampak ga bo unovcil tako, da bo to povedal receptorju turisticnega objekta in sledil njegovim nadaljnjim navodilom. Receptorju bo predložil svoj identifikacijski dokument in izpolnil kratek obrazec. Obrazci bodo dostopni pri ponudniku nastavitve oz. receptorju ter tudi na spletni strani Financne uprave RS. Zgolj v primeru unovcitve bona po tretji osebi (npr. dopustovanje otroka s starimi starši, sosedi, športnimi klubi itd.) ali prenašanja bona med sorodniki (npr. med starimi starši in vnuki) bo treba že pred obiskom turisticnega objekta imeti s seboj podpisana pooblastila. Obrazce najdete na zgornji povezavi. Turisticne bone bo mogoce unovciti za nastavitve ali nastavitve z zajtrkom in niso izplacljivi! Ponudniki niso dolžni sprejemati bonov, zato je priporocljivo, da se upravicenci že pri rezervaciji letovanja pozanimajo o tem. Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, prav tako se od bona ne placa dohodnina. Na spletni strani FURS so objavljena tudi pogosta vprašanja in odgovori ter prakticni primeri uporabe turisticnih bonov. Za dodatna vprašanja smo vzpostavili posebni klicni center na številki: 08 200 1005. Uporabniki mobilne aplikacije eDavki bodo preko nje obvešcani o svojem turisticnem bonu in bodo lahko spremljali tudi stanje njegove porabe. Vsem svetujemo, da si aplikacijo eDavki namestite. Financni urad Postojna UŽITNE DIVJE RASTLINE NA PIVŠKEM Težki casi obdobja, ko smo se morali držati doma zaradi preventive pred morebitno okužbo z nevarnim virusom, so za nami. Pomlad je pokazala že veliko svojih carov cvetenja in brstenja in nas vabi na sprehode v naravo, ki nam ponuja pestro paleto užitnih in koristnih plodov. 22. maja so v Turisticnem društvu Pivka v sodelovanju z Obcino Pivka organizirali zanimivo in poucno delavnico v naravi pri Eko muzeju v Slovenski vasi. Vodil jo je poznavalec rastlin in gob Jože Podboj iz Postojne. Vec kot 20 udeležencev delavnice je bilo zelo zainteresiranih za spoznavanje divjega rastlinja v naravi, saj so odkrili, da je mnogo »plevelov«, ki rastejo celo na naših vrtovih, užitnih in celo zdravilnih. Seveda pa je tega v naravi vsekakor še veliko vec. Naša pokrajina na Pivškem je zelo bogata z raznovrstnim rastlinjem. V naravi imamo okoli 3500 vrst rastlin, od teh je preko 2000 užitnih. Poznavalec rastlin g. Podboj je najprej razložil, kako rastline nabirati. Vedno je treba iti izven poti, nabirati je treba 2 do 3 dni po dežju v dopoldanskem casu, ko ni vec rose. Za uživanje kot npr. v solati se nabere cim mlajše rastline, za zdravilne ucinkovine pa je potrebno nabirati rastline, preden povsem zacvetijo ali kasneje njihove plodove. Po uvodnem predavanju je poznavalec rastlin udeležence popeljal na prakticni del v naravo proti Petelinjskemu jezeru. Udeležence je opozoril na zelo koristen cemaž, ki mu v ljudskem izrocilu pravijo tudi medvedji ali gozdni cesen. Spada v rod lukov in je zelo koristen in uporaben na razlicne nacine, kot dodatek k jedem ali za shranjevanje. Seveda je takoj opozoril na možno zamenjavo s cvetico šmarnico, ki je smrtno nevarna, zato je treba biti previden pri nabiranju. Z bližnjega grma se je že ponujal cvetoci bezeg, primeren za caje ali osvežilno pijaco. Glog je bil v najlepšem cvetenju, tudi primeren za caje. Udeležence je opozoril, da je treba vse užitne rastline uporabljati po pameti in z njimi ne pretiravati. Na travniku so spoznali veliko razlicnih uporabnih rastlin kot trpotec, regrat, rman, koprive, materino dušico, kislico, divjo cebulo, lucnik, baldrijan, divji žajbelj … Veliko uporabnih rastlin, vsaka izmed njih ima svoj ucinek in namen. Irena Margon DESTILATOR IN HIŠA KULTURE ZDRUŽILA MOCI ZA DAN NA ZEMLJI Dogodek z naslovom Dan na zemlji, 28. avgusta 2020 od 18. ure dalje v prostorih Hiše kulture v Pivki, predstavlja skromen prispevek h gibanjem za ohranjanje narave in varovanje okolja. Zasnovan je kot skupna predstavitev obeh društev, še posebej tistih njunih projektov in umetniških produktov, ki izkazujejo trajnostni nacin bivanja, delovanja in ustvarjanja. Kulturni društvi Destilator in Hiša kulture sta ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, pripravljali dogodek v pocastitev tega dne, ko stopijo v ospredje gibanja za ozavešcanje o pomenu narave in okolja. A ker nas je ravno v tistem casu narava opomnila, da smo od nje zelo odvisni, predvsem pa si je ne smemo in ne moremo podrejati, smo bili primorani dogodek prestaviti. Skupno izhodišce ekoloških gibanj je zavedanje, da clovek ni krona Hiša kulture deluje od leta 1998, v zadnjem casu predvsem kot galerija stvarstva, pac pa živi na tem svetu v sodobne vizualne umetnosti. V okviru dogodka predstavlja dela iz svoje vzajemnem odnosu z ostalimi bitji in graficne zbirke, ki so nastala s pomocjo reciklaže ali se vsebinsko navezujejo z odgovornostjo, da vzdržuje naravni na temo spoštovanja in ohranjanja narave. To so predvsem dela iz graficnih red in ravnovesja. To stališce se map Sitotica (2015), Samo (2018) in Za!Živa (2019). Vec na hisakulturepivka. v današnjem svetu, ki ga preveva com. vera, da tehnologija in industrijska proizvodnja lahko nadomestita naravo, Društvi svoje projekte in produkcijo predstavljata v obliki prodajne razstave, zdi nemara zastarelo, a postaja ob na kateri imajo osrednje mesto umetniška dela in unikatni oblikovalski izdelki, globalnih podnebnih spremembah, ki so nastali z uporabo naravnih ali recikliranih materialov, v majhnih serijah in razpadanju ekosistemov, izumiranju z mislijo na rešitve, ki so v družbenem, eticnem in ekološkem pogledu boljša živali in rastlin, pomanjkanju ciste alternativa obstojecim. vode in nepreglednih kupih smeti kot posledicah razvoja industrije in Ob dogodku poteka tudi zbirna akcija odpadnih materialov za reciklažo. To tehnologij, ponovno aktualno. Pocasi, je odlicna priložnost, da se znebite reci, ki so se vam nabrale ob zadnjem a zanesljivo se vraca zavest, da je cišcenju (kavbojke in majice s kratkimi rokavi, stare tkanine, kot so cipke, prti clovekov obstoj tako ali drugace in rjuhe, izvodi Burde in drugih šiviljskih revij, gobelini v vseh fazah nastajanja, odvisen od narave. Ce bo hotel reklamni transparenti in cerade), in na ta nacin omogocite življenju na zemlji preživeti, se bo moral ponovno nauciti kakšen dan vec. sobivati z njo, se uglasiti z njenimi ritmi Mojca Grmek in najti svoje mesto znotraj nje. Maja Modrijan NA DIMNIKU IMAMO PRAVO ŠTORKLJINO DRUŽINO V juniju se je štorkljina družina v Pivki, v gnezdu na dimniku pri Velo centru povecala. Opazovalci pravijo, da so zanesljivo štirje mladicki. Tako številcnega narašcaja Pivka še ni imela. Takole so z mamo štorkljo, medtem, ko je ata štrk odletel po živež, pozirali. Štirje v vrsto pod budnim ocesom mame. ŽUPAN OBISKAL UCENCE, KI SO SE PO DVEH MESECIH ZNOVA VRNILI V ŠOLSKE KLOPI Župan Robert Smrdelj je ob spremstvu sodelavcev v maju po prvem tednu vnovicnega delovanja šol in vrtcev obiskal Osnovno šolo Košana ter ucence na Osnovni šoli Pivka. Z ucenci prve triade je pokramljal o tem, kako je potekal pouk, kako spoštujejo pravila o medsebojni razdalji, pa tudi, ali jih delitev v nove skupine zelo moti. Ucenci so na plano prišli z razlicnimi odgovori, vsem pa je skupno, da so se ponovne vkljucitve v šolo po epidemiji razveselili. V Košani so županu podarili sadike za pomladni zelenjavni vrt, saj je v njihovi šoli na ta dan potekala kmetijska tržnica. Ucenci so se potrudili in sestavili tudi prav posebno pravljico »Stari mlin in reka«. V Pivki je bilo oblikovanje oddelkov zahtevnejše, saj je šola vecja in je v oddelkih vec kot 15 ucencev. Ucence so tako kombinirali in delili, vendar so le-ti županu zatrdili, da jih nic ne moti, da je bilo šolsko leto letos pac malce drugacno. Obcina Pivka OSNOVNA ŠOLA PIVKA Po dveh mesecih so se ucenci znova vrnili v šolske klopi, najprej 18. maja ucenci prve triade, nato pa še ostali ucenci, in sicer pod skrbno dolocenimi ukrepi. Šolski hodniki so bili bolj tihi kot obicajno, ni vec hitenja in razposajenosti ucencev. Le-ti pridno sledijo pouku in upoštevajo dogovorjena pravila. So se pa vsi razveselili ponovnega srecanja s sošolci in prijatelji ter uciteljicami, katere pa bi gotovo raje videli brez mask. OSNOVNA ŠOLA KOŠANA Da je šola nekaj, od katere si vcasih želimo premor, vendar brez nje vseeno ni lepo, je bil dokaz nedavno obdobje, ko so šole zaradi razglašene epidemije za dva meseca zaprle svoja vrata. Ucenci so se v maju zaceli vracati nazaj v šolske klopi, med prijatelje in uciteljice. Obcutiti je bilo veliko veselja in dobre volje ob druženju s svojimi sošolci in pridobivanju novih znanj. Ob vseh dejavnostih so upoštevali pravila: se držali na primerni razdalji, stvari si niso izposojali med sabo in pogosto so si umivali roke. OŠ Košana Nekaj utrinkov drugo in tretješolcev: • »Všec mi je, ker smo v drugi ucilnici. Všec mi je, ker ni domace naloge. Všec mi je, ker se fantje ne pretepajo.« (Daša) • »Kot da smo v zaporu. Všec mi je, da ni naloge.« (David) • »Bolj mi je bila všec šola na daljavo, ker sem lahko imela pouk, ko sem želela.« (Eva) • »Všec, mi je, da sem lahko s prijateljem v razredu, ker prej nisva bila sošolca, pa da so vsako uro druge uciteljice. Slabše mi je to, ker se v šoli ne moremo vsi skupaj družiti.« (Andrej) • »Všec mi je, da se vidimo z drugimi sošolci in sošolkami ter ker je krajši pouk.« (Nuša) OŠ Pivka ZDAJ NA KRIŽIŠCU SMO ŽIVLJENJA Sredi junija so se devetošolci OŠ Pivka na svecanem zakljucku poslovili od osnovnošolskega življenja in uciteljev, ki so jih na tej poti bogatili z znanjem in izkušnjami, saj so prispeli na križišce življenja in poti jih bodo vodile v razlicne šole na vse strani. V programu, ki so ga devetošolci pripravili z razrednicarkama, so se ucenci zazrli v preteklost in se spomnili svojih prvih korakov ob prestopu šolskega praga, obudili so tudi spomine na skupna potepanja in dejanja, s katerimi so zacinili osnovnošolsko pot. Oba deveta razreda pa sta svojo sled pustila tudi na krajšem filmu, ki so ga predstavili staršem in uciteljem. SLOVENSKI OTROŠKI ZBOR 2020 V torek, 30. junija, se je s koncertom na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani zakljucilo letošnje tradicionalno druženje mladih pevcev iz vse Slovenije. Zaradi vsem dobro znanih okolišcin je bila izvedba projekta v veliki negotovosti. Organizatorjem je na koncu vendarle uspelo, da so ob upoštevanju vseh priporocil NIJZ dogodek izpeljali. Udeležilo se ga je manj pevcev kot prejšnja leta. Med 71 mladimi glasbeniki je bilo 10 ucencev naše šole - Tjaša Mankuc, Matevž Maver, Nara Pia Milavec, Ambrož Penko, Ivana Penko, Anja Sotlar, Nika Sotlar, Žiga Turnšek, Veronika Uršic in Lara Vadnjal, ter naša lanska devetošolka Neža Penko. Kljub vsem oviram so se v šestdnevnem druženju naucili 16 pesmi in jih izvedli na koncertu, ki sta se ga letos lahko udeležila le po dva družinska clana. Ostali pa smo si nastop lahko v živo ogledali preko you.tube kanala. Maloštevilna generacija deckov in deklic je dokazala, da se z delavnostjo, marljivostjo, trudom in vztrajnostjo marsikaj doseže, saj je bilo vseh devet let ucno zelo uspešnih kar 10 ucencev. Ti ucenci so si znanje in izkušnje nabirali na tekmovanjih, kjer so posegali tudi po žlahtnih priznanjih, ki jih je ucencem predala ravnateljica Alenka Tomšic. Sledila je še predaja kljuca, razrez torte, podelitev spriceval in dokoncno slovo. OŠ Pivka SLOVO DEVETOŠOLCEV 15. junija so se s prijetnim skupnim srecanjem od nas poslovili naši devetošolci. Predstavili so se nam s pesmijo, recitacijo in obveznim filmckom. Razrednik je svecano podelil spricevala, ucitelji pa priznanja. Sledilo je presenecenje – prav posebna torta, s katero smo se vsi posladkali. »Želeli smo kar najvec – dati vam dovolj znanja za uspešno nadaljevanje šolanja in želeli smo vas nauciti vešcin, ki vam bodo dobra popotnica na poteh, na katera se ravnokar odpravljate. Ucili ste se nekateri bolj, drugi manj zavzeto, se družili, nekateri bolj, drugi manj intenzivno, prijateljevali, premagovali ovire, veliko je bilo smeha in tudi kakšna solza je bila vmes. Tako kot mnoge generacije pred vami. A po necem ste vendarle edinstveni. Edinstveni ste po tem, da ste za svoja leta sprejemali drugacnost izjemno odgovorno in odraslo, na kar smo na vas v vseh teh letih izjemno ponosni. Razveseljevali pa ste nas tudi s svojimi ustvarjalnimi prispevki v mnogih dejavnostih, v projektih, na taborih, na natecajih, razveseljevali ste nas s svojo sprošcenostjo in srcnostjo in z mladostnim pogledom na svet. Kamorkoli že vas bo zanesla pot in kakršnekoli že preizkušnje se bodo postavile pred vas, zaupajte vase, prisluhnite sebi in socloveku, sanjajte svoje sanje in jim sledite, trdno verjemite vanje in jih uresnicujte. Ce boste sledili svojim srcnim željam, se ni bati, da ne bi našli prave poti. To vam tudi v imenu celotnega uciteljskega zbora iz srca želim. Srecno!« (Neva Brce, ravnateljica OŠ Košana) USTAVIL SE JE CAS, PREBUDILA SE JE SOLIDARNOST … V zahtevnih casih, ki jih je povzrocil novi virus, ko se je naše življenje cez noc spremenilo in je tudi šola ostala za nekaj casa zaprta, se je vsak po svoje spoprijel z vsakdanjimi izzivi. Pravijo, da v težavah spoznaš prijatelja. In res se je na vsakem koraku cutila solidarnost, želja po pomoci socloveku. Tudi v Šolskem skladu smo razmišljali, kako bi lahko pomagali. Odlocili smo se, da vsakemu ucencu, ki ima subvencionirano kosilo, namenimo bon za prehrano. Tako smo razdelili 22 bonov v vrednosti 660 €. Denar, ki je bil zbran z lanskim dobrodelnim koncertom Kombinatk v Pivki, je bil tako porabljen v skladu z njihovo željo – za hrano. Šolski sklad je v letošnjem šolskem letu zbral sredstva za nakup interaktivnega zaslona za ucilnico 4. in 5. razreda, delno pa tudi za nakup prožne ponjave in novih golov. Lepo je pomagati! Enkrat pomagamo mi drugim, drugic pomagajo drugi nam. Prej ali slej se vse povrne … Mi CESTITKE JE ODLICNIM OSNOVNOŠOLCEM IZREKEL TUDI ŽUPAN Župan Obcine Pivka je ob koncu šolskega leta sprejel ucence, ki so svoje osnovnošolsko obdobje zakljucili z odliko. Generacija letnika 2005 res ni bila med najštevilcnejšimi, imela pa je veliko nadpovprecno dobrih ucencev, kar dvanajst jih je namrec imelo vseh devet let odlicen uspeh. Na prijetnem srecanju je župan z ucenci poklepetal o njihovi nadaljnji srednješolski poti, spominih na domaco osnovno šolo, njihovih hobijih in vtisih na nedavno obdobje epidemije, ki je tudi v šoli pustila poseben pecat. Pogovor se je navezal tudi na projekte, ki si jih obcina prizadeva vzpostaviti predvsem glede na potrebe mladih (kolesarske poti, športna igrišca, Park vojaške zgodovine…). Župan je kot popotnico mladim namenil obilo spodbudnih besed, predvsem v želji, da študirajo, kar jih zanima, in skušajo v tej smeri iskati svojo zaposlitev. Najboljša podlaga pri vsem tem pa je nedvomno pridobljeno znanje in izkušnje, zatorej naj pogumno stopijo v življenje. Obcina Pivka CEBELARSKO DRUŠTVO PIVKA PREJELO UCNI CEBELNJAK Prva osebna zavarovalnica tudi v letu 2020 v sklopu akcije Dan prihodnosti, ki ga v Sloveniji obeležujemo 14. decembra, prispeva k razvoju slovenskega cebelarstva in prenosu znanj na mlade cebelarje ter skupaj s partnerjem, Cebelarsko zvezo Slovenije, organizira družbeno odgovoren projekt #PRVAcebela. V sklopu projekta je bilo na javnem razpisu uspešno tudi Cebelarsko društvo Pivka, ki je ucni cebelnjak s panji in cebeljimi družinami v zacetku junija namestilo pri Osnovni šoli Pivka. DKH Foto: Obcina Pivka Foto: Obcina Pivka JEZIKOVNI KOTICEK Lep poletni pozdrav! Cas je pravi, vreme tudi bo, da se spet sprostimo po mesecih negotovosti in strahu pred boleznijo, ki je obkrožila cel svet. Pocutimo se ponovno sprošceno in lahkotno in prav je, da si naberemo moci za delo, ki nas bo cakalo po poletnih pocitnicah in dopustih. Seveda si ne želimo vec takih težkih izkušenj, kot jih je prinesla »korona«, pa cetudi je bila to osamitev, za nekatere težka bolezen ali pa osamljenost za bližnje, ki jih nismo mogli obiskati. Poskusila bom ohraniti aktualnost. Danes bom spregovorila o tem, kako se v jeziku vedno pojavljajo nove besede, ki jih ljudje hitro usvojimo, ce so primerne in pripravne. Ena takih je koronavirus. Seveda bi bilo bolje, da je ne bi poznali, pa vendar: novi virus in bolezen, ki jo povzroca, je med nami. O virusu je bilo veliko porocanega v vseh medijih,mi pa smo sledili porocilom, navodilom … Ce smo bili pozorni, so besedo koronavirus zapisovali na razlicne nacine kot koronavirus (skupaj), korona virus (narazen), korona-virus (z vezajem). Kateri od teh zapisov je najbolj pravilen? Beseda spada v vrsto besed, ki jim pravimo tvorjenke. V današnji rabi in hitrem spreminjanju jezika kar naprej nastajajo novotvorjenke, ena teh je tudi koronavirus. Najpravilnejši zapis je pisanje skupaj, šlo bi tudi narazen, z vezajem pa ni primeren. Ob tej besedi je nastalo še veliko drugih, povezanih z njo kot koronacas, koronapozdrav … Ce bi želeli izvedeti vec o novonastajajocih besedah, si jih lahko ogledate v Jezikovni svetovalnici na spletu fran.si, sicer pa vam želim lepo in brezskrbno poletje, naj se ta doba koronacasa zakljuci in stopimo v boljše case. Irena Margon POCITNIŠKI PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO Nogomet • Na igrišcu v Košani ob 18. uri naslednje dneve: 17., 21. in 26. 8. 2020. • Na igrišcu v Pivki ob 18. uri naslednje dneve: 19., 24. in 28. 8. 2020. Brezplacna vadba nogometa je namenjena otrokom in mladini. Priporocljiva je športna oprema (kratke hlace in majica) ter osvežujoca pijaca. Informacije: Janko Kovacic, 041939059, janko@zd-po.si Košarka Košarkarski klub Pivka organizira za otroke košarkarski tabor. Tabor bo od 17. do 21. 08. 2020 v Rakitni. Informacije: Kelly Bubnic, 051-608-290 Balinanje • Brezplacna vadba je namenjena vsem šoloobveznim otrokom in bo potekala: V balinarski dvorani v Pivki, v juliju in avgustu 2020, in sicer ob torkih, sredah in cetrtkih popoldne, od 16.oo do 18.oo. Za vse potrebne rekvizite bosta poskrbela izvajalca programa. Informacije: Drago Štunf, 041 354 327 Atletika Aktivni vikend na Mašunu od 21. 8. do 23. 8. 2020 Vadba atletike na atletskem stadionu v Pivki 28., 29. 8. in 1. 9. 2020 popoldne. Brezplacna vadba je namenjena otrokom in mladini. Informacije: atletskiklubpivka@gmail.com, dolgan.bostjan@gmail.com, 041 391020 Plesno gimnasticne delavnice s Pikami Kraj: Športna dvorana SKALA Datum izvajanja: 24. 8. 2020 do 28. 8. 2020, od 17.00 do 19.00. Brezplacna vadba je namenjena otrokom in mladini od 8 let do 15 let. Za vadbo potrebujejo športno opremo in pijaco. Informacije in prijava: mojca.korent@gmail.com, 041 470 537 VABIMO VSE OTROKE, DA SE UDELEŽIJO VSAJ ENE OD PONUJENIH DEJAVNOSTI Športna zveza Pivka TOCKA MOCI VGC KRPANOV DOM PIVKA Po pomladi, ki smo jo preživeli v senci Covida 19, smo V juniju so nam bili s strani obcine dodeljeni novi prostori z optimizmom zrli v poletje. Pricakovanja, da bodo dolgi na Kolodvorski 3. Za vse, ki ne veste, je to v stavbi DU soncni dnevi in toplota odgnali zdravstveno grožnjo, se Pivka, v prostorih bivšega Bara Cure. S prostovoljkami žal niso uresnicila, vendar smo kljub temu bolj sprošceno smo prostor temeljito ocistile in pripravile na vselitev. zaživeli. Hvaležne smo fantom s podjetja Karso, ki so se prilagodili našim urnikom in nam v enem dopoldnevu 18. maja smo skupaj z drugimi vzgojno-izobraževalnimi preselili ves inventar. Obcina Pivka je v medprostoru ustanovami odprli vrata tudi na VGC Tocka moci Krpanov uredila cisto novo cajno kuhinjo, ki si jo delimo z drugimi dom Pivka. Naša druženja od takrat potekajo v skladu društvi. V VGC-ju nadaljujemo z ustaljenimi aktivnostmi. s priporocenimi navodilih NIJZ-ja in z upoštevanjem Skupina Kvackane nitke še naprej kvacka in plete igrace vseh priporocenih varnostnih ukrepov. Tako skrbimo, da v okviru naših torkovih in petkovih druženj. Z veseljem ostajamo zdravi in da ne ogrožamo drugih. pozdravimo vsakega novega obiskovalca in še z vecjim veseljem ga uvedemo v svet kvack in pletilk. - priprava zgodbe ŠE VEDNO SE DRUŽIMO … - izdelava lutk iz blaga in drugih materialov vsak torek (od 16.00 do 18.30) in petek (od 8.30 do 11.30), ko lahko k nam pridete na medgeneracijsko - postavitev predstave druženje, na klepet ob caju ali kavi ali pa se pridružite pri projektu Kvackamo za vrtec. Delavnice bodo potekale vsak dan od 9.00 do 11.00. Spremljale jih bodo glasba in ples Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, na oglasnih deskah po mestu, spletni strani južnoameriških ritmov. Pridruži se nam! www.tockemoci.si in facebookstrani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Dosegljivi smo na tel. št. 714 50 22 ali mail: vgc.ilbistrica@gmail.com Romana Morano Strokovna delavka v VGC Tocka moci Krpanov dom Pivka TEDNI VSEŽIVLJENJSKEGA UCENJA 2020 Cetudi v negotovi situaciji, nameravamo tudi v letošnjem letu izpeljati tradicionalne Tedne vseživljenjskega ucenja. Gre za enega izmed pomembnejših in živahnejših promocijskih dogodkov na podrocju izobraževanja in ucenja v Sloveniji, ki poteka pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, in je namenjen vsem generacijam. Tudi v letošnjem letu je naša želja povabiti k sodelovanju šole, organizacije, društva, skupine in posameznike, ki v svojih okoljih kreirate, organizirate, izvajate in podpirate ali promovirate vseživljenjsko ucenje in izobraževanje, saj s povezovanjem in medsebojnim sodelovanjem še bolj krepimo in utrjujemo vlogo znanja v sodobni družbi. Ce bi se nam radi pridružili in z nami ustvarjali letošnji TVU, nam to cimprej sporocite na tvu@zavod-znanje.si ali na telefon 05 721-12- 84 (Ana). Ljudska univerza Postojna MLADI ZA PIVKO Z NOVIM VODSTVOM, IDEJAMI IN PROJEKTI Društvo Mladi za Pivko je tudi med poletjem aktivno, sploh glede na cas pocitnic, ko so se mnogi mladi vrnili s kraja študija in poletje preživljajo v domacih krajih, torej je priložnosti za druženja in ideje še vec. Zadnjo junijsko soboto so Mladi za V kratkem bo vzpostavljena Društvo Mladi za Pivko je v juniju izvedlo svojo Pivko otvorili priljubljeno igrišce za nova spletna stran Mladi za redno sejo, na kateri so se clani dogovorili odbojko na mivki. Poletna igra je Pivko, ki bo dodatna priložnost o nekaj poletnih projektih, vseh preteklih in prijetna priložnost za druženje in in nabor vseh informacij o delu, nacrtovanih aktivnostih, društvo pa je izbralo rekreacijo, zato vabijo na igrišce aktivnostih in možnostih na tudi svojega novega predsednika, ki smo ga tudi vse ostale, željne igre in podrocju mladih v naši obcini. povabili h krajšemu pogovoru. nenazadnje tudi pomenkovanja. ALEN ŠAVOR, predsednik Društva Mladi za Pivko Kratko se nam predstavi, ceprav te mladi v Pivki verjetno dobro poznajo? Prihajam s Kala pri Pivki, star sem 24 let, od nekdaj sem imel rad adrenalinske in avtomoto športe, to pa se do danes ni spremenilo. Torej moji hobiji so vsi v tej smeri, trenutno pa se najbolj posvecam gorskemu kolesarjenju oz. bolj specificno downhillu. Po izobrazbi sem strojni tehnik. Kakšno je tvoje sporocilo mladim v Pivki? Mladim bi rad predvsem sporocil oz. jih povabil k sodelovanju v društvu, saj so perspektive društva res velike, obenem pa si lahko vsak posameznik z društvom pripomore pri doseganju svojih ali družbenih ciljev. Kaj si želiš doseci in ustvariti v Pivki za vse mlade? Rad bi dosegel, da bi se mladi vec družili, obenem pa si tudi nekaj ustvarjali, najsi bo v športnem, izobraževalnem smislu ipd. Ustvaril bi rad pogoje za dobro preživljanje prostega casa mladine, zaradi modernih casov oz. veliko razlicnih interesov in zanimanj mladine pa to sedaj predstavlja problem. Kaj bo tvoja glavna skrb in prizadevanje v vlogi predsednika? Potrebno bo prisluhniti mladini, saj so oni tisti, ki najbolj vedo, kaj manjka oz. kaj bi lahko še naredili v obcini Pivka za mlade. Moja skrb bo organizacija sestankov in kasnejše vodenje projektov ki si jih bo mladina zadala. Zakaj je pomembno, da mladi nastopate in ustvarjate priložnosti skupaj? Mislim, da ima glavno vlogo tukaj skupinsko delo, vec kot nas bo, vec možnosti in opcij bomo predelali, obenem pa se v skupini naucimo prisluhniti drug drugemu in timskega dela. DKH »Najlepše je, ko mladi stopijo skupaj in naredijo nekaj dobrega.« NOVI PROSTORI ZA MLADE V KOŠANI Društvo Košanske mladine je s pomocjo Obcine Pivka pricelo urejati kletne prostore stare šole v Dolnji Košani. V objektu, ki je bil zgrajen leta 1909 in veckrat obnovljen, ima že leta prostore Kulturno društvo, vaška skupnost, v njem je tudi pisarna Obmocne enote Zavoda za gozdove. Kletni prostori pa so bili od selitve šole v nove prostore prazni. V preteklosti so namrec v teh prostorih shranjevali kurjavo. V letu 2019 je košanska mladina izrazila željo, da bi te prostore namenili mladim košanske doline. Obcina Pivka, ki je lastnica objekta, in Vaška skupnost sta se z idejo strinjali in v zacetku letošnjega leta je bilo dogovorjeno, kako priti do želenega cilja. Clani društva so z delovnimi akcijami priceli v zacetku meseca marca in do sedaj so s prostovoljnim delom uspeli narediti marsikaj. Odstranili so rastlinje za objektom, naredili novo odprtino za locen vhod v kletno etažo, odstranili dotrajane lesene stopnice, odbili omet, izkopali obstojeci tlak in izvedli poglobitev, izvedli so nov podložni beton. Naredili so tudi že grobo elektro in vodovodno instalacijo ter notranjo kanalizacijo in priklop kanalizacije v obstojeco greznico. Delo je torej rezultat pridnih rok košanske mladine, stroške za material pa krije Obcina Pivka. Dosedanje delo si je v maju ogledal tudi župan obcine Pivka, ki je nad projektom zelo zadovoljen. »Najlepše je, ko mladi stopijo skupaj in naredijo nekaj dobrega«, je povedal ob svojem obisku. Obcina Pivka PUM-O, PODPORA MLADIM Kaj je PUM-O? Kratice PUM-O pomenijo Projekto ucenje mlajših odraslih. To je program neformalnega izobraževanja, ki se izvaja v sklopu ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Program mladim omogoca, da s pomocjo mentorjev ustvarjalno in dejavno vstopajo v družbeno življenje, jih spodbuja, da se po zakljucku programa ponovno vkljucijo v proces izobraževanja ali na trg dela. Komu je program PUM-O namenjen? Namenjen je mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti, ki so predcasno opustili šolanje oziroma za mlade, ki jim je nekje na poti »spodrsnilo«, zaradi razlicnih razlogov in potrebujejo podporo, da življenje zopet »stece«. Ti mladi so z opustitvijo šolanja na trgu dela v slabšem položaju kot njihovi vrstniki, zato je ogrožen tudi njihov osebni in družbeni položaj. Mladim, ki so opustili šolanje ali so brezposelni, tako odpiramo priložnosti skozi individualni pristop in celovito obravnavo, saj si vsak zasluži priložnost, da najde svojo osebno in poklicno pot. Mislim, da moramo kot družba storiti vse, da tem mladim pomagamo pri vkljucevanju v družbo in da preprecimo izgubo potenciala posameznika. Kako poteka program PUM-O? Temeljna oblika in metoda dela je projektno delo. Mlade, vkljucene v program, motiviramo in aktiviramo. To ni program z ucnim nacrtom. Izhajamo iz potreb in interesov mladostnikov. Veliko se pogovarjamo, izvajamo delavnice na razlicne teme in delamo na individualnih in skupinskih projektih. Udeleženci skozi program odkrivajo lastne poklicne interese, oblikujejo karierni nacrt in poklicno identiteto, razvijajo medosebne odnose, krepijo znanja kulturnih in umetniških vsebin, družbenih procesov, uporabe sodobnih tehnologij, trajnostnega razvoja, zdravega življenjskega sloga itd. Kaj mladostniki pridobijo z udeležbo v programu PUM-O? Ce vprašamo mlade, bi ti zagotovo izpostavili denarni dodatek, ki ga prejmejo za cas svoje prisotnosti oziroma aktivnosti v programu. Drugace pa je cilj programa mladim omogociti pridobivanje izkušenj in znanj za uspešno nadaljevanje izobraževanja ter lažjemu prehodu na trg dela. Potem je cilj razvijanje interesov in kljucnih poklicnih kompetenc in osebnostnih lastnosti in pa tudi opolnomocenje za samostojno in dejavno družbeno življenje. Vcasih pa cilji morda niso tako vidni navzven, saj gre za premike v stališcih, vrednotah, samopodobi ipd. V programu ustvarjamo sprošceno, varno, domace in ustvarjalno okolje, v katerem se lahko oblikujejo pristni odnosi. Clovek se ob cloveku oblikuje in v takšnih odnosih se lahko spreminja tudi osebnost posameznika. S takšnim delom skušamo mladim vrniti zaupanje vase, jim pomagati poiskati cilj, smisel, da se vrnejo v šolo ali poišcejo zaposlitev. Tisti mladi, ki bi se nam želeli pridružiti, nas lahko obišcejo v prostorih bivšega gasilskega doma v Postojni na naslovu Ulica 1. maja 7. Za vec informacij nas lahko tudi poklicejo na številko 031 360 977 ali nam pišejo na PUM-O@zavod-znanje.si. Mladi se o programu PUM-O lahko pozanimajo tudi pri svojem svetovalcu na Zavodu za zaposlovanje. Vaši PUM-O mentorji MLADINSKA ORGANIZACIJA MLADI HRIBOVCI V obcini Pivka si v zadnjem casu prizadevajo k ustanavljanju in povezovanju mladinskih organizacij. Prišel sem na idejo, da bi lahkopovezali in združili mladino z najvišje ležecih vasi v obcini. Tako smo marca 2020 pod okriljem KD Juršce ustanovili Mladinsko organizacijo. Imeli smo že nekaj srecanj, kjer smo si zadali naloge in cilje za leto 2020. Prijavili smo se tudi na obcinski razpis mladinskih organizacij in bili uspešni. Zagotovili smo si sredstva za lažjo izpeljavo. A žal je to leto res nekaj posebnega in vseh projektov ni bilo mogoce izpeljati. Pa vendar nacrtujemo med poletnim casom izpeljati voden pohod okrog Palškega jezera, skupen piknik in druženje clanov in pa foto natecaj za naj »selfie« poletja, najboljše posnetke bomo razstavili v Krpanovem domu. Premišljujemo in delamo nacrte tudi za v naprej. Clani so izrazili tudi željo o ureditvi prostorov za druženje mladih v Palcju, obuditev vaškega shoda, sodelovanju z gasilci, itn. V svoje vrste vabimo vse mlade, ki so pripravljeni narediti kaj dobrega zase, za skupnost, naravo. Ali pa si želijo le malo druženja, novih poznanstev, povezav. Delujemo pod imenom MLADI HRIBOVCI in štejemo okoli 25 clanov. Za vec informacij o naših aktivnostih lahko izveste na našem Facebook profilu Mladi Hribovci. Marko Barle BODIMO ODGOVORNI, ŠE NAPREJ DOSLEDNO UPOŠTEVAJMO PREVENTIVNE UKREPE Glede na to, da je bil v drugi polovici junija znova zaznan porast okužb z novim koronavirusom, med drugim tudi v obcini Pivka, Obcinski štab CZ Obcine Pivka in Obcina Pivka še vedno opominjata in pozivata, da se ravnamo po priporocilih ter v cim vecji meri dosledno izvajamo samozašcitna ravnanja, ki so se v zadnjem casu zelo opustila.Glede na to, da je bil v drugi polovici junija znova zaznan porast okužb z novim koronavirusom, med drugim tudi v obcini Pivka, Obcinski štab CZ Obcine Pivka in Obcina Pivka še vedno opominjata in pozivata, da se ravnamo po priporocilih ter v cim vecji meri dosledno izvajamo samozašcitna ravnanja, ki so se v zadnjem casu zelo opustila. UPOŠTEVAJMO PRIPOROCILA, DA BI S TEM OMEJILI POVECANO ŠTEVILO OBOLELIH V OBCINI IN ZAŠCITILI PREDVSEM RANLJIVE SKUPINE OBCANOV! V IZOGIB ŠIRJENJU OKUŽB UPOŠTEVAJMO: • obvezna je uporaba maske v zaprtih javnih prostorih (trgovinah, bankah, uradih...) • upoštevajte socialno distanco 1,5 m na javnih krajih, v javnih prostorih... • redno in temeljito umivanje rok • z rokami se ne dotikajte obraza • upoštevajte higieno kašlja in kihanja ( v robcek ali rokav) • redno zracite zaprte prostore • v primeru suma na okužbo ali prihoda iz okuženega obmocja je potrebno poklicati osebnega zdravnika in slediti njegovim napotkom. Obcinski štab obcine Pivka zahteva, da obcani in ostali prebivalci obcine Pivka, katerim je odrejena karantena, le-to zaradi zajezitve okuženosti dosledno upoštevajo. Poveljnik CZ Obcine Pivka, Jože Morel PREDAJA ZAŠCITNIH SREDSTEV DOMU NA KRASU Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj je v drugem julijskem tednu predal zašcitna sredstva Domu na Krasu, prevzela sta jih direktor Matjaž Prelc in strokovna vodja Vesno Zorc. Kot je ob prevzemu povedal direktor zavoda Dom na Krasu, so se v zacetku julija tudi pri njih srecali z okužbo in izvedli vse potrebne ukrepe, da se okužba ni razširila med oskrbovance. Županu se je zahvalil za podarjeno zašcitno opremo, ki je v teh casih kljucnega pomena za zašcito oskrbovancev. Obcina Pivka ZAHVALA REGIJSKEGA ŠTABA CIVILNE ZAŠCITE ZA NOTRANJSKO Spoštovane obcanke in obcani obcine Pivka! Sredi marca se je z razglasitvijo epidemije novega koronavirusa naše javno in družabno življenje skoraj ustavilo, s cimer smo uspešno zajezili širjenje bolezni. Minulo obdobje je bilo težko, posledice bomo cutili še dolgo. V boju proti širjenju nove bolezni smo bili poleg vseh ostalih v prvih bojnih vrstah tudi pripadniki civilne zašcite. V tesnem stiku z regijskim štabom so se v teh izrednih razmerah še posebno izkazali vsi obcinski štabi civilne zašcite. Možje in žene, ki so ob svojih rednih službah koordinirali dobavo zašcitne opreme, oskrbo ranljivih skupin ljudi, skrbeli za upoštevanje ukrepov za preprecitev širjenja bolezni, obiskovali pomoci potrebne, aktivirali prostovoljce… Regijski štab civilne zašcite za Notranjsko se iskreno zahvaljuje pripadnikom obcinskega štaba civilne zašcite obcine Pivka na celu s poveljnikom Jožetom Morelom in županu Robertu Smrdelju. Ponosni smo, da obcine in civilno zašcito v naši regiji vodijo ljudje, ki so v skrajnih razmerah ves svoj cas pripravljeni žrtvovati za dobro skupnosti. Da smo tako uspešno zajezili epidemijo, gre zasluga tudi vam, drage obcanke in obcani obcine Pivka. Upoštevali ste vse omejitve in se naucili živeti bolj odgovorno kot doslej. Virus je še med nami, dokazali smo, da lahko živimo tudi z njim, dolžnost vseh nas pa je, da do odkritja ucinkovitega zdravila ali cepiva še naprej ostajamo previdni. Iskrena zahvala vsem imenovanim, zdravstvenem osebju in številnim prostovoljcem. Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba CZ za Notranjsko ZAHVALA ŠTABA CZ PIVKA 30. maja je bil deaktiviran državni nacrt zašcite in reševanja ob pojavu epidemije novega koronavirusa in s tem tudi Štab Civilne zašcite Obcine Pivka, preklicane so bile tudi vse odredbe poveljnika Civilne zašcite Obcine Pivka, izdane v obdobju od 13. 3. 2020 do 26. 5. 2020. Velika HVALA vsem, ki ste sodelovali, pomagali, kakorkoli prispevali k varnosti in vsem prebivalcem, ker ste upoštevali navodila in pripomogli k uspešnemu obvladovanju epidemije. Življenje se pocasi vraca v ustaljene tirnice, še vedno pa veljajo nekatere omejitve oziroma priporocila. Ne glede na sprostitev številnih ukrepov vendarle velja poziv k doslednemu upoštevanju preventivnih priporocil v izogib prenosa novih okužb. Štab CZ Obcine Pivka PODARILI RACUNALNIK ZA KARITAS PIVKA Med obdobjem korona virusa smo pri naših sorodnikih izvedeli, da je mogoce dobiti malo starejši, vendar »ocišcen« in na novo usposobljen racunalnik, ki bo lahko še komu koristen za delo. Dogovorili smo se in vodji Karitas Pivka ge. Julki Dekleva ponudili ta racunalnik. Sprejela ga je rekoc, da jim bo prav prišel za delo in ucenje otrok, ki zahajajo v Karitas na ucenje v programu »Popoldne v Pivki«. Dobro je pomisliti, da se rabljeno opremo lahko še koristno uporabi, s tem pa se tudi obnašamo varcno in ekološko. Morda bi bil v obcini na mestu razmislek za kraj, kjer bi lahko obcani odlagali še uporabno opremo in stvari, kot imajo to npr. v prijateljskem Durachu. Kakšna trgovina s ponudbo »Staro za novo«, kot jo imajo na Vrhniki, pa bi bila lahko že naslednji korak. Irena Margon Pomlad je za Sopotnike minilaprehitro. Zaradi epidemije Covid - 19 smo imeli dva meseca premora in ponovno smo se z brezplacnimi prevozi za starejše vrnili v sredini maja. Ponoven izbruh epidemije obstaja in pri Sopotnikih se tega zavedamo. Naši uporabniki so najranljivejša skupina obolelih, zato izvajamo pri naši storitvi preventivne ukrepe zašcite. V naše vozilo smo med voznika in uporabnika namestili pregrado iz pleksi stekla, skrbimo za razkužila, da si vsak ob vstopu v vozilo takoj razkuži roke. Pri prevozu so obvezne maske za prostovoljca in uporabnika. Spremstva uporabnikom v bolnišnice in zdravstvene ustanove trenutno ne nudimo. Tudi prostovoljci so veseli, da kljub dolocenim varnostnim možnostih prevoza dobite pri koordinatorki enote Pivka omejitvam, lahko ponovno starejše razbremenijo skrbi, na telefonski številki 051 657 555. kdo jih bo peljal k zdravniku ali jih razveselijo s kakšno drugo potrebno vožnjo. V naši ekipi prostovoljcev Dragi uporabniki, obvešcamo vas, da bomo Sopotniki išcemo okrepitve in vabljeni, da se nam pridružite med 27. julijem in 7. avgustom 2020 na kolektivnem ter nas poklicete. dopustu. V tem casu v pivški enoti Sopotniki ne bomo sprejemali rezervacij, prav tako ne bomo opravljali Na sopotniških poteh boste doživeli ogromno lepega, prevozov. Vrnili se bomo v ponedeljek, 10. avgusta. saj vas bodo starejši sprejeli s prijaznimi besedami, Med dopustom si bomo odpocili, nabrali nove energije in pogovori, nasveti, najvec pa šteje njihova hvaležnost skovali nove nacrte za aktivno jesen. za lajšanje samotnih trenutkov, ki jih ponavadi doživijo doma in za polepšanje dneva. Veselimo se novih poti, na katerih bomo z vami Clovek Cloveku Sopotnik! Naša brezplacna storitev za starejše je na voljo 5 dni v tednu, od ponedeljka do petka. Delovni cas Martina Stegel, koordinatorka enote Sopotniki Pivka enote je od 7. do 15. ure. Podrobnejše informacije o PROSTOVOLJCI SLOVENSKEGA DRUŠTVA HOSPIC TUDI V PIVKI V Pivki je od februarja do srede junija, s prekinitvijo zaradi ukrepov v zvezi s pandemijo, potekala serija delavnic Slovenskega društva hospic, ki se jih je udeležilo deset bodocih prostovoljcev. Društvo, ki letos praznuje petindvajset let delovanja, s prostovoljci in strokovnim kadrom nudi podporo ljudem v trenutku nemoci sprejemanja življenjske resnice, da se nekomu življenje izteka. Cilj prostovoljcev društva je podariti socloveku del svojega casa in s tem obogatiti tudi sebe. Na zacetnem izkustvenem izobraževanju v obliki delavnic z obilo poglobljenega dela ob sodelovanju vodij izobraževanja so udeleženci pokazali veliko notranjih izzivov in med seboj delili intimne izkušnje iz sveta vrednot in pogledov na življenje, tudi ko se to neizogibno izteka. Tako so postali socutni spremljevalci procesa umiranja in žalovanja. Kljub dobrim obcutkom in pripravljenosti pa RKS OZ POSTOJNA-PIVKA, HVALA, KER STE! Obmocno združenje Rdecegakriža Pivka in Postojna ima odslej v Pivki nove prostore, in sicer na Kolodvorski cesti 3, kjer so bili prej prostori bara Društva upokojencev Pivka. Prostori, svoje je dobilo tudi Društvo invalidov ter Vecgeneracijski center Pivka, so bili obnovljeni, prebeljeni, urejena je bila tudi cajna kuhinja za vse uporabnike. Odprtju prostorov, 9. junija, so prisostvovali številni gostje in prostovoljke Rdecega križa. Zbrane so nagovorili predsednik RKS OZ Postojna-Pivka Andrej Berginc, sekretarka združenja Erika Dekleva, predsednik Trške skupnosti Ernest Margon ter Jožica Knafelc, ki je v imenu lastnika objekta Društva upokojencev Pivka izrazila zadovoljstvo, da so prostori dobili dobrodelno namembnost. Župan Robert Smrdelj je dejal, da je vsako prostovoljno delo plemenito dejanje, ki bogati družbo in našo lokalno skupnost. Vloga obcine pa je, da prostovoljstvo podpira, tako da mu zagotavlja ustrezne materialne pogoje, kjer so bistveni prostori za delovanje in financna podpora. ZACETKI V Pivki ljudje že vrsto let prostovoljno in radi sodelujejo v razlicnih dobrodelnih organizacijah. Ena takih je tudi delovanje pri Rdecem križu v Pivki, ki se je zacelo v zelo skromnih razmerah, pogoji za delo pa so bili slabi. Leta 2007 so štiri prostovoljke zacele delovati v stari »lopi« oz. garaži na kraju, ki so ga zacasno dobile od Društva upokojencev v Pivki (za današnjo stavbo DU Pivka). To je bilo pionirsko delo, saj prostor ni bil primeren, bilo je mrzlo za delavke in ljudi, ki so prihajali po pomoc, saj so stali zunaj, še vode ni bilo; vendar delati s srcem in delati dobro jih ni odvrnilo od dobrodelnosti. Ker je bila lopa neprimeren prostor, so prostovoljke zacasno razdeljevale pakete s hrano celo v obcinski sejni sobi, nato pa so svoj prostor dobile v stari hiši na Kolodvorski ulici 9. Tudi ta prostor ni bil primeren, predvsem za oblacila ga je bilo premalo, prostovoljke niso imele osnovnih pogojev za delovanje, neurejena kurjava, preskrba z vodo … Letos junija pa so svoje delovanje preselili v prenovljene prostore v stavbi Društva upokojencev, ki so primerni, urejeni s policami, do katerih se lahko dostopa in je mogoce oblacila in hrano pregledno in lepo urediti. Prostovoljke delajo pridno in zavzeto, imajo posluh za ljudi in jim poleg materialnih dobrin nudijo tudi moralno oporo. Vcasih je tudi pristop k ljudem in prijazen pogovor veliko vreden. Irena Margon Zagotovo projekta, »Ponosni, da lahko pomagamo«, kljub zakljucku, ki so ga obeležili clani RKS OZ Postojna-Pivka ter vsi sodelujoci s priložnostnim druženjem, ne bomo nikdar pozabili. Gre namrec za vecletne aktivnosti, ki jih je vodil Stojan Bolic ob pomoci bolnicarjev in clanov ekip prve pomoci RKS OZ Postojna-Pivka, ki so naši lokalni skupnosti doprinesli izjemno pomembne pridobitve, najpomembnejša pa je nedvomno vzpostavljena mreža javno dostopnih defibrilatorjev ter usposobljeni prvi posredovalci na obmocju obcin Postojna in Pivka. Kot ob tem poudarjajo na RKS OZ Postojna-Pivka, je delo in usposabljanje prvih posredovalcev nekaj, kar mora potekati nenehoma (obnovitve znanja imajo prvi posredovalci vsako leto), zato se bodo usposabljali še naprej, vendar pod okriljem NMP. Konec junija je RKS OZ Postojna-Pivka v Hana in Lena Jagunic, Zala Štradjot, Nika in Kaja Strnad ter Zoja in Zarja Petrovic so deklice, stare med 8 in 11 let, ki v svojem obcini Postojna in Pivka namenu predalo otroškem obdobju še kako dobro zaznavajo razmere 'odraslega še štiri AED (defibrilatorje). Sredstva sveta'. Srcne deklice, imajo kljub svoji mladosti, izjemen obcutek za nakup so z uspešnim dobrodelnim za pomoc in dobrodelnost. Povsem v lastni izvedbi so namrec v projektom »Dirka za življenje«, ki je maju organizirale dobrodelni dogodek ter z njim zbrale 230 evrov. potekala po progi Dirke okrog Slovenije, Zbrana sredstva so predale RKS OZ Postojna – Pivka, ki jih bo zagotovili štirje Postojncani v sodelovanju namenil darilnim bonom za šolske potrebšcine, s katerimi si bodo s Kolesarskih klubom Postojna. socialno ogrožene družine lažje privošcile nakup šolskih potrebšcin VARNOSTNI SOSVET O STANJU VARNOSTI NA OBMOCJU NAŠE OBCINE V zacetku junija se je sestal sosvet Policijske postaje usmerja v motoriste, pa tudi kolesarje, ki jih je na cesti Postojna in Obcine Pivka, ki je posvetovalno telo župana cedalje vec. Clani komisije so se dotaknili tudi nekaterih in ga sestavljajo predstavniki šol, inšpektorata, policije, tem, kot so brezdomstvo v obcini, metadonska ambulanta obcine in gasilcev. Na tokratni seji so clani razpravljali ter uporaba stadiona v Pivki, v povezavi s slednjim pa tudi o stanju varnosti na obmocju Obcine Pivka v prvih petih projekt izgradnje kolesarskih poti v obcini. mesecih. Komandir policijske postaje Postojna Bojan Žolger je obrazložil, da je število vseh kaznivih dejanj in prekrškov manjše kot v enakem obdobju lani, k cemur je gotovo prispevala epidemija. Konec epidemije je bilo sicer zaznati nekaj vec primerov nasilja v družini, vendar tudi te številke niso visoke. Manj je bilo vlomov, manj kaznivih dejanj, prav tako manj kršitev javnega reda in miru. Policisti so bili med epidemijo prisotni na terenu ter so podajali tudi predloge zdravstvenemu inšpektoratu. Prav tako je bil aktiven Medobcinski inšpektorat, ki je nadzoroval javne površine in mirujoc promet. Policija je pripravljena na turisticno sezono. Veliko pozornosti policija PGD PIVKA Z NOVIM VOZILOM, DRUGO CEZ DOBRE POL LETA Vedno znova smo lahko hvaležni in ponosni na vse gasilce, ki delujejo v Obcini Pivka. Nesrece, tudi izredne razmere, žal nikoli ne pocivajo in ne mine dan, ne da bi potrebovali koga iz predanih gasilskih vrst. Na tem mestu je pomembno gasilcem zagotoviti ustrezno opremo in tudi vozila, kar pripomore k boljši požarni varnosti v naši obcini. PGD Pivka je zato v sklopu nacrtovanih nabav gasilskih vozil v obcini Pivka v juniju dobilo novo gasilsko vozilo za prevoz moštva, ki je zamenjalo v letu 2018 okvarjeno poveljniško vozilo. Nov gasilski kombi je namenjen predvsem prevozu gasilcev na mesto intervencije, sicer pa je vozilo delno zasnovano tudi kot poveljniško in ob vecjih intervencijah omogoca tudi postavitev manjšega štaba na terenu. Vozilo omogoca tudi prevoz razlicne opreme na intervencije, hkrati pa služi za redno dejavnost in delovanje pivškega gasilskega društva. Podvozje vozila, letnik 2007, ki je predhodno služilo prevozu otrok na pivški osnovni šoli, je WV Transporter. Za predelavo vozila so poskrbeli v podjetju Stami d.d. in Premier Adria d.o.o.. Pri sami predelavi vozila pa je sodelovalo tudi PGD Pivka. Fantje so sami obnovili platišca, zaradi dotrajanosti prebarvali pokrov motorja, postorili še nekatere manjše popravke na vozilu, podjetje Tom Met d.o.o. pa jim je brezplacno popravilo poškodovano vetrobransko steklo. Glede na okrnjen vozni park, s katerim razpolaga PGD Pivka, predvsem pa glede na situacije in potrebe po reševanju, si v pivškem gasilskem društvu obetajo in veselijo še ene pridobitve, ki bo pomembno doprinesla h kakovostni opremljenosti za potrebe intervencij. »V našem društvu bomo v letošnjem letu priceli z nabavo novega gasilskega vozila, ki bo namenjeno za gašenje in reševanje pri požarih ter srednje zahtevne tehnicne intervencije. Prav tako pa bo vozilo omogocalo posredovanje ob nesrecah v industriji. Novo vozilo z oznako GVC 16/15 bo nadomestilo naše obstojece vozilo TAM 125, ki je staro 42 let. PGD Pivka bo moralo del sredstev za opremo novega vozila zagotoviti samo, za kar pa nimamo potrebnih financnih sredstev.« (Sandi Grzetic, predsednik PGD Pivka) DKH Kako lahko tudi vi pomagate PGD PIVKA? PGD Pivka lahko podarite 0,5% dohodnine, delež katerega samodejno vzame država, v kolikor se sami ne odlocite o tem, kateri organizaciji ga podarite. PGD Pivka pa lahko namenite tudi neposredno nakazilo financnih sredstev na TRR: SI56 1010 0003 5158 130 s pripisom »GVC«. MLADI GASILCI ZAKLJUCILI LETO Z DRUŽENJEM Kljub temu, da so bile letos, predvsem v pomladnem obdobju, ko so nacrtovana tekmovanja, številne gasilske dejavnosti mladine po vsej Sloveniji zaradi razmer in ukrepov ob epidemiji odpovedane, so mladi gasilci PGD Pivka vzdrževali stike in se toliko bolj razveselili priložnosti, ko so se znova srecali. 18. junija je PGD Pivka namrec mladino povabilo na zakljucno srecanje ob koncu šolskega leta, ki je bilo posebno lepo zaradi vnovicnega druženja, pa tudi znanj in novih izkušenj, ki so jih ta dan pridobili. »Odpravili smo se na Crne njive in imeli razlicne športne aktivnosti. Najvecja pa je bila streljanje glinastih golobov. Oskrbnik koce Dekleva Igor nam je predstavil strelišce in njegovo delovanje. Pokazal nam je strelno orožje in nas naucil pravilnega rokovanja z njim. Zatem pa smo se vsi preskusili v tudi v praksi. Ko je zacetna trema popustila, pa preživljajo svoj prosti cas in osvojijo pomembne vešcine, so tarce padale kot za šalo. Na koncu smo se okrepcali ki jih koristijo skozi življenje. »Trenutno nam »primanjkuje« še z malico. Zahvaljujemo se baru Crne njive in pa najmlajših otrok, starih med 7 in 10 let, saj bi radi ponovno seveda Dekleva Igorju za lep športni dan.« (Sandi Grzetic, naredili pionirsko tekmovalno ekipo. Ne le zgolj za gasilska predsednik PGD Pivka) tekmovanja in srecanja, ampak tudi za vzgojo mladine, saj je potem take otroke lažje vzgojiti v prave gasilce, ki bodo Vodstvo pivškega gasilskega društva ob tem izpostavlja, da lahko cez 10 let predano hodili na intervencije,« dodaja zanimanje za gasilstvo med mladimi ni tako zelo veliko, kot Sandi Grzetic, ki je svoje gasilsko poslanstvo zacel gojiti že bi si želeli, zato vabijo starše, da otroke vpišejo v njihove kot majhen decek. gasilske vrste. Skozi brezplacni gasilski krožek otroci aktivno DKH DELO LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE ZA STAROSTI PRIJAZNO OBCINO PIVKA Vzporedno s pripravo nacrtov za dom lokalna akcijska skupina razmišlja o tem, kaj v Obcini Pivka obcani potrebujete, zmorete in hocete, da bo na jesen življenja v njej lepo živeti – tako sedaj kot prihodnjim generacijam. Plod našega dela je nastajajoca strategija, ki jo gradimo – tako kot dom – korak za korakom. Naša gesla so: skupaj, konkretno, sistematicno – obcinska uprava, organizacije in strokovne ustanove iz obcine Pivka, ki imajo najvec stika s starejšimi, starejši ljudje, Inštitut Antona Trstenjaka kot nacionalni inštitut za podrocje staranja, pa še koga bomo povabili k sodelovanju. Ne gre namrec zgolj zato, da napišemo smernice, ki bi na koncu obticale v predalu, ampak da se ob pripravi povezujemo, ugotavljamo skupne izzive in razmišljamo, kako bi jih lahko skupaj reševali. Kako smo se lotili dela? Pri temeljih – v lokalni akcijski skupini smo se vprašali, zakaj je delo na podrocju staranja potrebno? Iz odgovorov se je zrcalilo globoko spoštovanje Pivcanov do starosti. Naj naštejem le nekaj utrinkov. Zaradi spoštovanja in hvaležnosti za vse, kar so stari ljudje naredili; zato, ker se od starih ljudi veliko naucimo (npr. da lahko ostaneš veder tudi, ko si bolan, modrosti); zato, ker nam ni vseeno, da so nekateri starejši osamljeni; da bomo zgled prihodnjim generacijam, da bodo tudi one poskrbele za nas. Nato smo opredelili, koga vse je potrebno imeti v mislih pri takšni strategiji: 1. ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo – takih je v obcini Pivka okoli 240 (od tega jih je po navadi cetrtina v domovih, za tri cetrtine pa skrbijo svojci, zato je strategija namenjena tudi slednjim) – tem se bomo v naslednjih letih bolj posvetili; 2. stare ljudi, ki so še sorazmerno zdravi – takšnih je cc. 1200 Pivcanov; 3. vse prebivalce obcine Pivka, saj so generacije med seboj povezane: ce hocemo, da je dobro eni generaciji, moramo poskrbeti, da je dobro vsem, vsi se moramo uciti nove solidarnosti. Trenutno smo v fazi ugotavljanja stanja – kaj vse v Obcini Pivka že obstaja in kaj bi lahko spremenili, dodali, razširili. Clani lokalne akcijske skupine že pridno opazujejo, kaj je starosti prijazno in kaj bi se dalo spremeniti; npr. od dostopnosti do stavb do storitev in programov. Predvidoma poleti pa bomo organizirali dve delavnici, kamor ste poleg clanov lokalne akcijske skupine povabljeni tudi drugi starejši ljudje; tisti, ki se pripravljate na upokojitev; svojci, ki za starejše ljudi skrbite; zainteresirani posamezniki; predstavniki mlajših. Na delavnicah bomo skupaj zbrali vaša opažanja: kaj je v Pivki starosti prijazno in kaj bi se dalo spremeniti ter razmišljali o prioritetah – o kakšni cisto konkretni nalogi, pa tudi o srednjerocnih ciljih. Bi želeli tudi Vi prispevati k bolj celostni, bolj realni in bolj starosti prijazni strategiji? Javite se na Obcini Pivka (Jani Knafelc Strle), da vas bo lahko obvestila o datumu. Še vedno se je možno prijaviti tudi na brezplacni tecaj za svojce, ki skrbite za starejše, ki bi se moral spomladi zaceti v Zagorju, saj je bil zaradi izbruha epidemije prestavljen na jesen. Poleg tecaja bodo prijavljeni prejemali zvocne posnetke in gradiva. Med epidemijo se je namrec pri številnih svojcih, s katerimi smo bili v stiku, izkazalo, kako dragocena je zunanja podpora, da clovek zdrži to naporno in svojevrstno obdobje v življenju. Marta Ramovš in sodelavci, Inštitut Antona Trstenjaka ZDRAVJE V OBCINI PIVKA Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju z drugimi organizacijami pripravil nov vir informacij o kljucnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru. V nadaljevanju predstavljamo dejstva in rezultate, ki zadevajo zdravje v Obcini Pivka. Zdravstveno stanje in umrljivost • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprecno 16,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 16,4 dni. • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprecju, za sladkorno bolezen prav tako. • Stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi srcne kapi je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. • Pri starejših prebivalcih obcine je bila stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,8 na 1000, v Sloveniji pa 6,5. • Delež uporabnikov pomoci na domu je bil višji od slovenskega povprecja. • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 12 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19. Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva • Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprecja. • Stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4. • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzrocitelji je bil višji od slovenskega povprecja. • Odzivnost v Program Svit je bila 65,3 %, v Sloveniji pa 64,6 %. • Presejanost v Programu Zora je bila 65,7 %, v Sloveniji pa 71,7 %. Vir: NIJZ OBVESTILA CSD PRIMORSKO KRAJEVNI URAD PIVKA NOTRANJSKA – Obvestilo o zacasni spremembi poslovanja: Obvešcamo vas, da v casu poletnih dopustov od 1. 7. 2020 do ENOTA POSTOJNA 31. 8. 2020 Krajevni urad Pivka ne bo posloval. Vse storitve lahko stranke opravijo na sedežu Upravne enote Postojna, Ljubljanska CSD Primorsko Notranjska - Enota cesta 4, Postojna, kjer so uradne ure: Postojna obvešca stranke in uporabnike, da je 10. junija pisarna v Pivki ponovno odprla vrata. Pisarna je odprta vsako sredo od 14. do 17. ure. • ob ponedeljkih in torkih od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 15.00 • ob sredah od 7.30 do 12.00 ter od 13.00 do 17.30 • ob petkih od 8.00 do 13.00 Informacije nudijo po telefonu št. 05 7280 600. POLETNI URNIK POLETNI URNIK POŠTE PIVKA LEKARNE PIVKA Od 6. julija dalje, je pošta Pivka odprta po sledecem urniku: - ponedeljek: 9.00 - 17.00; Lekarna Pivka je, od ponedeljka, 6.7.2020 - torek: 9.00 - 17.00; pa do petka, 28.8.2020 odprta po - sreda: 9.00 - 18.00; poletnem urniku, in sicer od ponedeljka - cetrkte: 9.00 - 17.00; do petka od 8.00 ure do 15.30 ure. - petek: 9.00 - 17.00; - sobota: zaprto. OBVESTILO O DELOVANJU ZASEBNIH SPLOŠNIH IN ZOBOZDRAVSTVENIH AMBULANT V OBCINI PIVKA Zaradi letnih dopustov bodo ambulante zaprte v sledecih terminih: Zasebne splošne ambulante: Nardo Stegel - FEBRIS D.O.O. – od 27.7.2020 do 16.8.2020 Garmuš Sonja - v juliju in avgustu letni dopust ni predviden CENTER ZA SOCIALNO DELO PRIMORSKO-NOTRANJSKA ENOTA POSTOJNA POMOC DRUŽINI NA DOMU OMOGOCA KVALITETNO ŽIVLJENJE V BIVALNEM OKOLJU STORITEV JE NAMENJENA STAREJŠIM IN BOLNIM OSEBAM TER OSEBAM S POSEBNIMI POTREBAMI Vse informacije o izvajanju storitve pomoc družini na domu dobite na naslovu: Center za socialno delo Primorsko-Notranjska, Enota Postojna Dragana Perušina Đukic PERUNMED - od 26.6.2020 do 17.7.2020 Ambulante se nadomešcajo med seboj. Zasebne zobne ambulante Sladžana Martinovic od 13.7.2020 do 8.8.2020, nadomešca Marin Juricev in dežurne ambulante ZD Postojna Marin Juricev - od 10.8.2020 do 31.8.2020, nadomešca Sladžana Martinovic Meta Cesnik - od 13.7.2020 do 29.7.2020, nadomešca Marin Juricev ter od 17.8.2020 do 28.8.2020, prvi teden nadomešca ambulanta Blaž Knez (Postojna), drugi teden nadomešca Mateja Cep (Prestranek). Novi trg 6,6230 Postojna Tel. 05 700 12 05, 05 700 12 00 e-mail: gpcsd.posto@gov.si Z veseljem vam bomo posredovali vse informacije. VAŠKO DRUŠTVO NAD´NSKA LIPA O DRUŠTVU Vaško društvo je bilo ustanovljeno aprila 2007. Osnovni namen je druženje vašcanov, sorodnikov, izseljenih vašcanov ter drugih, ki pripomorejo k uresnicevanju nalog društva. Z društvom želimo krepiti medgeneracijske vezi, ohranjati šege in navade našega kraja, predvsem pa otrokom omogociti aktivno preživljanje prostega casa. Vecina dogodkov poteka pod vaško lipo, v primeru slabega vremena v garažnih prostorih, v zadnjem casu pa se odvijajo tudi na „Pilu“. Organiziramo razlicne aktivnosti, primerne letnemu casu. Mednje sodijo: kolesarsko popoldne, poletni tabor za otroke, starše in prijatelje, kampiranje družin, organizacija delavnic, športno popoldne na vaškem igrišcu, organizacija izletov in pohodov, pustovanje, ustvarjalne delavnice. ŠPORTNO DRUŠTVO PIKE (ŠD PIKE) Predsednica društva: Mojca Korent mojca.korent@gmail.com 041 470 537 O DRUŠTVU V ŠD Pike se ukvarjamo s Cheer Pom in Cheer Jazz plesom. Delujemo že 26 let, najprej kot navijaška in plesna skupina OŠ Pivka, leta 2004 pa smo ustanovili Športno društvo Pike in se prikljucili Športni zvezi Pivka. V društvu je 130 clanov, ki delujejo v enajstih skupinah. Od tega je šest skupin tekmovalnih. Poleg skupin v Pivki imamo dve skupini v Knežaku in od letos tudi otroško in mladinsko skupino Pike Obala, ki delujeta v Kopru. IZPOSTAVLJEN PROJEKT/ in v njej sodelujemo vsi. Tekmovalne skupine pa posegajo po najvišjih mestih v DOGODEK državi in v Evropi. Zelo uspešna sta tudi mladinski Pom par Tia Oblak in Petra Rotar Prav vse od najmlajših do in clanski Pom par Artur Steffe in Špela Bubnic. Clanski par je aktualen državni najstarejših clanov nas združuje prvak in evropski Vice prvak, žal pa so jima aktualne razmere preprecile nastop na velika ljubezen in strast do Svetovnem prvenstvu v Ameriki aprila 2020. Izpostavila bi nastop clanske skupine plesa, kar se vsako leto izkaže Pike na Svetovnem prvenstvu v Ameriki leta 2017. Nastop na svetovnem odru je bil v izredno lepo sprejeti in polno nekaj posebnega in naša željain cilj že od samih zacetkov. Po tekmovanju v Ameriki obiskani plesni predstavi, ki jo smo postali še samozavestnejši in mocnejši in kot trenerji prenašamo to na mlajše pripravimo v mesecu decembru generacije. OD DELA NA KMETIJI DO PODJETJA Z LESOM POGOVOR Z JANEZOM MARINCICEM V prejšnji številki Pivškega lista smo predstavili tri generacije iz Gostilne pri Marti. Gospe Marta, Janja in Veronika so v prijetnem pogovoru razkrile veliko zanimivosti iz njihovega življenja in ob koncu predlagale sogovornika za našo štafeto zanimivih ljudi. Na njihov predlog smo k pogovoru povabili gospoda Janeza Marincica iz Zagorja, ki se je prijazno odzval povabilu. Gospod Janez Marincic, ali se nam lahko na kratko predstavite? Rojen sem v kmecko-obrtniški družini, tako sem že zgodaj okusil, kaj pomeni delati na kmetiji. Moj stari oce je delal na kmetiji, poleg nje je imel tudi trgovino, pošto, gostilno, prodajal vino »na debelo«, skratka bil je racionalen gospodar in ob vsem tem delu je že zelo zgodaj ovdovel in ostal sam s šestimi otroki, ki so bili stari od 5 do 17 let. Ni se vnovic porocil, ker je tudi sam imel maceho in je vedel, kako nerodno je bilo, ko so bili pri hiši dvoji otroci. Jaz sem se rodil mami Vidi in ocetu Francu, ki je bil kmet v Zagorju in je nadaljeval vse delo starega oceta. Mama je prišla v te kraje s Ptuja kot mlada uciteljica. Oce je imel že 40 let, ko se je porocil. Jaz sem se rodil leta 1949, takrat so v naši družini poleg oceta, mame in mene živeli še ocetova sestra in dedek Janez, tako sem najbrž dobil ime po dedku. Lahko poveste kaj o svojih mladih letih, vašem šolanju in delu, ki je postalo življenjsko odlocilno? Svoja najbolj rosna leta življenja bi pa kar najraje pozabil, še posebej po izgubi ljubljenega dedka, s katerim sem preživel vecji del takratnega casa in z njim odkrival in spoznaval svet. Ne vem, kdo od naju je bil bolj srecen, dedek ali jaz, ko sva pregledovala naše posestvo in mi je kazal meje parcel in prav preroško ugotavljal, da ne bo treba nic dedovati, saj sva oba Janeza. Z odprtimi usti sem poslušal njegove zgodbe, ki mi jih je pripovedoval potem, ko se je vrnil z dela v rudniku v Ameriki. Pripovedoval mi je tudi o poti z ladjo preko oceana in o njegovem življenju in delu vse do njegove smrti leta 1956. Moja mlada leta so bili casi nacionalizacij, obveznih oddaj, živilskih in blagovnih nakaznic. Veljali smo za velike kmete, ki jim razen nacionalizacije in obveznih oddaj ni nic pripadalo. V tistem casu smo bili deležni pravzaprav dvojne vzgoje. Delili smo se na naše in vaše, na tiste, ki so za in proti, tako da smo otroci živeli v dvomih, kaj je pravzaprav res, ker nismo razumeli. To je bil tudi zelo žalosten cas, ker smo iz naše fare zgubili 104 ljudi, ki »so wuejdli« v tujino. To so bili najboljši in najbolj sposobni in odlocni vašcani, zaradi njih še danes v naši fari in po pivških vaseh manjka tista generacija ljudi. V šolo sem hodil 4 leta v Zagorje in 4 leta v Knežak, pa v postojnsko gimnazijo, ki mi je dala dobro splošno izobrazbo. Po gimnaziji sem ostal doma na kmetiji. Od rane mladosti se spominjam razlicnih del na kmetiji, ki sem jih opravljal, kolikor sem zmogel. Za lov sem se navdušil, ko sem pozimi hodil z ocetom, takrat je bilo na kmetiji manj dela. Sledil je odhod k vojakom na Vrhniko, v Šentvid nad Ljubljano, v Niš. Živite na deželi v sožitju z naravo, ki je dala osnovo za vaše življenjsko delo. Zaceli ste s kmetovanjem, nadaljevali pa … Živeti v sožitju z naravo je zame popolnoma logicno, saj smo del narave, tega popolnega stvarstva, katerega del smo tudi mi in ta perfektnost ne dovoli velikih sprememb in zanemarjanja, sicer se mašcuje. Za kmetovanje sem se odlocil povsem spontano, hkrati pa sem že leta 1970 opravljal dopolnilno dejavnostna kmetiji, to je bila Izdelava drobnih lesnih izdelkov. Leta 1974 sem naredil moderen hlev na izplakovanje s stolpnim silosom, od dalec naokrog so prihajali ogledovat »novost«. Kaj vse se je dogajalo v obdobju od vaših podjetniških zacetkov pa do danes? Ste imeli kakšno lastno vizijo za vaše podjetje? V vašem podjetju so bili v delo vedno vkljuceni tudi clani vaše družine, je tako tudi danes? Glede na to, da smo živeli v družini štirih generacij in imeli tri hcere, se je žena odlocila pustiti delo in se je raje posvetila domu, vzgoji in skrbi za ostarele starše. Ustanovili smo še drugo, novo podjetje Marincic d.o.o. za odkup, prodajo in predelavo lesa. Ob razpadu Jugoslavije smo zgubili jugoslovanski trg, ki je bil osnova za prvo podjetje. Nove možnosti za delo so se pokazale z osamosvojitvijo Slovenije in takrat smo se angažirali na slovenskem trgu in v izvozu žaganega lesa. Z najemom žage v Postojni in nato po stecaju Javorjeve žage v Pivki, ki smo jo rekonstruirali, tukaj poslujemo že 20 let. V delo so vkljuceni tudi mlajši clani družine, hci Vida je direktorica podjetja, njen mož vodi proizvodnjo, jaz sem upokojen, a pogosto pride prav tudi kakšna moja izkušnja kot prokurista podjetja. Danes ste upokojeni. Bili ste aktiven pri lovcih in še marsikje. Pravijo, da upokojenci nikoli nimajo casa. Ali pri vas to tudi drži? Ob vsem delu sem vedno našel cas za družbeno angažiranje. To je najbrž tudi dedišcina naše družine, ki je bila narodno-zavedna. Na 1. tržaškem procesu je bilo Foto: osebni arhiv g. Marincic sojeno mojemu ocetu in stricu. Oce je bil kot mladoleten oprošcen, stric pa je bil obsojen na 20 let jece. Oceta so nato leta 1940 fašisti zaprli in ga poslali v internacijo v južno Italijo, od koder se je vrnil 1945 z zavezniki v Trst in nato domov. Ponosen sem nanju, ker sta bila tigrovca. Moja družbena aktivnost se je zacela v skupšcini obcine Postojna, nato sem bil delegat v zboru obcin republiške skupšcine, v 1. Demosovem izvršnem svetu obcine Postojna, prevzel sem funkcijo predsednika Obmocne obrtne zbornice Postojna, ki sem jo opravljal 28 let. Trenutno sem predsednik Združenja žagarjev Slovenije in opravljam še nekaj funkcij na državnem nivoju v povezavi z obrtništvom in lesarstvom. Aktivnost ohranjam predvsem zaradi sebe in želje, da lahko pomagam mlajšemu rodu, imam 8 vnukov, tako se pocutim koristnega in sem srecen v širokem krogu svoje družine. Družini se zahvaljujem za vso podporo, še posebej ženi Mariji, ki se je v kljucnem trenutku žrtvovala za vse nas. Želite podati kakšno posebno sporocilo bralcem Pivškega lista? Za zakljucek najinega pogovora bi želel izreci tole misel: »Tisti, ki si sami režemo kruh, vemo, koliko truda je treba vložiti, da kos ni pretanek za nas, za naše zaposlene, za naše in njihove družine. Prav tako tisti, ki smo na trgu že desetletja, vemo, kako se spreminja oblast, tista, ki vpliva na nas in hoce odlocati brez nas. Ob ponavljajocih se krizah sem moral našo dejavnost v tej obcutljivi panogi, kot je lesarstvo, v preteklosti veckrat prestrukturirati. Po vec kot 50-ih letih aktivnega obrtništva in podjetništva se ne slepim, da je kriz konec. Poleg zdravstvene je še bolj nevarna politicna kriza, tiha a škodljiva, saj lahko vidimo, kako politiki gledajo bolj na lastne interese kot na skupne. Aktualne ukrepe vlade ob vseh dogajanjih zadnjega casa ocenjujem za koristne in dokaj uspešne in želim poudariti, da ne zahtevamo denarja, ampak poslovno okolje, ki bo omogocalo poslovanje na krutem globalnem trgu, kateremu pripadamo. Ne sreca, ne denar, ne posel nam ne da zadovoljstva, lahko pa nam oblast vse troje vzame, ce ne bomo sami poskrbeli in sodelovali z njo.« Še veliko bi se lahko pogovarjala z vami, saj živite bogato in pestro življenje, a vam moram žal zastaviti zadnje vprašanje, ki vas bo povabilo, da predlagate osebo, s katero bi lahko poklepetali v naslednjem obcinskem glasilu. Najlepša hvala za pogovor in vaše življenjske izkušnje, ki ste jih delili z nami. Glede na to, da je bila Kristina Šajn iz Pivke, doma z Baca, uciteljica in mamina prijateljica, predlagam, da naslednji pogovor namenite njej, ki je živela bogato in pestro življenje in je še danes kljub castitljivim letom aktivna in delovna gospa. Irena Margon ZGLEDNA TOCKA PIVKE Lepo je videti, da se naredi kaj dobrega za soobcane, hkrati pa ohranjamo naravo tudi v urbanem okolju. Pred Krpanovim domom na zelenici so bile na novo zasajene tri breze, da bodo nekoc dajale potrebno senco obcanom, ki hodijo tam mimo. Žal je bila lansko leto ena izmed mladih brez poškodovana, vzrok sicer ni bil poznan, bilo pa je žalostno pogledati mlado umirajoce drevesce. Prišla je nova pomlad in priložnost »popraviti« škodo. Letos so delavci podjetja Karso pred obcinskim praznikom zasadili novo drevesce, ki dopolnjuje trikotnik treh brez in veselo poganja svoje liste. Dejanje, vredno pohvale, obcanom pa želimo, naj se veselijo lepega zelenega okolja, ki pomirja. Pomladno in poletno obdobje je cas, ko kar vabi na naše vrtove in terase. V središcu Pivke, v ulici Pot na Orlek, je težko spregledati izjemno skrbno negovano, v cvetje odeto dvorišce gospe Marije Celhar. Okrog hiše je preko 60 razlicnih vrst rož in kot pravi lastnica, pritegnejo marsikateri pogled. Foto: Irena Margon VIT@VOX Z NOVO SKLADBO IN VIDEOSPOTOM Ponosni smo na še en izdelek naše pivške glasbene skupine Vit@vox, ki je ravno te dni, ob zacetku poletja, izdala svojo novo pesem in videospot z naslovom »Trik«. Gre že za tretjo avtorsko skladbo, ki tudi tokrat prihaja izpod peresa Alexa Volaska, saj se je podpisal pod besedilo, glasbo in aranžma pesmi. Tudi videospot priljubljene domace glasbene skupine razkriva našo lepo pivško okolico, saj je bil posnet na obmocju Pivke, Parij, Drskovc, Zagorja, Knežaka, Koritnic in Mašuna. Na režiserski stol se je usedel Klemen Grmek, z dobrima asistentoma Sašom Grmekom ter Manuelom Tomšicem. Scenarij za spot je napisal Silvo Celhar, delo v maski in make up-u pa je imela Nika Kranjc. Zelo pomembno, ce že ne cisto glavno vlogo v spotu pa igra avtomobil ... oldtimer VW hrošc, ki ga ima v lasti Uroš Dekleva iz »Štefetove kmetije«, ki jo tudi predstavljamo v tej številki Pivškega lista. KRESNA NOC Z MEŠANIM PEVSKIM ZBOROM POSTOJNA Foto: Aleš Nanut Foto: Ladislao Torresan Tradicionalno se je na dan poletnega soncevega obrata castilo vez z naravo in elementarnimi ter duhovnimi bitji, opravljali so se obredi za zdravljenje planeta, vidstva, ljubezni, ustvarjalnosti in zašcite. Zdi se, da sedanji cas prav klice po tem, da znova obudimo to, kar je praznovanje poletnega solsticija nekoc pomenilo. Naši predniki so namrec prepoznali, da je ta energetsko najmocnejši del leta primeren za vecje premike v zavesti. To je cas, da kot posamezniki in družba izrazimo jasno željo, kaj si želimo priklicati v življenje in kaj želimo odstraniti in pustiti za seboj. Z mocjo glasbe so pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Postojna skupaj z gosti v tem veceru priklicali ljubezen, prijateljstvo, povezanost in radost. Le-to so delili s številnimi obiskovalci, ki so v parku pri Društvu upokojencev Postojna ostali še dolgo po koncertu ter se ob hrani in pijaci družili. Na zacetku je nastopil mešani pevski zbor Burja - DU Postojna pod vodstvom Dušana Kafola. Nadaljevali so gostitelji vecera, ki so pod vodstvom maestra Matjaža Šceka z naborom ljudskih in umetnih pesmi zapeli. Vecer je obogatila Skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, ki nadaljuje družinsko godcevsko in pevsko tradicijo s tega konca Slovenije, posebej še iz vasi Velika Bukovica, od koder rod izvira. Zemljepisno se tu stikata Notranjska in Primorska, v glasbi pa se srecujejo in prepletajo sredozemski in alpski vplivi. Nacin njihovega glasbenega izvajanja sega od popolnoma zvestega izrocilu do svobodnejših predelav z avtorskimi posegi. Nina igra oprekelj (brano) in tržaško diatonicno harmoniko (plonarco), Gregor violino (škant), Romeo pa kontrabas (bas). Vsi trije tudi radi zapojejo. Mešani pevski zbor Postojna, ki obicajno z nastopom na kresnem veceru zakljuci pevsko sezono, je v tem nenavadnem letu prvic stal na odru. Pevke in pevci so še toliko bolj veseli zapeli, saj jim je kljub vsemu uspelo izpeljati že šesti tradicionalni kresni vecer. Katarina Temkova NOV GLASBENI PROJEKT PIVCANKE ELLE ROŠ Ella Roš, glasbenica, ki se vedno bolj uspešno uveljavlja na slovenski glasbeni sceni, je tik pred zacetkom poletnih pocitnic izdala novo, poletno pesem z naslovom 'Kiara', kjer je k sodelovanju snemanja videospota povabila tudi nam dobro poznane plesalke iz Športnega društva Pike iz Pivke. Gre za njen trenutno najvecji glasbeni projekt, saj se je na izdajo omenjene pesmi pripravljala kar 5 let, pri projektu pa je sodelovalo okrog 30 ljudi. Snemanje videospota je trajalo tri snemalne dni, prizore s pivškimi plesalkami so posneli v Stožicah. Pri snemanju so sodelovale: Janja Zamuda, Sanda Husic, Urška Korent in Anja Otonicar, vse tudi licencirane trenerke in aktualne državne Cheer Jazz prvakinje. Preostala snemalna dneva so snemali v STA Travel Cafe-ju v centru Ljubljane in v studiu Zoom. Kot je Ella napovedala že v januarju, se je v letošnjem letu posvetila izvajanju moderne pop glasbe in se nekoliko distancirala od svojega prvotnega glasbenega stila, s katerim je zacela KRESOVANJE NA STARI SUŠICI 24. junija 2020 se je na Stari Sušici ob cerkvi sv. Janeza Krstnika odvijalo tradicionalno kresovanje. Prireditev, ki se je je udeležil tudi podžupan obcine Pivka Boris Rebec, se je zacela ob 19. uri s sv. mašo, ki jo je daroval košanski župnik g. Zdenko Štrukelj. Po maši je sledil koncert pevske skupine Studenec pod vodstvom Irene Rep. Obiskovalci so bili navdušeni nad njihovim izborom pesmi in kvalitetno izvedbo. Po koncertu je sledilo druženje ob odlicnem golažu in dobri kapljici. Pred mrakom je clan vaškega sveta skupaj s podžupanom prižgal kres, ki je ves vecer osvetljeval prizorišce dogajanja. VS Stara Sušica POLETNA CAJANKA TOKRAT NA KAVARNIŠKEM VRTU Foto: Luka Blatnik Glede na razmere smo se v KD Lipa odlocili, da se udeleženci cajank srecamo kar na vrtu Kavarne Pivka. Zbralo se nas je kar 13 prav 29. junija, na sam pivški praznik z željo, da se malo pogovorimo in družimo ter izmenjamo izkušnje ali kakšne informacije. Za tokratno temo srecanja in pogovora smo izbrali prav pivški praznik. Ernest Margon je na kratko predstavil nastanek in razvoj župnijske cerkve in kraja, jaz pa sem predstavila sv. Petra kot osebnost, povzela sem iz vira Nika Kureta: praznicno leto Slovencev. Sveti Peter je bil preprost kafarnaumski ribic iz onstran Genezareškega jezera, imel je zelo cloveške lastnosti, bil je nebogljen, cloveški, svojega ucenika je celo trikrat zatajil in se potem bridko zjokal, razumel je ljudi in jim je bil blizu. Bil je prvi med Jezusovimi apostoli in kasneje prvi papež v Rimu. Leta 62 so ga usmrtili s križanjem. Ima pa Peter še vec simbolnih pomenov, kot Skala – na kateri bo sezidana Cerkev, v rokah pa drži tudi kljuce nebeškega kraljestva. Ob pokristjanjevanju evropskih narodov je nastalo veliko cerkva, posvecenih sv. Petru, pri nas v Sloveniji jih je preko 50. Najvec jih je nastalo v 13. stoletju, tudi pivška cerkev se omenja z zacetki okoli leta 1300. Svetnik je bil morda prav zaradi tako cloveških lastnosti priljubljen med ljudmi in je o njem nastalo veliko legend, zgodb pa tudi pesmi in ljudskih pregovorov. Irena Margon SPOMINJAMO SE STANETA POŽARJA Dan državnosti 25. junija 2020 smo nekateri clani Obmocnega združenja za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Pivka in Postojna pocastili z obiskom spomenika Staneta Požarja. Stane je s tvegano akcijo onesposobil orožje tankovskega bataljona v Pivki. Drugega julija 1991 je izgubil svoje mlado življenje za nas, za samostojno Slovenijo. V njegov spomin se je poklonila tudi podžupanija Jana Gržinic, ki je položila cvetje. Poseben pomen temu dogodku pa je dal Jadran Zafred, ki je bil prica umoru Staneta Požarja. Ob spominski plošci je obudil spomin na težak dogodek, ki mu za vedno ostaja v srcu. Prav tako je Andrej Želodec, ki je kot domoljub in junak deloval pri razminiranju Slovenije, obudil spomin na tiste težke case naše borbe proti okupatorski JLA. Marko Barle je v kratkem kulturnem programu prebral pesem Simona Gregorcica Mojo srcno kri škropite. Kratek govor pa je podala Majda Žužek v imenu Predsednika OO VSO Pivka in Postojna Ljuba Fabjana. Izpostavila je pomen domoljubja in zavzemanja za vrednote slovenske MOC SLIKE IN BESEDE V Društvu Vita Pivka so ponosni na svojega Modra kamela, 2019 clana Andreja Ciuho, sicer magistra prava (akril; 50 x 70 cm) ter diplomiranega ekonomista, po duši pa EKOLOGIJA - PESTICIDI velikega clovekoljuba, ekologa in umetnika, Pomen slike: ki mu je mar za dogajanje v družbi. Njegova Ekološki izziv z drugega dela so posebna in zato še posebej privlacna, zornega kota. Zaradi pehanja saj združuje kar tri elemente: sliko, poezijo po dobicku se v modernem in pomen. Z nekaterimi deli poboža dušo, z intenzivnem kmetijstvu vecino pa nastavlja ogledalo družbi. Slike so uporablja strupena sredstva vecplastne, znotraj ene slike je vec vsebin. proti škodljivcem, herbicidi in Slikam so priloženi komentarji, ki pojasnjujejo gensko spremenjene rastline. kompleksnost integracije. Nekatere slike, Tako pokrajino imenujejo podkrepljene s poezijo, so mocne, živobarvne tudi v prenesenem pomenu in bodo zagotovo pritegnile obiskovalce k „pušcava“. Ob onesnaževanju ogledu in razmišljanju o vec aktualnih resnicah, in pomanjkanju voda postaja ki jih ponujajo. Do zdaj sta bili izdani dve Ciuhovi voda strateška naravna pesniški zbirki: »Ti si tako lepa« ter »Crni in dobrina, ponekod na ravni beli biseri« in objavljeni trije radijski nokturni krvi, ki se jo tudi drago placuje, na SLO1 ter vec pesmi v revijah Apokalipsa ceprav bi morala biti javno in Mentor. Njegova dela so bila pod naslovom dobro. Od tod zlato tkana »Moc slike in besede« že veckrat razstavljena preproga z rdeco crto, ki in pohvaljena. predstavlja kri in modro, ki Društvo Vita Pivka predstavlja vodo. NA JURŠCAH PROSLAVILI DAN NAŠE DOMOVINE Kulturno društvo Juršce je praznik in rojstni dan države in domovine Slovenije proslavilo na predvecer dneva državnosti 24. junija ob 19. uri na Juršcah. Odmevala je naša himna, domoljubna poezija, lepe slovenske narodne in ljudske pesmi ter harmonika. V programu so nastopile pevke iz Logatca Sekstet Adoramus in otroci KD Juršce. Prireditev se je odvijala sredi vasi, tako da je vsak vašcan zacutil veselje in spoštovanje do domovine Slovenije. Poezijo so predstavile Gaja in Špela Felicita. Na harmoniko so nam zaigrali otroci KD Juršce: Tara, Matevž in Matic. Program je povezovala Urška Žužek. S svojo prisotnostjo nas je pocastila podžupanija obcine Pivka Jana Gržinic. Njen govor je pomenljiv zato v krajši obliki povzemam: ŽE ŠESTNAJSTI POHOD PO POTEH KAMNITIH PIVŠKIH KRIŽEV Kulturno društvo Lipa Pivka je po daljšem premoru zadnjo nedeljo v mesecu maju pripravilo že 16. pohod po poteh kamnitih križev. Pohoda se je udeležilo kar 24 pohodnikov vseh generacij od otrok do starejših, predvsem tradicionalno zvesti pohodniki, ki se radi udeležijo družabnega srecanja in jim druženje nekaj pomeni. Po dvomesecnem predahu so vsi udeleženci povedali, da so si že prav želeli, da se ponovno srecamo v vecjem številu. Težki oblaki niso napovedovali lepega vremena, vendar se pohodniki niso ustrašili. Ob prvih kapljah dežja so se najprej ustavili pri križu Za železnico, ki stoji na razpotju nedalec od cerkve sv. Petra v Pivki, nekdanjem Št. Petru. Je edino samostojno kamnito nabožno znamenje na Pivki, na katerem so vklesani kljuci sv. Petra. V letu 1952 je bil križ poškodovan. Ko je gospodar Lovrencinovih iz Pivke mimo njega peljal s parom volov gnoj na njivo, je po železniški progi prihrumel vlak, vola sta se splašila, zbezljala proti križu in ga podrla. Dolga leta je ležal razbit na tleh, leta 2009 pa je bil restavriran in postavljen na svoje mesto. Ustno izrocilo povezuje križ z zaobljubo zaradi kolere, ki je leta 1855 razsajala na Pivki, in v zvezi z njo omenja tudi pokopavanje mrlicev na bližnjem zasilnem pokopališcu nad železniško progo. Po stilnih znacilnostih pa je križ najverjetneje nastal v 18. stoletju. Pohodniki so pot nadaljevali proti Osojnici, nato so zavili do vasi Gradec, ki ima dva znamenita križa v vasi, tretji pa je postavljen ob reški cesti na razpotju za vas Gradec. Prvi križ v vasi stoji na živi skali Pri prelazu (1900) pred vrtom domacije Toniševih, v razpotju na zacetku vasi. Na kapitelu je z zacetnicama M. P. podpisan narocnik Matija Penko, po domace Markulinov iz Gradca, na bazi pa je letnica izdelave 1900. Križ je bil obnovljen leta 2004. Pri tem križu je bilo nekoc zadnje slovo vašcanov od pokojnika. Pohodniki so se ustavili še pri najstarejšem kamnitem križu v Gradcu, ki stoji na travnati parceli med domacijo Toniševih in potjo, ki vodi k cerkvi Svete Trojice nad vasjo. Po pripovedovanju je nekoc po nesreci vanj zadelo Toniševo žrebe z vozom in ga podrlo. Neki domacin je njegove kose zlepil in križ postavil na vrtu pri svoji hiši. Leta 2004 je bil na pobudo vašcanov križ restavriran v restavratorski delavnici v Novi Gorici in potem vrnjen na svoje mesto. Iz zgodovinskih virov je sklepati, da je najbrž za ta križ zaslužen leta 1699 rojeni domacin Gregor Penko, ki je postal mašnik leta 1723 in je umrl leta 1753. Križ je dal postaviti v neposredni bližini rojstne hiše. Križ je tako najbrž narejen v tem obdobju. V Gradcu so si pohodniki ogledali še lepo obnovljeno Markulinovo pivško hišo, nato pa med travniki zavili proti Petelinjam in Pivki, kajti pricelo je rahlo deževati, zato je bil cas za zakljucek pohoda. Pri Margonovih so se pohodniki še ustavili na palacinkah in kratkem kulturnem programu, ki sta ga pripravili mladi udeleženki Julija s skladbo na precni flavti in Zala na violoncelu. Irena Margon Spoštovani obcani! »Ivan Cankar je v svojem delu Kurent zapisal: »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje!« Poudarek je na veselih in to mi je všec! Seveda je clovek vesel takrat, ko je zadovoljen in v današnjih casih smo iz razlicnih razlogovtežko zadovoljni, ali nikoli zadovoljni. Pa bi lahko bili! Imamo svojo državo, že 29 let, en narod združen v njej, samostojno, neodvisno, evropsko politiko. Lepo domovino, varno, še vedno cisto… Dobro smo prestali prvo preizkušnjo epidemije in zagotovo bomo znali tudi naprej ravnati tako, da bo okužb in žrtev malo. Gospodarstvo se pobira, šolsko leto je zakljuceno. Zato vam želim, da bi se znali jutri veseliti, ne v velikih skupinah, po družinah. Veseliti tega, kar imamo in kar smo. In vsega, kar še bomo! Predvsem takrat, ko bomo znali biti bolj strpni, enotni, spoštljivi in povezani. Majda Žužek POLETJE V HIŠI KULTURE Z RAZSTAVO VOJSKA V MESTU Razstava z naslovom Vojska v mestu / Army and the City povezuje Pivko in Kocevje, dve mesti, ki sta zaznamovani z zgodovinsko prisotnostjo vojske, vojaških struktur in dejavnosti. V Kocevju so se med 2. svetovno vojno na eni strani zgodile pomembne odlocitve osvobodilne vojske za kasnejšo državno ureditev, na drugi pa je zaledje doživljalo genocid okupatorske vojske, ki je brisala z zemljevida vas za vasjo. Po letu 1945 je bila Obcina Kocevje sicer najvecja v R Sloveniji, a je bila vecina njenega ozemlja javnosti nedostopna, ker je bilo rezervirano izkljucno za vojaške namene pod režimom stroge tajnosti. Leta 1991 se je Kocevje znova pozicioniralo kot kraj pomembnih odlocitev osamosvojitvene vojske, od leta 1996 dalje pa poteka proces prefunkcionalizacije vojaških v turisticne objekte, medtem ko nekateri še ostajajo v funkciji izobraževanja vojske. Tudi mesto Pivka skozi celotno novejšo zgodovino zaznamuje prisotnost vojske. Zacelo se je že v tridesetih letih 20. stoletja, ko so Italijani zgradili kompleks kasarn nad naseljem Hrastje in vojaških utrdb v hribu Primožu kot del Alpskega obrambnega zidu. Kasarne je kasneje zasedla jugoslovanska vojska, danes pa so del kulturno­turisticnega kompleksa Park vojaške zgodovine. Prav tako je v Pivki, v vojašnici Stanislava Požarja, zgrajeni leta 1996, nastanjena edina oklepna enota SV. V bližini Pivke pa je tudi osrednje vadbišce SV, ki obsega poligon Pocek in strelišce Bac. V obeh mestih je prisotnost vojske vplivala na urbanisticno strukturo, njuno naravno okolje, vsakdanje življenje in gibanje ljudi, odnos prebivalstva do vojske, nenazadnje pa tudi na umetniško produkcijo. Kustosinji razstave Mojca Grmek in Lela Angela Mršek Bajda sta k sodelovanju povabili umetnike in umetnice, ki so tako ali drugace povezani z enim od obeh mest. To so Mina Fina, Denis Kraškovic, Lela B. Njatin, Klara Sax, Marko Šajn, Bruno Toic, Jaka Vatovec in Leon Zuodar. V delih, ki so jih prispevali za razstavo, prikazujejo vojsko iz drugacne, predvsem humorno-ironicne perspektive, kar spodbuja nov in svež nacin razmišljanja o njej. Vse to povzema tudi naslov razstave, ki se nanaša na znano TV serijo Seks v mestu / Sex and the City (1998-2004); ce serija na zabaven nacin prikazuje življenje sodobne urbane ženske in njen pogled na spolnost, si razstava ogleduje fenomen vojske (v mestu) kot specificno moško zadevo, ki ima korenine v seksualnosti. Ce je serija v casu, ko je nastala, razbijala tabuje o spolnosti, razstava postavlja pod vprašaj stereotipe o pomenu vojske nasploh in njeni vlogi v vsakdanjem življenju. Razstava bo v Hiši kulture na ogled celo poletje, septembra pa se seli v Galerijo KlopArt v Kocevju. Prijazno vabljeni k ogledu. ŠIVALI MASKE ZA DOM UPOKOJENCEV POSTOJNA Clani Kluba upokojencev v vzgoji in izobraževanju Obcin Postojna in Pivka smo v casu epidemije koronavirusa in glede na to, da druženja in skupnih aktivnosti ni bilo, ne povsem mirovali. V zacetku meseca aprila smo izvedli akcijo šivanja zašcitnih mask. Pridne clanice našega Kluba: Staša, Marija, Anica, Marica, Marina, Janja, Sandra so z veliko skrbnostjo sešile 78 zašcitnih mask iz pralnega materiala, ki smo jih ob pomoci clanov Civilne zašcite dostavili v Dom upokojencev Postojna, v njem namrec stanuje nekaj clanic našega Kluba. Prav tako pa smo imeli v mislih nesebicno delo zaposlenih, s cimer smo se jim želeli na ta nacin zahvaliti za težko in požrtvovalno delo. Vodstvo Doma upokojencev je zašcitne maske sprejelo z veliko hvaležnostjo. Dušan Kafol TOMOS JE ZAKON! Pred kratkim so prizadevni kalanski organizatorji znamenite »Tomosijade« oziroma srecanja ljubiteljev Tomosovih jeklenih konjickov, kljub korona krizi in zato nekoliko kasnejši izvedbi, ponovno uspeli organizirati ta dogodek. Oglasil se nam je Matjaž Mankuc, ki je takole opisal dogodek: »Pred 9 leti leta 2011 smo na Kalu pri Pivki organizirali srecanje ljubiteljev Tomosovih jeklenih konjickov. Prvo leto je bilo res nekaj posebnega, saj so nas ljudje spraševali, zakaj ravno Tomos in Tomosijada. Ko so dobili odgovor, da je bil Tomos zvesti spremljevalec vec generacij od 50­tih let dalje pa vse do današnjega dne, je zanimanje za ta dogodek zelo naraslo. Za organizacijo naše Tomosijade smo izbrali 25. maj. Na ta dan smo v naši bivši skupni državi praznovali dan mladosti in Tomos je neposredno povezan z mladostjo. Bil je sinonim za svobodo, mladostniško upornost ter navsezadnje prevozno sredstvo za vse. V preteklih letih smo na Kalu organizirali trase nekje do 80 km. Letos pa smo mejnik postavili še nekoliko dlje in odpeljali 153 km dolgo traso. Na to pot se nas je odpeljalo 48 mopedistov, kar je nekoliko manj, kot v prejšnjih letih, ko nas je bilo tudi preko 90 udeležencev. Ja, nekateri ne verjamejo, da lahko tudi s Tomosom premagaš take razdalje. Pot nas je vodila s Kala skozi Pivko proti Hruševju, kjer smo imeli prvi postanek. V gostilni Milena so nas lepo sprejeli ter nas okrepcali s pijaco. Pot nas je vodila naprej proti Krasu. V Dutovljah smo zavili proti Gorjanskemu ter v Komen. V Komnu smo se najedli okusnega golaža, da nam ne bi opešale moci. Pot smo nadaljevali v Branik ter po dolini reke Branice do vasi Goce. Tam smo si na domaciji Žvokelj ogledali prelepo vinsko klet. Domacini so nas pogostili z domaco kapljico ter okusnimi prigrizki. Naslednja postaja je bila Vipava ter Podnanos, kjer smo zavili proti Vrabcam ter Dolenji vasi. Vreme ter Vremska dolina je bila naslednja postaja za postanek ter krajši oddih za naše jeklene konjicke. Od tu smo pot nadaljevali nazaj na Kal, kjer je bila koncna postaja ter pogostitev vseh udeležencev kalanske Tomosijade. Vecjih okvar ni bilo, zato smo še enkrat dokazali, da je ugasli Slovenski ponos Tomos res zakon in mu velja zaupati. V bodoce si še želimo organizirati našo kalansko Tomosijado in so ob tej priliki povabljeni vsi ljubitelji Tomosov in njihovi simpatizerji.« Kalanom in vsem ostalim, ki jim pri tem pomagajo, seveda iskreno cestitamo tudi pri Pivškem listu in se zelo veselimo naslednjega leta, castitljive 10. obletnice tega dogodka. Silvo Celhar STARODOBNIKI SO SE POSTAVILI NA OGLED Oldtimer club Postojna – društvo ljubiteljev starodobnih vozil je konec maja meseca v prijetnem naravnem okolju na Poljanah nad Postojno izpeljalo redno letno skupšcino. Udeležba je bila kljub pandemiji korona virusa, dokaj številcna, prisotni so bili še iz sosednjega društva Balila Divaca pa tudi lastniki starodobnikov iz obcine Pivka. Po jedrnatem in ne predolgem obcnem zboru je sledila tudi delovna akcija na nekdanji vojaški betonski gradnji na lokaciji Poljane, ob prijetnem druženju pa ni manjkal niti pasulj iz obnovljene društvene premicne vojaške kuhinje. Prisotni clani društva in simpatizerji so po skupšcini poslušali še predavanje na temo elektricne polnilnice in elektricna vozila, ki se vse bolj pojavljajo v Postojni pa tudi v Pivki. starodobnih vozil Postojna 2020. Verjetno najvecja družabna prireditev v Postojni V zacetku junija se je 24 clanov in po pandemiji, je v soboto 27. junija, privabila številne obiskovalce in vec kot 120 privržencev društva s starodobnimi in starodobnih in tudi drugacnih vozil - od koles do mopedov in dragih limuzin. Prireditev meddobnimi vozili že udeležilo letošnje je imela ob pozdravnih nagovorih še obilo drugih zanimivosti, torej prava paša za oci, prve otvoritvene vožnje. Pot jih je vodila – tržnica, srecelov, gasilska vaja, ogled Postojnske jame, panoramska vožnja skozi na Kocevsko, v juniju pa je sledilo tudi bližnja naselja in še bi naštevali. domace, že 15. tradicionalno srecanje Brane Fatur IZ KUFRA STRICA ANTONA ŠENTPETRSKA KNJIŽNICA ŽE V LETU 1908 Vsebina kufra strica Antona me vedno znova preseneca. V roke mi je prišel zajeten zvezek z naslovom »Zapisnik knjig in izposojevalna knjiga Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Št. Peter na Krasu«. Zanesljivo je bilo tudi to društvo plod narodno in gospodarsko prebudnega dela sociologa, pisatelja, teologa, publicista in casnikarja Janeza Evangelista Kreka. Zvezek je dokaz o knjižnicni kulturi v našem kraju pred 112-imi leti. Ocitno se je natancni stric Anton Žele, izšolan avstrijski uslužbenec, zavedal pomena kulture in ohranjanja zgodovinskega spomina, za kar sem mu res hvaležen. Predvidevam, da je bil stric kot izobražen uradnik, knjižnicar v tej knjižnici. Janez Zabukovec v knjigi Slavina (1910) navaja, da je imelo izobraževalno društvo 92 clanov in clanic, mešani pevski zbor in knjižnico s 324 knjigami. Sedež je imelo v hiši, ki je bila last hranilnice in posojilnice, zgrajeno leta 1903, v kateri so bili obcinski urad, gasilno društvo in kmetijska podružnica, knjižnica pa je imela svoj prostor v hranilnicni dvorani. To je stavba poleg sedanjega gasilskega doma. Ne vemo, do kdaj je knjižnica delovala, Vsekakor je bilo pozneje prelomno leto 1920, ko je Italija z Rapalsko pogodbo dobila kar tretjino slovenskega etnicnega ozemlja, tudi naše kraje. Z nastopom fašizma se je zacelo preganjanje slovenske besede. Iz listica, dodanega v zvezek, izvemo nekaj statistike o društveni knjižnici. Prebranih knjig v letu 1910/12 je bilo 389, naslednje šolsko obdobje 222 in v letu 1913 do obcnega zbora kar 862. Lep napredek v bralni kulturi. Podatek na listicu je, da je imela 15. junija 1913 knjižnica 431 knjig. Prvi del zvezka je Zapisnik knjig, iz katerega izvemo, da je bilo v knjižnici 437 knjig. V knjižnici so imeli lepo zbirko Mohorjevih koledarjev iz konca 19. stoletja, pa tudi knjig Slovenskih vecernic je bilo lepo število. Veliko je bilo prakticnih knjig za dom, poljedelstvo in živinorejo (Lepo vedenje, Slovenski cebelar, Domaci vrtnar, Narodni gospodar, Domaci živinozdravnik, Umno kletarstvo, Poljedelstvo). Seveda ni manjkalo knjig z versko tematiko: Lurški dogodki, Sv. Ciril in Metod, Romanje v Kelmorajn (nemško mesto Köln am Rein, poslovenjeno Kelmorajn), Na Jutrovem in druge. Otroška in mladinska literatura je tudi imela pomembno vlogo v knjižnici. Hranili so veliko letnikov revij Angelcek in Vrtec, ki sta bili namenjeni otrokom in mladini in vec letnikov Drobtinic, zbornika poljudnega branja za mladino pa tudi starejše bralce. Vrtec (prvotno Vertec) - casopis s podobami za slovensko mladost, je izhajal med leti 1871 in 1945. V njem so objavljali znani pesniki in pisatelji: Dragotin Kette, Marija Kmet, Fran Levstik, Anton Medved, Josip Murn – Aleksandrov, Fran Saleški Finžgar, Ivan Cankar in drugi. V zapisniku knjig je opomba, da so obe zbirki podarili krajevnemu šolskemu svetu v Št. Petru, naducitelj je bil takrat Mihael Kalan, oce Ludovike Kalan. Tudi Drobtinice, slovenski zbornik poljudnega berila za mladino in starejše bralce, ki so izhajale med leti 1846 in 1901, so našle svoje mesto v knjižnici društva. Njihov ustanovitelj je bil Anton Martin Slomšek. V knjižnici je bilo veliko revij iz obdobja prehoda iz 19. v 20. stoletje. Tako najdemo vec letnikov Doma in sveta, ki je bil pomemben slovenski literarni mesecnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944. Tržaški pisatelj Boris Pahor se spominja, da se je v letih vstajajocega fašizma na materini domaciji v Mrzleku iz Doma in sveta ucil slovenšcine. Veliko je zgodovinskih knjig. Med njimi je Valvazorjeva Vojvodina Kranjska, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, Naš cesar in druge. Ne manjka tudi slovenskega leposlovja. Bralci so lahko izbirali med deli Stritarja, Vodnika, Detele, Cankarja, Meška in drugih. Dobro je bilo zastopano tudi tuje leposlovje. Tako so bralci lahko prebrali Shakespearovega Kralja Leara ali Beneškega trgovca, Tolstojevo Moc teme, ali pa posegli po »detektivskih povestih Sherlocka Holmesa. Castno mesto v knjižnici je imelo tudi delo Janeza Zabukovca, župnika v Slavini, Slavina iz leta 1910, ki je pomemben zgodovinski vir za naše kraje. Zadnja knjiga, vpisana v zapisnik knjig, je Zlocin v Sarajevu, to je pa že zora prve svetovne vojne. Izposojevalna knjiga je seznam clanov knjižnice, med katerimi so iz vasi Petelinje, Trnje, Klenik, Radohova vas, Hrastje in Št. Peter. Marsikdo lahko najde v njej svoje prednike. Naj omenim le nekaj clanic in clanov knjižnice po posameznih krajih. Iz Trnja so med njimi: Belavec Janez, Smrdel Marija, Maver Ana, Fatur Marija, Margon Ivana, Margon Terezija, iz Petelinj pa Smerdel Andrej, Oražem Janez, Adam Janez, Kristan Katarina, Penko Marija, Zorec Jože, Šabec Jože in Dekleva Marija. Številni bralci so bili iz Klenika: Smerdel Anton, Rotar Anton, Vodopivec Helena, Cesnik Ignac, Smerdel Janez, Vodopivec Marija, Maticic Anton, Cesnik Lovro. Iz Radohove vasi so bili, med drugimi: Rebec Josipina, Krnel Antonija, Rebec Antonija, Cvetnic Ivana, Krnel Jernej, Medica Terezija, Žele Jože in Lindic Miha. Iz Hrastja so bili clani Raspotnik Franc, Žele Anton, Šonc Albin, Penko Karol in Pirnat Marija. Številcnejše je bilo bralstvo v Št. Petru. Med clani so navedeni: Krivec Marija, Bevk Peter, Smerdel Anton, Celhar Ivana, Žele Marija, Bergoc Franc, Posega Ivana, Žitko Franc, Požar Jakob, Krnel Matija, Mlakar Anton, Habjan Henrik, Sila Stanko in drugi. Zanimivo je, da so bili clani knjižnice tudi od drugod. Tako so v seznamu vojak Rojc Janez, kaplan Kramaric Ivan iz Slavine, Laknar Franc – vojak varovanja proge, dacar Drnovšek Franc in Grilc Jožef iz Velesovega pri Kranju. Clanica Mezgec Antonija ima naslov Debeli Kamen, najbrž je bila to gozdarska hiša ali gostilna. Poleg dacarja je le pri Pirnat Mariji v Št. Petru opomba: soproga g. organista. Med stranicami zvezka sem našel drobcen listic, ki spricuje solidarnost med ljudmi tistega casa, ki so živeli v skromnih razmerah casov pred vojno vihro prve svetovne vojne. Listic z datumom 9. februar 1915 sporoca, da so v akciji deželnega odbora v pomoc rodbinam vpoklicanih vojakov kot dohodek veselice, ki jo je priredil damski komite v Št. Petru, zbrali 266,20 kron. V kolikor bi katerega izmed bralcev zanimalo, ali so bili med clani knjižnice njegovi predniki, se lahko oglasi pri avtorju tega prispevka. Ernest Margon POHOD IN SV. MAŠA ZA DOMOVINO Na 29. praznik Dneva državnosti so clani Nove Slovenije – kršcanskih demokratov iz Pivke pripravili tradicionalni pohod iz Hrastja na Šilentabor, kjer sta kneški župnik Lojze Milharcic in pivški župnik Marjan Škvarc darovala mašo za domovino. Jutranji dež ni pregnal najbolj zavzetih pohodnikov, tako jih je deset iz Hrastja krenilo na pot s slovensko zastavo na celu. Pohod in maša za domovino sta bila organizirana že 8. leto zapored. Dan prej pa sta v znak spoštovanja predsednik obcinskega odbora Nsi Ernest Margon in obcinski svetnik Nsi Teodor Bencic položila cvetje ter prižgala sveco pri obeležju v Hrastju v spomin na Stanislava Požarja, domacina, ki je bil žrtev agresorske JLA med vojno za samostojno Slovenijo. Pohodniki so prinesli na Šilentabor slovensko zastavo in jo postavili na obzidje pred cerkvico sv. Martina. Tocno opoldne so imeli sveto mašo za domovino. Gospod Milharcic je v nagovoru poudaril, da imamo prelepo domovino. Izpostavil je, da je to prostor, kjer smo doma, kjer imamo dom. Dom pa nas vedno povezuje z družino in še posebej z materjo. Ko govorimo o domovini, pa je omenil ocetnjavo, izraz, ki pomeni, da se lahko v mislih na domovino obracamo k ocetu. K Bogu se obracamo kot k ocetu, ki nas ima rad, zato smo lahko hvaležni, da imamo tako domovino, kjer ne bi smelo biti prostora za razhajanje, ampak bi morali živeti složno. K maši je prišlo blizu 100 vernikov iz vseh koncev s Pivškega, iz Košanske doline, iz Postojne in iz krajev onstran Javornikov. Pred zakljuckom svete maše je ob prazniku zbrane nagovoril predsednik Obcinskega odbora Nove Slovenije Pivka in Regijskega odbora Kras Ernest Margon. Poudaril je, da kljub veliki moralni, ekonomski in duhovni krizi, ki smo ji prica, ne smemo obupati, ampak je treba vzgajati sebe in mlade v domoljubju in ljubezni do lastne države. Po koncanem mašnem obredu in kulturnem programu so romarji nazdravili domovini in se zadržali v prijateljskem klepetu pred cerkvijo, saj jim je bilo spremenljivo vreme zares naklonjeno. Irena Margon ZLATOMAŠNIK, KI JE SLUŽBOVAL TUDI V TRNJU Zadnjo junijskonedeljo je imel na Premu v cerkvi sv. Helene (ob varnostnih ukrepih zaradi pandemije) zlato mašo tamkajšnji duhovnik Anton Lican. Rojen je bil leta 1943 v Podgrajah pri Ilirski Bistrici, v duhovnika pa posvecen natanko pred 50 leti 28. junija 1970 na Sveti Gori. Slavljenec je doslej maševal v raznih krajih na Primorskem, Cerkno, Tolmin, Knežak … najdlje, kar 20 let v Hrušici, leta 1971 nekaj mesecev tudi v Trnju. Zadnjih 14 let mašuje na Premu, kjer tudi živi, kot duhovni pomocnik pa pomaga tudi v Ilirski Bistrici in na Suhorju. V lepo okrašeni premski cerkvi, eni najvecjih v tem delu, ki se ponaša tudi s freskami Toneta Kralja iz leta 1921 (prav sedaj jih restavrirajo), se je zbralo lepo število faranov od blizu in dalec, tudi njegovi številni sorodniki. V znak hvaležnosti za njegovo delovanje in ljubezni do tega poklica so mu poklonili košarico dobrot, najbolj pa se je razveselil darila Premcev in faranov okoliških vasi - SREBRNOMAŠNIK MARJAN ŠKVARC V ponedeljek, 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, smo v Še posebej so mu cestitali županRobert Smrdelj, Zinka Vadnjal Pivki praznovali 25-letnico mašniškega posvecenja našega v imenu Karitas, Miran Žitko v imenu dobrodelne delovne župnika. Gospod Marjan Škvarc prav letos obeležuje tudi 20 let skupine »Bejž ce uejdeš« in pivški gasilci. duhovniškega delovanja na Pivki. Ker živimo v posebni situaciji zaradi nevarnosti okužb s koronavirusom, smo se župljani Po slovesni maši so se verniki še dolgo zadržali na župnijskem držali priporocil o obnašanju v vecji skupini ljudi. Slovesni maši trgu in nazdravili gospodu Marjanu še na mnoga leta. so se pridružili tudi okoliški duhovniki: Niko Štrancar, Zdenko Štrukelj, Lojze Milharcic, Bogomir Trošt, Slavko Rebec in mlad duhovnik Gabrijel Kavcic, doma iz Gor nad Spodnjo Idrijo, ki pa trenutno v Rimu dela doktorat iz moralne teologije. K svecanosti pri maši so prispevali posamezni verniki, ki so z božjo besedo obogatili mašo, in pevci, ki so z mogocno pesmijo spremljali mašno slovesnost. Gabrijel Kavcic je imel slavnostnopridigo, v kateri je spregovoril o srebru kot žlahtni kovini, za katero se je potrebno zelo truditi, da se jo izkoplje, nato stali in oblikuje. Nato pa je zanj treba vedno skrbeti in ga lošciti. Metaforo je uporabil v zvezi z duhovniškim poklicem, do katerega je težko priti, še težje pa je vztrajati in ga krepiti. V nagovoru se je Irena Margon v imenu župnijske skupnosti gospodu Marjanu zahvalila za dolgoletno opravljanje duhovniškega poklica, vložen trud za dobro delo, pobude in sodelovanje, podpiranje humanitarnega dela in za njegove molitve. V imenu celotne župnije mu je Marko Požar izrocil dar, ki ga bo spominjal na župljane v Št. Petru – Pivki. Izrocili so mu štolo, ki ga bo spremljala pri Božji daritvi. Na njej sta izvezena simbola DOBRI PASTIR in BREZMADEŽNA, ki izražata držo dobrega in skrbnega duhovnika. Poleg so darovali tudi dar, ki je namenjen, da lahko tudi duhovnik poskrbi za svojo dušo in telo. Izrocili so mu tudi rocno izdelano vošcilnico z motivom rožnega venca s srebrnimi jagodami, ki simbolizirajo praznik srebrne maše in molitve vernikov, s katerimi se zahvaljujejo za vso duhovno oskrbo. Foto: Ernest Margon ZGODOVINSKI USPEH PIVŠKIH KEGLJACIC Po tri mesecni prekinitvi kegljaških tekmovanj pod okriljem Kegljaške zveze Slovenija (vzrok pandemija) se je v juniju z zadnjima dvema krogoma zakljucila ligaška sezona 2019/20. Le–ta bo z velikimi crkami zapisana v anale pivškega kegljanja, saj so v sezoni, ki se je pravkar koncala, dosegli dalec najvecji uspeh v svoji zgodovini. Ženska clanska ekipa KK Pivka se je namrec uvrstila v našo najkvalitetnejšo 1 A kegljaško ligo, kar je obenem najvecji ekipni klubski dosežek.V tej sezoni so Pivcanke nastopale v 1 B ligi in prvenstvo koncale na prvem mestu. V 16 krogih so v devetclanski ligi dosegle 14 zmag, bile dvakrat poražene in skupno osvojile 28 tock. Druge so bile Litijanke, ki so obakrat premagale Pivcanke in tretje Trebanjke, oboje so zbrale po 17 tock. V predzadnji tekmi so v gosteh s 7 : 1 ugnale Ograjco (Ljubljana), v zadnjem pa so na svojem kegljišcu v Krpanovem domu s 5 : 3 premagale še Belokranjke iz Crnomlja. Tako se je z velikim, kar nekoliko pricakovanim uspehom, koncalo 10-letno obdobje, v katerem so Pivcanke Iztok Kovac, trener ekipe: »Z osvojitvijo prvega mesta sem zelo po nekaj let nastopale tako v tretjeligaški zadovoljen, prav tako z igranjem vseh deklet v ekipi. Delovali kot v drugoligaški konkurenci. Tokrat so si smo kot eden, dobro smo trenirali in uspeh ob taki angažiranosti napredovanje zagotovile že štiri kroge pred ni izostal. S takim pristopom se ne bojimo nastopanja v ekipnem koncem tekmovanja. Ženske ekipe, tako državnem prvenstvu, kjer ciljamo na visoko uvrstitev. Naj omenim, mlajše kot clanice, že vec kot desetletje vodi da bomo poskušali v klub pripeljati znano igralko. Letošnji premor trener Iztok Kovac, ki je bil do nedavnega bo kratek, pricenjamo 15. avgusta, del priprav bomo opravili tudi v tudi sila uspešen strateg slovenskih mlajših tujini.« ženskih reprezentanc. Ekipa je sestavljena iz domacih mladih deklet, le tri igralke so Že na zadnji domaci tekmi je ekipa od KZS za osvojeno prvo mesto starejše od 25 let, med njimi tudi pomocnica prejela pokal, vse igralke pa medalje. Za velik uspeh pa so jim po zadnjem trenerja Zagorka Panic. Letošnja edina ligaškem metu cestitali tako podžupanja Jana Gržinic, predsednik KK okrepitev je bila obetavna mlada igralka iz Pivka Andrej Godina in dosedanji dolgoletni predsednik Ernest Margon. Novega mesta Iris Zoran, ki je v Pivko prišla Naj omenimo, da bodo v sezoni 2020/21 v 1A ženski kegljaški ligi prav na pobudo njenega reprezentancnega nastopale kar tri ekipe iz Obmocne kegljaške skupnosti Notranjska, kar trenerja. Ekipa je kljub mladosti že dovolj se doslej še ni zgodilo. V desetclanski ligi bo kot aktualni državni prvak izkušena, za njimi je kar nekaj ligaških nastopal KK Proteus Postojna, KK Brest Cerknica in novinec KK Pivka, sezon, v njej po rezultatih izstopa mlada torej sosedskih derbijev na pretek. reprezentantka do 23 let Nataša Radic, pa Brane Fatur tudi kadetinja Leja Pašic je sila obetavna. BALINALI SMO NEPRETRGOMA 24 UR 3. julija se je ekipa Rešta (Luka Štunf, Samanta Štunf, Renato Kastelic, Andrej Kastelic in Gregor Korošec) udeležila desetega 24-urnega maratona na Cesti pri Vipavi, ki je tekmovanje s finalno igro zakljucila naslednji dan, torej 4. julija ob 20. uri zvecer. Prijavilo se je 16 ekip in balinalo se je 24 ur brez spanja. Ekipe so lahko pocivale le med cakanjem na naslednjo tekmo. Ekipe so bile v mocnih zasedbah, vendar se je ekipa Rešta z medsebojnim bodrenjem, veliko pozitivne volje in energije uvrstila na 2. mesto. Turnir so organizatorji zelo lepo izpeljali, obljubili smo, da se drugo leto zopet vrnemo. Ekipa Rešta BREZPLACNA REKREACIJA ZA STAREJŠE Športna zveza Pivka organizira v sodelovanju s športnimi društvi celoletno brezplacno rekreacijo za starejše. Organizirali bomo tudi priložnostna tekmovanja, zimske lige in druženja. Vabimo vse starejše obcanke in obcane, da si izberejo svojo panogo in se udeležijo vadbe. Predsednik Športne zveze Pivka, Matej Lepej BALINANJE ATLETIKA Balinarska dvorana v Pivki Stadion v Pivki • Ženske: vsak ponedeljek in sredo od 15.00 • Ženske in moški: vsako sredo in nedeljo do 17.00 • Aktivna vikenda na Mašunu (10. - 12.07.2020 in • Moški: vsak torek in cetrtek od 16.00 do 18.00 21. - 23.08.2020) Balinišce v Košani (maj - oktober) • Ženske in moški: vsak ponedeljek, sreda in Informacije: atletskiklubpivka@gmail.com petek od 19.00 do 21.00 KEGLJANJE Kegljišce v Krpanovem domu• Ženske in moški: vsako sredo in petek od 10.00 do 12.00 NAMIZNI TENIS, PIKADO, ŽENSKATELOVADBA, STRELJANJE, ŠAH Informacije: Društvo upokojencev Pivka BALINARSKI MESEC V PIVKI Po dolgotrajnem premoru zaradi korona virusa in glede na dovoljenje države za izpeljavo športnih tekmovanj se je balinarski klub Oro Met Pivka odlocil, da zacne pocasi postavljati balinanje na svoje tire. Treningov so se v maju zaceli udeleževati skoraj vsi registrirani tekmovalni clani in tako smo se odlocili, da priredimo mesec balinanja in izpeljemo nekaj tekmovanj v našem kraju. Razposlali smo vabila in odziv je bil zelo presenetljivo pozitiven. 24. 5. 2020, ŽENSKE KLUBSKE DVOJKE 1. mesto Tomažic Danjela in Cucek Silva 2. mesto Pevec Ana in Faganel Lara 3. mesto Štunf Samanta in Švara Mia 30. 5. 2020, MOŠKE KLUBSKE DVOJKE 1. mesto Koren Dejan in Žužek Matej 2. mesto Kragelj Mitja in Kavcic Borut 3. mesto Grlica Darko in Štunf Drago 4. mesto Hrvatin Erik in Hrvatin Dušan 6. 6. 2020, MEDNARODNI TURNIR ONA-ON 1. mesto Jelovica Nives in Jelovica Davor 2. mesto Štunf Samanta in Zdauc Martin 3. mesto Švara Mia in Kastelic Andrej 4. mesto Abram Tjaša in Jagodnik Marko 14. 6. 2020, ŽENSKI MEDNARODNI TURNIR 1. mesto Deskle 2. mesto Oro Met Pivka 3. mesto Pivka 4. mesto Brinj Povir 21. 6. 2020, PIVKA OPEN 1. mesto Šircelj David in Molicnik Gregor 2. mesto Ceh Erik in Požar Simon 3. mesto Sedmak Andrej in Markocic ter Zdauc Martin in Bašic Robert Otroci iz balinarskega kluba Oro Met Pivka so se udeležili v Kortah tekmovanja U-11 (bližanje v krog), U-14 (posamezno) in U-18 (posamezno). Na tekmovanju U-18 sta se med prvih osem uspeli uvrstiti Rebecca Martulaš in Mia Švar. Za dobro igro cestitamo tudi dekletoma Aneti Fidel in Mii Žigman. Punce je na tekmovanju spremljal tudi trener mladink in clanic Toni Trobec. Na tekmovanju U-11 so se otroci udeležili bližanja v krog in dosegli lepe uvrstitve, Žiga Štunf 3. mesto, Kantar Andraž 4. mesto in Žan Štunf 9. mesto. Balinarski klub Oro Met Pivka Ženski mednarodni turnir GREEN TOUR SLOVENIA IZ PIVKE PONUJA NAJEM GORSKIH KOLES ZA DOPUST Celotna družina lahko za cel teden najame kolo po ceni za najem enega kolesa. Kolesa vam pripeljejo na dom in ga po koncanem najemu prevzamejo. Vse informacije in rezervacije dobite na telefonski številki 040 818 253 (Tibor). VABILO K ODDAJI PREDLOGOV ZA UPORABO ŠPORTNE DVORANE SKALA Obcina Pivka vabi športna društva, skupine in ostale zainteresirane, da podajo predloge za uporabo vecnamenske športne dvorane v Pivki. Predloge je potrebno oddati pisno na obrazcu, ki je dosegljiv na spletni strani www.pivka.si. Predloge lahko oddate najkasneje do 1. avgusta 2020 na e-naslov erika.kovacic@pivka.si ali po pošti na naslov Obcina Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka, opremljene s poštnim žigom do vkljucno 1. avgusta 2020. TUDI DOMACI KOŠARKARJI ZNOVA USPEŠNI NA 3X3 TEKMOVANJU V juniju je bila Športna dvorana Baza v Ljubljani prizorišce prvega letošnjega kvalifikacijskega turnirja za državno prvenstvo v ulicni košarki. Veliki zmagovalci 3x3 košarke so na uvodnem druženju v clanski konkurenci postali stari znanci, igralci Pirana – Adin Kavgic, Simon Finžgar in dva igralca iz našega košarkarskega prostora Anže Srebovt in Tilen Zalar, ki je zamenjal poškodovanega Gašperja Ovnika. Branilec Tilen Zalar je tako Pivcan kot Postojncan, košarko je igral dolgo let za Plamo Pur (Ilirska Bistrica), še prej za prvoligaško Postojno, kjer je tudi sedaj, vendar pri domacem drugoligašu. V prihodnjem obdobju bo še nekaj turnirjev, finalni naj bi bil 8. avgusta v Ljubljani, a bo vse odvisno od nepredvidenega koronavirusa. Kvartet KK 3x3 Piran pa seveda najbolj zanimajo olimpijske kvalifikacije, ki so uradno preložene na leto 2021. Najboljša slovenska ekipa naj bi nastopila na turnirju v Indiji (Bengolare), dodatni naj bi bil v Debrecenu (Madžarska), kjer bosta na razpolago še dve zadnji vstopnici za olimpijski Tokio. Brane Fatur MATIC REBEC ODHAJA K NEMŠKEMU PRVOLIGAŠU Slovenski reprezentant Matic Rebec, ki ga Pivcani pogosto omenjamo tudi kot svoj ponos, saj je otroštvo preživel v Pivki ter tukaj tudi zacel igrati košarko, predanost temu športu pa ga je ponesla v najboljše slovenske klube, kot so Helios, Rogaška in Krka, se je v maju dogovoril za sodelovanje z novim klubom. V novi sezoni bo namrec nosil dres nemškega prvoligaša Rasta Vechta, ki je v dosedanjem poteku nemške lige pristal na 6. mestu. Matic Rebec je v tej sezoni igral za Cibono, kjer je v Ligi ABAbeležil po sedem tock, 2.5 skoka in 4.6 podaje. 25-letni košarkar, ki je s slovensko reprezentanco leta 2017 osvojil naslov evropskega prvaka, se je v preteklosti preizkusil tudi v Srbiji (FMP), Španiji (Gipuzkoa) ter v Rusiji (Enisey). DKH TINA JAKOVINA SE SELI K BELGIJSKEMU PRVOLIGAŠU Nov klub za novo sezono je našla tudi Pivcanka, slovenska reprezentantka Tina Jakovina. V belgijski košarkarski klub odhaja skupaj z reprezentancno soigralko Aleksandro Krošelj. Belgijski prvoligaš Kangoeroes Basket Mechelen je sezono, ki se je zaradi epidemije koronavirursa zakljucila pred zacetkom koncnice, koncal tik pod samim vrhom lestvice. V novi sezoni bo klub igral tudi v evropskem pokalu, ki je drugo najmocnejše klubsko tekmovanje v Evropi. Pivcanka Tina Jakovina je v zadnji sezoni branila barve nemškega prvoligaša Wasserburg, kjer je v povprecju dosegala 9,1 tocke in 3,5 skokov na tekmo. Pred sezono v Nemciji je 28-letna in 183 cm visoka Jakovina v tujini že igrala v Italiji in na Madžarskem, pod slovenskimi koši pa je bila clanica Pivke, Grosuplja, Triglava in Celja. DKH Foto: KZS Foto: KZS Torek | 21.7. | 20.30 Koncert VAZZ & BAND Sreda | 22.7. | 19.00 Otroška sreda s HIŠO EKSPERIMENTOV Cetrtek | 23.7. | 21.00 Blues vecer IVO & THE TOOLS org.: Jazz Hram Torek | 28.7. | 20.30 Vecer oddaje PRIJATELJI OSTANIMO PRIJATELJI Sreda | 29.7. | 19.00 Otroška sreda s HIŠO EKSPERIMENTOV Cetrtek | 30.7. | 21.00 Gypsy swing vecer DAMIR KUKURUZOVIC DJANGO GROUP org.: Jazz Hram Petek | 31.7. | 20.30 Koncert KINGSTON Torek | 4.8. | 20.30 Koncert INTIMNO Z LARO JANKOVIC (v atriju IZRK ZRC SAZU) Sreda | 5.8. | 19.00 Otroška sreda s HIŠO EKSPERIMENTOV Organizator si pridržuje pravico do spremembe ali odpovedi programa. Koncerti in predstave bodo potekali po priporocilih NIJZ. Obiskovalce naprošamo, da upoštevajo navodila ob vstopu na prizorišce. Cetrtek | 6.8. | 21.00 Vokalni jazz vecer MARTINE THOMAS & BLACK COFFEE org.: Jazz Hram Petek | 7.8. | 20.30 Rokenrol vecer OSCAR CHERSA & THE FLAMING STARS BAND Torek | 11.8. | 20.30 Projekcija filma ZA PAVLA KNOBLA SKOVANO Sreda | 12.8. | 19.00 PASJI DAN Petek | 14.8. | 20.30 Koncert KLAPA CAMBI AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA (www.pivka.si) nedelja, 26. julij ob 9. uri, izpred Ekomuzeja v Slovenski vasi KULINARIKA PIVŠKIH JEZER – KOLESARJENJE MED PIVŠKIMI JEZERI (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera, 25 eur/osebo, informacije in prijava: 040 818 253) petek, 31. julij, od 19.30 do 22. ure, Ekomuzej NOCNE PTICE PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER (organizirata: TD Pivka in Krajinski park Pivška presihajoca jezera) sobota, 1. avgust ob 9. uri, parkirišce Parka vojaške zgodovine SPREHOD OD »AJZENPONA« DO EKOMUZEJA (organizirata: KD Lipa Pivka v sodelovanju s TIC Pivka, 7 eur/osebo, informacije in prijava: kdlipa.pivka@gmail.com, 031 689 058) nedelja, 2. avgust od 9. do 11. ure, Kmetija Sedmak na Juršcah DAN ODPRTIH VRAT EKOLOŠKE KMETIJE SEDMAK, JURŠCE (organizirata: Ekološka kmetija Sedmak v sodelovanju s TIC Pivka, prostovoljni prispevki, informacije in prijava: druzinskakmetija@gmail.com, 031 547 119) ponedeljek, 3. avgust ob 21. uri petek, 14. avgust ob 10. uri, Park vojaške zgodovine Pivka PREŽIVETJE V NARAVI ZA OTROKE (organizira: Park vojaške zgodovine) od 24. do 29. avgusta, od 9. do 11. ure, VGC Tocka moci Pivka (Kolodvorska 3) POCITNIŠKE DELAVNICE – CAROBNI SVET GLEDALIŠCA (organizira: VGC Tocka moci Pivka) do cetrtka, 27. avgusta, Hiša kulture OGLED RAZSTAVE VOJSKA V MESTU (organizira: Hiša kulture Pivka) petek, 28. avgust, od 18. ure dalje, Hiša kulture DAN NA ZEMLJI, SKUPNA PREDSTAVITEV KULTURNIH DRUŠTEV DESTILATOR IN HIŠA KULTURE V PIVKI (organizirata: Destilator in Hiša kulture) petek, 4. september ob 19. uri, Hiša kulture OTVORITEV RAZSTAVE 3 X (1 + 1) Razstava bo na ogled od 4. do 25. septembra. (organizira: Hiša kulture) od 4. septembra do 9. oktobra TEDNI VSEŽIVLJENJSKEGA UCENJA (organizira: Ljudska univerza Postojna, vse aktualne OB POLNI LUNI NA SVETO TROJICO, VODEN POHOD (organizira: TIC Pivka skupaj z lokalnimi ponudniki in društvi, 7 eur/osebo, športno igrišce Trnje, informacije in prijava: peter.spele@gmail.com ali 031 363 745) od 7. do 9. avgusta, Park vojaške zgodovine SRECANJE AVTODOMARJEV (informacije in prijava: ticpivka@turizem-pivka.si, 031 775 002) nedelja, 9. avgust od 9. do 11. ure, Kmetija Sedmak na Juršcah DAN ODPRTIH VRAT EKOLOŠKE KMETIJE SEDMAK, JURŠCE (organizirata: Ekološka kmetija Sedmak v sodelovanju s TIC Pivka, prostovoljni prispevki, informacije in prijava: druzinskakmetija@gmail.com, 031 547 119) ure), VGC Tocka moci Pivka (Kolodvorska 3) KLEPET OB KAVI ALI CAJU (organizira: VGC Tocka moci Pivka) zacetek v septembru, Ljudska univerza Postojna ZACETNA INTEGRACIJA PRISELJENCEV (180-urni program) (organizira: Ljudska univerza Postojna, prijave na 057211280, lu-postojna@zavod-znanje.si) zacetek v septembru, Ljudska univerza Postojna RACUNALNIŠTVO ZA VSAK DAN (40-urni program) (organizira: Ljudska univerza Postojna, prijave na 057211280,