številka 1 1 Ljubljana, 10. november 2006 letnik 32 Obvestila Planinske zveze Slovenije V S E B I N A AKTUALNO RAZKORAK________________________________________ 03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POVZETKI DEJAVNOSTI PZS V MESECU OKTOBRU_____________________03 37. GENERALNA SKUPŠČINA EVROPSKE POPOTNIŠKE ZVEZE (EWV_____________ 04 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA________________________________________________05 VODNIŠKI KOTIČEK________________________________________________________________________08 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI____________________________________________________________11 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO____________________________________________________________________________________11 POROČAJO________________________________________________________________________________12 OBVEŠČAJO ____ __ _ ___ __ _ ____ __ _ ___ __ _ ____ __ _ ___ _ _ _ _ 13 OSTALO __ ____ __ _ ___ __ _ ____ __ _ ___ __ _ ____ __ _ __ _ __ _ _ 13 MLADINSKA PRILOGA_________________________________ rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE__________________________zelena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651 O 2 Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO RAZKORAK Kodeks planincev, predpisi, zakoni, uradno razglašeno varstvo narave - vzor vsemu svetu smo lahko. Samo na papirju, žal! Avtomobili po planinskih pašnikih, motoristi na planinskih poteh in brezpotjih, papirčki in pivske pločevinke ob markacijah, elektronsko okrepljena glasba veselic ob planinskih domovih, to pa je resničnost. Velika Planina, lepa septembrska nedelja: izletniki, planinci, družine, planšarji, pašna živina in avtomobili. Vsaj 30 prekrškarjev. Kamniška policija je bila baje desetkrat na Planini, ujela pa je le enega. Tiste nedelje jih O ni bilo - ulov bi bil več kot dober. Pozno popoldne policijski helikopter v nizkem in hrupnem kroženju. »Aha, zdaj jih pa bodo!« »Ne, le kakšno živino peljejo na foto safari.« Zdaj bo vožnje avtomobilov po pašnikih kmalu konec. Pa ne zaradi kazni in ozaveščenosti, pač pa zaradi snega. Zahrumele in zasmrdele bodo motorne sani, zimska živina na »zakladu narave«, kot Kamničani posmehljivo imenujejo Veliko Planino. Pa bi bila res lahko pravi zaklad. A si ga ne zaslužimo, kot česa drugega tudi ne. Tone Škarja IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POVZETKI DEJAVNOSTI PZS V MESECU OKTOBRU V ponedeljek 2. oktobra je bil v prostorih PZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani na pobudo PZS sklican sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki MORS - RUZR - poveljnik CZ g. Miran Bogataj in g. Gregor Turnšek, ZZZS g. Breda Butala in PZS predsednik mag. Franci Ekar, v.d. GS PZS Danilo Sbrizaj in Tomaž Jamnik. Udeležbo je zadnji hip odpovedal predstavnik MZ dr. Jenaz Remškar zaradi službenih obveznosti. Namen sestanka je bil, da se ugotovi možnosti za pripravo predloga O 3 dopolnila ali podzakonskega akta, ki bi natančneje opredelil vsebino 118. člena »Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami«. Vsebina omenjenega dopolnila bo morala v največji možni meri dati jasna in nedvoumna navodila, ki bi odpravila dileme, ki se pojavljajo glede plačevanja stroškov reševanja v naših gorah. Ugotovljeno je bilo, da v letošnjem letu to ne bo možno, pač pa potekajo priprave za sprejem nove uredbe v letu 2007. Natančneje bo potrebno opredeliti tudi, kateri so adrenalinski športi, kar je v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Dogovorjeno je bilo, da bo prihodnji sestanek skupine v mesecu novembru. Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije V torek 3. oktobra je bil na poveljstvu sil SV na Vrhniki sestanek, ki se ga je udeležil v.d. GS PZS Danilo Sbrizaj. Na sestanku je bila opravljena analiza sodelovanja SV s PZS v letu 2006, ki je bila z obeh strani ocenjena zelo dobro, narejen pa je bil tudi pregled načrta sodelovanja za leto 2007. Slovenska vojska je v letu 2006 s svojimi helikopterji - kot je to praksa že zadnjih 10 let - še posebej dobro sodelovala s komisijo za planinska pota pri izvedbi njenih akcij v visokogorju, opravili pa so tudi precej transporta materiala za obnove planinskih koč. S planinskimi društvi so dobro sodelovali tudi pri organizaciji raznih srečanj in taborov. V torek 17. oktobra je članom strokovne komisije za pripravo novega zakona o TNP svoja stališča predstavila Planinska zveza Slovenije (PZS), ki so jo predstavljali člana sveta TNP Tomaž Banovec in Moro Eržen, načelnik KPP Tone Tomše in Generalni sekretar PZS Danilo Sbrizaj. Mnenje PZS je, da števila planinskih koč na območju parka ne bi povečevali, temveč bi le obnavljali obstoječe, zlasti v smislu ekološke sanacije in posodobitev. PZS zagovarja tudi enotno označevanje planinskih poti in njihove mreže ne namerava širiti. S tem PZS podpira ohranjanje in varovanje manj obiskanih območij. Podpira tudi širitev parka, za območja, ki bi bila posebno varovana pa predlaga projektno uvajanje strožjih režimov. Mnenje PZS je, da je Triglavski narodni park vseslovenski projekt in ne projekt posameznikov. Opozorili so tudi na utrditev vloge PZS v svetu TNP, odkupovanje zemljišč v državno last in ureditev položaja kulturne dediščine. V razpravi so bile izpostavljene tudi nekatere težave: kolesarjenje po planinskih poteh, pojav novih športnih aktivnosti, spreminjanje planinskih poti v gozdne ceste, črno označevanje, številni helikopterski prevozi v času množičnih prireditev v visokogorju, obremenjenost planinskih postojank v poletnem času in preoblikovanje nekaterih v gostinske objekte. V sredo 25. oktobra so se na PZS sestali predsedniki MDO. Na sestanku so sprejeli poročila o realizacijo programov v letu 2006 in se dogovorili za skupne akcije v letu 2007. MDO -ji bodo organizirali celoleten program prireditev pod skupnim imenovalcem »Slovenija planinari«, v katerem bo vsak MDO nosilec akcije v določenem mesecu. Razpored po mesecih je naslednji: Mesec MDO Januar Dolenjske Februar Koroške Marec Ljubljane April Savinjske Maj Notranjske Junij Primorske Julij Gorenjske Avgust Posočja September Zasavja Oktober Kamniško - Bistriški November Podravja December Pomurja 37. GENERALNA SKUPSCINA EVROPSKE POPOTNIŠKE ZVEZE (EWV) V Budimpešti je od 28. septembra do 1. oktobra potekala generalna skupščina Evropske popotniške zveze. Skupščine se je udeležil tudi predstavnik PZS, ki kot članica Komisije za evropske pešpoti Slovenije (KEUPS), zastopa našo državo v EWV. Po zadnjih podatkih sestavlja organizacijo preko 6 milijonov članov iz 28 držav Evrope ter gostujoče organizacije iz Maroka in Izraela. V ospredju dejavnosti EWV so pohodništvo po evropskih pešpoteh in povezovanje pohodnikov znotraj evropskega prostora, kar organizacija dosega s številnimi aktivnostmi. Glavna pohodniška aktivnost v letošnjem letu je bil drugi EVROPOHOD. Ta vseevropska prireditev je tokrat potekala v obliki enotedenskih pohodov. Evropohod je potekal tudi v Sloveniji. Konec letošnjega junija je na delu E7 SLO od Beltincev do gradu Podsreda, več sto pohodnikov odkrivalo lepote in zanimivosti vzhodnega dela Slovenije. Evropohod so O 4 Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije spremljale številne prireditve s pozdravnimi nagovori županov, poslancev ter drugih vidnejših osebnosti javnega življenja. Vrhunec Evropohoda 2006 je bila zaključna prireditev v Čeških Budejovicah. Glavno mesto regije Južna Češka je gostilo 3730 pohodnikov iz 16 evropskih držav, med katerimi smo bili tudi pohodniki iz Slovenije. V naši skupini je bilo poleg 60 pohodnikov še 18 članov folklorne skupine Bolnišnica Ptuj, trije kurenti in izdelovalci lesenih medvedov iz Kočevja. S pomočjo Slovenske turistične organizacije smo Slovenijo in njeno pohodniško turistično ponudbo predstavljali na velikem folklornem festivalu ter sobotnem pohodu po ulicah Čeških Budejovic. Seveda smo tudi planinarili ter osvojili 1084 metrov visok vrh Klet. Na zasedanju generalne skupščine EWV je bil sprejet kraj prihodnje zaključne prireditve Evropohod 2011. Pohodniki se bomo takrat zbrali v španski Andaluziji. Med poročili generalne skupščine je bilo še posebej zanimivo predsednikovo. Jan Havelka je v tekočem letu opravil kar 15 različnih obiskov pri članicah EWV. Med ostalim se je maja udeležil srečanja pohodnikov po evropskih pešpoteh na Mačkovcu v Sloveniji. S svojimi obiski je pomembno prispeval k večji povezanosti pohodniških organizacij v Evropi. Dobra medsebojna povezanost je osnova za večjo prepoznavnost in doseganje zastavljenih ciljev v evropskem prostoru brez meja. Dan pred skupščino so potekala tudi zasedanja komisij, ki so na strokovnem področju začrtale razvoj dejavnosti v prihodnje. Generalna skupščina EWV je proglasila evropski pohodniški moto za prihodnje leto, ki glasi POHODNIŠTVO SKUPAJ S SOSEDI. V tej smeri je zastavljeno tudi tradicionalno srečanje pohodnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji, ki bo v soboto, 12. maja 2007 na Zgornjem Razboru ob poti E6 SLO. Ob zaključku zasedanja je skupščina izvolila še 1. podpresednika EWV. To je postal G. Jorg Haase iz Nemčije. Predsednik je delegate obvestil tudi o želji držav JV Evrope (Srbija, Makedonija, BIH), da se vključijo v EWV, kar bo v prihodnje omogočalo podaljšanje evropskih pešpoti iz Slovenije naprej v ta del stare celine. Uroš Vidovič KOMISIJE UO PZS POROČAJO KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA CHOMOLHARI 2006 Idejo za vzpon sem dobil, ko sem pred desetimi leti v neki kitajski knjigi opazil piramidno goro z značilnim razom. Podatke o gori je bilo zelo težko dobiti, čeprav se Chomolhari (7326 m) nahaja vzhodno od prelaza Tang La prek, katerega so šle vse prve odprave na Everest (Chomolungma). Najprej sem iskal podatke pri Japoncih, ki so pred tem opravili zadnji vzpon na vrh, a nisem uspel dobiti niti fotografije. V upanju, da bom vendarle dobil uporabne podatke o atraktivni gori, sem prosil Toneta Škarjo s PZS za vlogo dovoljenja za vzpon. Gora se nahaja na meji med Butanom in Tibetom, na področju kjer je koncentracija kitajskih vojakov zaradi O 5 geografskega prehoda med Tibetom in Sikimom velika. Birokratskih ovir je zato več kot na področjih, kjer je prisotnost turistov Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije stalnica. Ko je ideja prerasla »sanjave« okvire, sem zvedel, da Kitajci za leto 2003 niso izdali dovoljenja Britancem (Andy Cave, Mick Fowler, Roger Payne in Julie-Ann Clyma). Spomladi leta 2004 sta Payne in Clyma uspela pridobiti dovoljenje in v nestanovitnem vremenu kot četrta splezala na vrh, delno po smeri prvopristopnikov. V SZ grebenu sta obrnila zaradi močnega vetra. Splet okoliščin je botroval temu, da sva se z Rogerjem srečala letos februarja v Tokiu na Japonskem. Izročil mi je poročilo in veliko fotografij. Organizacija odprave je bila že v polnem teku, saj je PZS (KA in KOTG) prijavljeno akcijo sprejela kot osrednjo alpinistično akcijo v letu 2006. Seznam članov odprave: MARKO PREZELJ Kamnik 1965 BORIS LORENCIC Maribor 1970 ROK BLAGUS Ljubljana 1982 TINE CUDER Bovec 1979 MATEJ KLADNIK Zaga - Stahovica 1983 SAMO-MATIJA KRMELJ Ljubljana 1973 DAMIJAN MESKO Ljubljana 1938 Odločili smo se, da bomo zaradi manjših stroškov kargo poslali v Nepal, od koder ga bo po cesti pripeljal kuhar, mi pa smo odleteli v Peking. Od tam smo se z vlakom odpeljali v Laso od koder smo po cesti nadaljevali v bližino gore in naprej peš do baze. Imeli smo precej sreče z vremenom, čeprav je na SZ razu med vzponom pihal zelo močan veter. Zgoščen povzetek dogajanja 20. september: polet prek Dunaja v Peking 21. september: prihod v Peking in večeren odhod z vlakom proti Lhasi 22. september: vožnja z vlakom 23. september: večeren prihod v Lhaso po 48 urah vožnje z vlakom 24. september: sprejem na CTMA in ogled Potale 25. september: nakup opreme za bazo 26. september: vožnja do Gyantseja 27. september: vožnja do konca ceste pod goro 28. september: hoja do baze, ogled gore in povratek do konca ceste 29. september: hoja do baze (5050 do 5100 m) in transport opreme s konji 30. september: vzpon do 5700 m in ureditev baze 1. oktober: vzpon v grebenu Z od baze (500 m, do IV+ (II do III) 2. oktober: priprave na večdnevno aklimatizacijsko turo 3. oktober: vzpon do višine 6100 m in postavitev šotorov 4. oktober: vzpon na vrh Jangmo Gopsha (6706 m) - močan veter 5. oktober: sestop v bazo - veter podre vse velike šotore. O 6 Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije 6. oktober: počitek 7. oktober: počitek v bazi 8. oktober: vzpon do ledenika pod steno. 9. oktober: vzpon do vznožja stene in gaženje do vznožja 10. oktober: vzpon v grebenu Z od baze 11. oktober: priprave na vzpon 12. oktober: vzpon do vznožja stene kjer postavimo šotore za bivak 13. oktober: vzpon po SZ grebenu do 6300 m -bivak 14. oktober: vzpon do 6700 m in sestop do bivaka (veter) - Blagus, Krmelj, Cuder in Kladnik se povzpnejo na vrh Chomolharija 15. oktober: ponoven vzpon do 6700 m in postavitev šotora za bivak 16. oktober: vzpon na vrh in sestop do 6300 m kjer postaviva šotor (veter) 17. oktober: Sestop v vznožje stene in naprej v bazo (veter) 18. oktober: Počitek 19. oktober: Počitek 20. oktober: Pakiranje opreme 21. oktober: Pospravimo bazo in s pomočjo konjev prenesemo opremo do ceste. Vožnja v Shigatse. 22. oktober: Vožnja v Lhaso 23. oktober: Lhasa 24. oktober: Vožnja z vlakom proti Pekingu 25. oktober: Vožnja z vlakom (skupno 48 ur) 26. oktober: prihod v Peking 27. oktober: vrnitev domov Marko Prezelj P.S.: Po aklimatizacijskih vzponih na Jangmo Gopsha (6706 m) so Blagus, Krmelj, Cuder in Kladnik 14. oktobra dosegli vrh Čomolharija po prvenstveni smeri v Severnem Kuloarju, Prezelj in Lorenčič pa sta 16. oktobra osvojila vrh po prvotni smeri po Severnozahodnem razu. POROČILO ODPRAVE LOBUJE-NIREKHA 2006 (UIAA 2006) lani odprave Peter Jeromel, Nastja g Davidova in Miha Bogataj smo bili ^^ namenjeni odditi na odpravo, ki je vsako leto organizirana preko UIAA organizacije in sicer v indijsko Himalajo na Trisul 1 (7120m). Zaradi birokratskih problemov je le-ta odpadla, zato smo si v borih 14 dneh s pomočjo Toneta Škarje organizirali odhod v Nepal. Naš cilj sta bila dva šesttisočaka v pogorju Khumbu Himalaje, to sta Lobuje East (6119 m) in Nirekha (6169 m). Naš plan je bil opraviti treking in aklimatizacijo do Kalapatarja (5545 m), ene najbolj obiskane treking točke v Nepalu, ter nato postaviti bazo pod Lobuje East, kar se je tudi zgodilo. V Luklo smo prileteli 20. septembra ter še isti dan odšli na pot proti hribom. Bazo pod Lobuje East smo postavili 28. septembra. Iz baze pa smo 29. septembra odšli na ABC in še isti dan nesli nekaj opreme na rob skalne stopnje na višino 5500m. Z Nastjo sva O 7 30. septembra ob 13h, v delno oblačnem, delno meglenem vremenu dosegla vrh Lobuje East (6119 m), Peter pa je zaradi razbolelega grla ter vročine počakal na ABC. Še isti dan smo se zvečer vrnili v bazo in Peter se je odločil, da bo zaradi slabega počutja naslednji dan sestopil v 4200 m visoko ležečo vas, Periche, z Nastjo pa sva po dnevu počitka pripravila opremo za preselitev baze pod Nirekho. Na poti pod Nirekho je Nastjo nenadoma začelo dušiti in stiskati v pljučih, kar je bil znak za hitri sestop v Periche. Izvedela sva, da je Peter odšel naprej proti Katmanduju. Odločitev za ponovno vrnitev v bazo ni bila lahka. Bazo smo imeli pod Nirekho postavljeno vse do 7. oktobra, zato sem se po tehtnem premisleku odločil, da se sam vrnem v bazo in s šerpo Pasangom poskusim priti še na drugi planirani vrh, Nirekho. Tako sva 4. oktobra s šerpo odšla na ABC, 5. oktobra pa sva skupaj v lepem vremenu dosegla vrh Nirekhe (6169 m). Veselje v bazi je še povečala kraljevska večerja, za kar je bil zaslužen naš odličen kuhar, ki se je uril kuhati celo v okvru Karničarjeve smučarske odprave Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije na Everest. Po prihodu jakov smo podrto bazo natovorili in idilični prostorček zapustili ter se napotili nazaj v smeri Namche Bazarja in Lukle. V Namcheju sva se zopet srečala z Nastjo. Bila je ravno sobota in sprehodila sva se po njihovi sobotni tržnici. Zanimivo. Praktično se preko te tržnice oskrbujejo vsi Lodgi in domačini s hrano in ostalim blagom za življenje, tako da je trgovanje vsako soboto zelo pestro. V Luklo sva tako prispela 8. oktobra, do kamor sva na poti celo srečala maoiste in jim plačala vsaj po 500 rupij nujnega prispevka. Še isti dan sva odletela v Katmandu, kjer sva srečala člane uspešne odprave na Čo Oju s katerimi smo proslavili uspehe. Še isti dan sva odletela v Katmandu z avtobusom iz Jirija prišel tudi Peter, tako daje bila naša ekipa spet v polni postavi. Uspelo nam je spremeniti datum odhoda, tako da smo domov poleteli že 10. oktobra in je bilo v Katmanduju kar malo časa za oglede in nakupe. Odprava je izpolnila cilje, žal smo bili eni bolj drugi manj uspešni, vsi pa polni novih vtisov, izkušenj in tudi znanj o poteku in logistiki pri organizaciji odprave. Vodja odprave: Miha Bogataj _VODNIŠKI KOTIČEK_ PLAN USPOSABLJANJ ZA VODNIKE PZS V LETU 2007 Tabela 1: Tečaji ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM DATUM IZPITA 1. Sprejemni izpit in preizkusna tura za pridobitev A kategorije na deljenem tečaju v letu 2007 PU VK PZS / 17.2. -18.2. 17.2. -18.2. 2. Tečaj za A kategorijo PU VK PZS / marec - junij šest vikendov (12 dni) 16.6. - 17.6. 3. Sprejemni izpit in preizkusna tura Tečaj za A kategorijo, 1. skupina PU VK PZS PU VK PZS naknadno PUS Bavšica 12.5. - 13.5. 30.6. - 11.7. 12.5. - 13.5. v okviru tečaja 4. Sprejemni izpit in preizkusna tura Tečaj za A kategorijo, 2. skupina PU VK PZS PU VK PZS naknadno PUS Bavšica 19.5. - 20.5. 11.7. - 22.7. 19.5. - 20.5. v okviru tečaja 5. Sprejemni izpit in preizkusna tura za pridobitev A kategorije v letu 2007 PU VK PZS / 17.11.- 18.11. 17.11.- 18.11. 6. Tečaj za B kategorijo 1. skupina PU VK PZS / 17.5. -20.5. pričetek ob 8. uri 9.6. -10.6. 7. Tečaj za B kategorijo 2. skupina PU VK PZS / 31.5. - 3.6. pričetek ob 8. uri 23.6.-24.6. 8. Tečaj za C kategorijo PU VK PZS / 25. 5. - 27. 5. 17. 6. 9. Tečaj za D kategorijo 1. skupina PU VK PZS Bavšica 8.2. - 11.2. 3.3. - 4.3. O 8 Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM DATUM IZPITA 10. Tečaj za D kategorijo 2. skupina PU VK PZS Valvasorjev dom pod Stolom 15.2. - 18.2. 10.3. - 11.3. 11. Tečaj za D + G kategorijo PU VK PZS Planina na Kraju 18.2. - 25.2. 17.3. - 18.3. 12. Tečaj za G kategorijo PU VK PZS Planina na Kraju 22.2. - 25.2. 17.3. - 18.3. 13. Tečaj za E + H kategorijo PU VK PZS Planina na Kraju 28.2. - 4.3. 25. 3. 14. Tečaj za IPV PU VK PZS / januar - junij junij ROK PRIJAV: 2 MESECA PRED TEČAJEM. Prijava po roku ne bo več mogoča! Tabela 2: Izpopolnjevanja ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM USPOSABLJANJA 1. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah PU VK PZS Valvasorjev dom pod Stolom 20.01. - 21.01. 2. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah PU VK PZS Peca 17.02. - 18.02. 3. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah PU VK PZS Erjavčeva koča 17.03. - 18.03. 4. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO LJUBLJANE Kamniška Bistrica 14.4. - 15.4. 5. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO DOLENJSKE Z BELO KRAJINO Gorjanci 21.4. - 22.4. 6. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO KOROŠKE Koča na Naravskih ledinah 4.5. - 5.5. 7. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO PODRAVJA Mariborska koča 11.5. - 12.5. 8. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO PODRAVJA Mariborska koča 12.5. - 13.5. 9. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO GORENJSKE Valvazorjev dom 11.5. - 12.5. 10. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO SAVINJSKE Mozirska koča na Golteh 18.5. - 19.5. 11. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO POSOČJA Bavšica 26.5. - 27.5. 12. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO ZASAVJA Reška planina 26.5. - 27.5. O Letnik 32 / številka 11 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM USPOSABLJANJA 13. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO NOTRANJSKE Krim 2.6. - 3.6. 14. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah PU VK PZS Bavšica 29.09. - 30.09. 15. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah PU VK PZS Bavšica 6.10. - 7.10. ROK PRIJAV: 1 MESEC PRED IZPOPOLNJEVANJEM. Prijava po roku ne bo več mogoča! PU VK PZS Franc Kadiš Na podlagi 15. člena Pravilnika o organiziranosti vodnikov PZS (Obvestila PZS, številka 4, 9. april 2004) Vas vabim na ZBOR VODNIKOV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, ki bo v soboto, 25. novembra 2006 v dvorani Pošte Slovenije na Čopovi ulici 11 v Ljubljani, 3. nadstropje (nasproti Name - vhod pri vratarju). PROGRAM: ob 9,30 uri bo potekala predstavitev Vodniškega učbenika ob 10,00 uri Zbor vodnikov DNEVNI RED: 1. Izvolitev delovnega predsedstva in organov Zbora vodnikov 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Sprejem Poslovnika o delu Zbora vodnikov 4. Pregled realizacije sklepov z Zbora vodnikov 2005 5. Poročila o delu VK PZS in podkomisij ter UO Vodniškega učbenika za leto 2006 in mandatno obdobje 2002 - 2006 6. Razprava o poročilih 7. Potrditev programa dela VK in finančnega načrta za 2007 8. Poročilo komisije za pripravo volitev 9. Odločanje o razrešnici organov VK O 10 Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije 10. Volitve organov VK za obdobje 2006 - 2010 11. Imenovanje delegatov Zbora vodnikov za Skupščino PZS 2007 12.Razno 13. Objava rezultatov volitev Vabljeni so vsi vodniki PZS, pravico glasovanja pa imajo delegati in načelniki odborov vodniških odsekov MDO. Načelnik VK PZS: Franc GRIČAR, l.r. KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI OBVESTILO KOMISIJE ZA PLANINSKE POTI V oktobrski številki Obvestil PZS je bil objavljen razpis za licenčna izpopolnjevanja za markacista PZS in ustrezen obrazec. Glede na vprašanja iz planinskih društev posredujemo še dodatno obrazložitev za prijavo na ta izpopolnjevanja. Na izpopolnjevanje se lahko prijavijo markacisti, ki so uspešno opravili tečaj za markacista PZS pred letom 2001 in ki so PLANINSKA DRUŠTVA VABIJO AKCIJE V NOVEMBRU 2006: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Popotovanje po Levstikovi poti (od Litije do Čateža) 11.11.06 PD Velike Lašče 041 / 778-909 9. pohod na Krn 11.11.06 PD Pošte in Telekoma Ljubljana 01/431 61 14 Ruža Tekavec 041 536 788 8. pohod po nekdanji turški meji Laškega 18.11.06 PD Laško Damjan Kolšek 03/ 573 23 22 S pohodom proti zasvojenosti 18.11.06 PD Lendava in PP Lendava Laszlo Ligeti 040/ 205 778 11 Letnik 32 / številka 11 o° uradno evidentirani, kar pomeni, da so oddali izpolnjen obrazec za vnos v ŠPAK program. Cena izpopolnjevanja za posameznega udeleženca je po kriterijih, ki jih je pripravila Komisija za vzgojo in izobraževanje (KVIZ) pri PZS 8.120 SIT / 33.88 EUR. Stroške v celoti krije udeleženec oz. njegovo matično planinsko društvo. Načelnik KPP UO PZS Tone Tomše Obvestila Planinske zveze Slovenije AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Pohod na Čemšeniško planino 26.11.06 PD Zagorje O/S Joža Božič 040/ 885 853 AKCIJE V DECEMBRU 2006: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE 15. nočni pohod na Mrzlico 02.12.06 PD Trbovlje Bojan Gorjup 03/ 562 20 36 Miro Drnovšek 03/ 562 20 06 Srečanje vodnikov v PZS Šaleške doline 02.12.06 PD Velenje PD Velenje 03/ 58711 34 Miklavžev pohod na Krasji vrh 03.12.06 PD Kobarid Marko Matajurc 041/ 781 251 3. spominski pohod po poteh osvoboditeljev Starega Piskra 09.12.06 PD Celje Matica PD Celje Matica 03/ 492 48 50 6.Fricov pohod na Klopni vrh, Lovrenc na Pohorju 09.12.06 PD Lovrenc na Pohorju Lovro Paradiž 041/ 794 223 9. pohod na Jelenk 09.12.06 PD Valentin Stanič-Kanal Zvone Lazar 031/ 233 263 26.Pohod na Tisje 10.12.06 PD Litija PD Litija www.pdrustvo-litiia.si Peter Rutar 031/ 643 743 Zimski nočni pohod 15.12.06 VO PD Ožbalt -Kapla Marta Prah 02/ 876 62 42 040/ 623 091 PLANINSKA DRUŠTVA POROČAJO SREČANJE PLANINSKIH VODNIKOV V PODČETRTKU V soboto, 14. oktobra, so se na tradicionalnem srečanju zbrali planinski vodniki Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev. Tokrat je planinske vodnike od Solčave do Sotle gostilo planinsko društvo AT Podčetrtek in njihovi člani ter predsednik Ivan Šalamon so udeležence sprejeli na domačiji Mraz, kjer so si ogledali zanimiv živalski vrt, v nadaljevanju pa jih popeljali po zanimivih poteh od Olimja preko Rudnice na Jelenov greben. Po planinskem kosilu v idiličnem okolju med vinogradi in jeleni je sledil uradni del in volitve članov v Odbor vodniških odsekov; Za naslednje štiriletno obdobje so bili izvoljeni: Mateja Grat, Natalija Marovt, Albin Apotekar, Jure Drev, Valter Jelen in Jože Kamenšek. Sledila je razprava o programu dela in izobraževanjih za prihodnje obdobje. Prisotni podpirajo prizadevanje odbora, da se izpopolnjevanja in O 12 Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije tečaji organizirajo tudi na območju Savinjskega MDO-ja, ker bi udeleženci prihranili na času in potnih stroških. V razpravo sta se vključila in prisotne pozdravila tudi Jože Kodre, predsednik Savinjskega MDO in Stane Gašparič, podpredsednik PZS. Sledilo je veselo družabno srečanje in prisotni planinski vodniki dvaindvajsetih planinskih društev, so si obljubili, da se ponovno srečajo v naslednjem letu nekje v Savinjski dolini. J. Ka. f4 oku20W> __:_G_i_i_^ PLANINSKA DRUŠTVA OBVEŠČAJO PD Obrtnik odda v najem Mihelčičev dom na Govejku. Prednost bodo imeli ponudniki z veljavno registracijo za s.p. ali d.o.o. Pisne ponudbe pričakujemo do 15. decembra 2006 na naslov: Planinsko društvo Obrtnik Devova 5 1000 Ljubljana OSTALO GORNIŠKE LEGENDE : MAKS DIMNIK Z JESENIC 90-LETNIK Maks Dimnik z Jesenic, ki je oktobra dopolnil 90 let, je še eden redkih prič obdobja, ko se je začela v naših gorah pisati zgodovina alpinističnih podvigov . Plezal je z Janezom Brojanom starejšim, dr. Mihom 13 Potočnikom, Mihom Arihom, Janezom Mrakom, Stanetom Tomazinom, Karlom Koreninijem, Andrejem Gandijem, Janezom Krušicem in drugimi. Takratni gorniški zanesenjaki so širili tudi domovino zavest, da morajo gore ostati v slovenski lasti. Maks je bil tudi odličen smučar, gorski reševalec in graditelj planinskih koč. Velik pečat na tem področju je pustil v vrstah Planinskega društva Jesenice, kjer je bil 17 let predsednik. Takrat je društvo skupaj z Maksom Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije in Janezom Košnekom doživljalo pravi gospodarski razcvet pri gradnji koč na Vršiču in v Trenti. Ob jubileju so mu prijeten sprejem pripravili člani matičnega društva na Jesenicah. Predsednik Branko Bergant je izrazil vse spoštovanje do njegovega vsestranskega dela v društvu. Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, se mu je zahvalil za vse, kar je prispeval k slovenski gorniški zgodovini. Za dolgoletno delo na številnih področjih je Maks Dimnik prejel vsa najpomembnejša planinska odlikovanja. Na sliki : Maks Dimnik v družbi s predsednikom Planinske zveze Slovenije Francem Ekarjem in predsednikom Planinskega društva Jesenice Brankom Bergantom. Tekst in fotografija: Janko Rabič Planinsko društvo Jesenice VAKUUMSKI SONČNI KOLEKTORJI Vemo, da je sonce vir življenja na Zemlji in da bo to ostalo še naslednjih 5 milijard let. Ker je sonce najčistejši vir energije in zato ekološko najbolj sprejemljivo, je razumljiva človekova želja, da bi ga izkoristil sebi v prid. Dejstvo je, da sonce sije, ne glede na to ali njegovo energijo izrabimo ali ne. Sonce pa v gorah sije dalj časa in pogosteje kot v dolini. To velja še zlasti v zimskem času, ko smo v dolini pogosto obdani z gosto meglo. V podjetju Bio Planet d.o.o. smo ekskluzivni uvoznik sončnih kolektorjev GreenLand Systems® za slovenski trg in trge bivše Jugoslavije. Vakuumski cevni sončni kolektorji GreenLand Systems predstavljajo četrto, najnovejšo generacijo v razvoju tehnologije sončnih kolektorjev. Zasnovani so na tehnologiji toplotnih cevi (Heat Pipes), ki omogoča učinkovito delovanje kolektorjev že pri zelo nizkih temperaturah. Tehnologijo so že pred časom razvijali v Nasinih laboratorijih. Z njo so reševali probleme pregrevanja O 14 Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije občutljivih elektronskih naprav v satelitih. Zadnja leta pa je ta tehnologija dostopna tudi v komercialne namene, zlasti pri izkoriščanju toplotne energije sonca. Z absorberjem zbrana energija se preko suhega toplotnega sklopa prenese na solarno tekočino v toplotnem zbiralniku na vrhu kolektorja. Naši GreenLand Systems sončni kolektorji so preizkušeni in uporabljeni že več let v državah zahodne Evrope (A, D, CH) ter v ZDA Kanadi in Avstraliji. Prispevati želimo svoj delež k zniževanju stroškov za obratovanje planinskih domov in povečati njihovo ekološko prepoznavnost. Sončni kolektorji GreenLand Systems omogočajo ekonomično in čisto ogrevanje sanitarne vode, prav tako pa so primerni za ogrevanje prostorov. Še posebej učinkoviti so pri sistemu talnega ogrevanja. Bistvene prednosti GreenLand Systems® sončnih kolektorjev: • delujejo vse leto, tudi v skrajno neugodnih vremenskih razmerah, • izredno primerni so za talno ogrevanje, • primerni so za dogorevanje v sistemih s klasičnim radiatorskim ogrevanjem, • delujejo tudi v kratkih intervalih osončenja, ker temperatura grelne tekočine zelo hitro naraste, • vakuumske cevi so odporne proti zmrzovanju in vsem ostalim vremenskim vplivom, • njihova montaža je izredno enostavna, • z njimi ne boste imeli praktično nobenih vzdrževalnih stroškov, • njihova življenjska doba je preko 30 let. Ker dajete pri delovanju Planinske zveze velik poudarek ohranjanju gorske narave, ker ste zelo dejavni na področju ekologije, ker se zavedate pomena racionalne rabe energije, ker ste zelo dejavni pri ekološkem osveščanju odraslih, ker veliko storite za vzgojo mladih, se nam zdi smiselna in dobrodošla povezava vaših planinskih domov z ekološko izredno naprednimi in učinkovitimi sprejemniki sončne energije GreenLand Systems. Ker se zavedamo vašega poslanstva in ker cenimo vse vaše napore kot neprofitne organizacije nacionalnega pomena pri ohranjanju narave, smo za vas pripravili posebno ponudbo. Vsem tistim planinskim društvom, ki se odločite za naše sončne kolektorje, bomo priznali poseben popust in s tem najnižje možne cene za izdelek vrhunske tehnologije. Za več informacij smo pripravljeni priti do vas in vam naše GreenLand Systems® sončne kolektorje še podrobneje osebno predstaviti. Z veseljem vam bomo poslali naš predstavitveni letak. Na voljo smo vam tudi na telefonski številki: 01 / 5240 320 Lahko nam tudi pišete na naslov: info@ bioplanet.si ali obiščete našo spletno stran: www. bioplanet.si BIO ¿PLANET Bio Planet d.o.o. - alternativne energije Leskoškova cesta 9e, 1000 Ljubljana tel.: (01) 5240 320, fax: 01 5240 321 info@bioplanet.si, www.bioplanet.si O 15 Letnik 32 / številka 11 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: v.d. generalnega sekretarja: Danilo M. SBRIZAJ Telefon: 01/43-45-682 FAX: 01/43-45-691 E-pošta: generalni.sekretar@pzs.si E-naslov PZS: info@pzs.si Spletna stran PZS: http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 Računovodja 43-45-692 GK, KPP, KMS 43-45-682 Računovodstvo, PV 43-45-687 Planinska založba 43-45-684 Blagajna, KGP 43-45-688 MK, VK, KVIZ 43-45-689 KA, KOTG, KŠP, OP, KVGN 43-45-686 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE in SKLAD OKREŠELJ Imata od 01.01.2004 pisarno v Kranju (prostori Gasilskega doma): Bleiweisova 34, 4000 Kranj Telefon: 04/20-10-670, fax: 04/20-10-671, GSM: 041/617-817, e-pošta: grs@pzs.si Uradni naslov: GRS SLOVENIJE pri PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISK: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale NAKLADA: 1660 izvodov brezplačno, november 2006 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. O 16 Letnik 32 / številka 11 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK Ne morem pisati o ničemer drugem kot o jeseni, ki je letos še posebej lepa. Pokazala se je v najlepši luči: v novi, pisani preobleki. Pojdite malo v naravo in poglejte tiste liste, ki se še držijo na vejah. Videli boste, da so živahnih barv in veselo poplesujejo v igri z vetrom. Če jih po tleh nekaj naberete, lahko doma iz njih narediti vse mogoče okraske, ki bodo jesen popeljali tudi v vaš dom. Seveda pa je jesen dosti lepše opazovati zunaj kot doma. Mali in veliki hribi, mogočne gore in vsi skriti kotički slovenskega prostora so se spremenili v čudovito paleto vseh barv: od rumene, oranžne in rdeče do ostankov zelenkaste in rjave. Vzemite si čas, se ustavite za trenutek in samo občudujte. Vendar pa me zadnji mesec ni vse navduševalo. Zgodilo se mi je na izletu v hribih, kjer sem prišla uživat v naravo. Vse svoje skrbi in probleme sem pustila doma in zato je tam ostal tudi mobilni telefon. Seveda sem pričakovala, da je v gorah to še vedno običaj, da je mobitel izključen in v nahrbtniku. Vendar sem se pošteno zmotila. Najprej me je presenetil "hribolazec", ki mi je prišel naproti in ne boste verjeli: po poti navzdol je veselo govoril po telefonu. Seveda sem najprej pomislila na to, da bi mu dala lekcijo o varnosti in vljudnosti v gorah., ampak sem si premislila. Nato pa sem doživela še nekaj hujšega: med pogovorom z drugim izletnikom, je le-temu zazvonil telefon. In brez obotavljanja je prekinil pogovor z mano in se posvetil ''telefonskemu prijatelju''. Samo nekaj bi svetovala vsem, ki se še vedno ne morete ločiti od svojega mobitela: prizanesite vsaj tistim, ki pridejo v gore po mir in užitek ter telefon izključite. Vesna Lenart »Zaupajte svoji intuiciji. Prisluhnite drobnemu, mirnemu notranjemu glasu, saj vselej ve, kaj je potrebno storiti.« (Louis L. Hay) 1 V novicah iz sveta, bi lahko navihano rekli, sta se tokrat nabrali dva zapisa - obvestilo o seji Youth Commission UIAA; naši zmagovalci Državnega tekmovanja Mladina in gore 2006 pa so pripravili Poročilo z mednarodnega tabora 'European Alpine Camp+ (Avstrija, 12. - 19. avgust 2006). Kako so se mladi planinci imeli, kje so se potepali, kaj so doživeli, kako so doživeli tako sneg kot mrzlo vodo in enormne količine smeha in dobre volje... pa lahko preberete v nadaljevanju. Že zdaj pa vam lahko izdam veliko-malo skrivnost, da je bil vodja zmagovalne skupine Jože Drab zaradi svoje strokovne usposobljenosti tudi član vodstva tega mednarodnega tabora, kar je velika pohvala za Jožeta, pa posredno tudi za naše vodniško izobraževanje. Redna seja YC UIAA bo (oz. je bila, saj ko boste to brali, bo že za nami©.) od 2. - 4. novembra 2006 v kraju Ritten v Italiji (Južna Tirolska). Gostitelji so Jugend AVS (Mladi Planinske zveze Južne Tirolske) in zanje Peter Gruber, predstavnik Jugend AVS v YC UIAA. Kaj se bo/ se je vse dogajalo, kateri so novi zanimivi mednarodni tabori za leto 2007, pa v naslednji številki Mladinske priloge Obvestil PZS. Seje se bo/ se je udeležila predstavnica MK PZS v YC UIAA Zdenka Mihelič. Čudovit jesenski pozdrav vam želim. Naj bodo vaši dnevi tako polni, tako raznovrstni in pisani kot je pisano listje te jeseni. Srečno ter.... 'Mejte se radi! © Zdenka Mihelič MEDNARODNI EVROPSKI GORNIŠKI TABOR - EAC 2006, 12. - 19. 8. 2006 »Spet smo zmagali!« se je slišalo po hodnikih OS Sostro, ko je naša ekipa GRS iz PD Ljubljana Matica. zopet zmagali na MIG-u. Tako smo si zopet prislužili glavno nagrado. Tokrat smo se odločili, da gremo v Avstrijo, na »European Alpin Camp 2006«, kot se je tabor imenoval v originalu. Čakalo nas je torej enotedensko bivanje v Visokih turah v Avstriji. NA POT Deževno Ljubljano smo zapustili že zgodaj zjutraj. Z osebnim avtomobilom smo se odpeljali čez Ljubelj do znanega parka Letnik 10 / številka 10 NEKAJ MEDNARODNIH Mladinska priloga Obvestil PZS Minimundus pri Celovcu, kjer je bil zbor udeležencev. »Napokali« smo se v avtobus, ki je že čakal na nas in pogledovali proti ustalim udeležencem. Vseh nas je bilo okoli trideset. Videli smo, da bomo fantje v manjšini in tudi to je napovedovalo zanimiv teden. Čakalo pa nas je še eno presenečenje. Le naša ekipa (Anže Birk, Blaž Birk, Nejc Fister) je bila edina, ki ni prihajala iz nemško govorečih držav. Je bila pa zato, kot se je izkazalo kasneje, naša angleščina toliko boljša. Poleg nas udeležencev je bilo na avtobusu tudi 5 članov vodstva, med njimi tudi mentor naše ekipe Jože Drab. Avtobus nas je pripeljal do kraja Innerfragant. Dež se je še zmeraj zlival z neba, a nas to ni preveč motilo. Našo prtljago hitro spravili pod streho spodnje postaje žičnice in odhiteli proti koči, 500 m višje. TABOR SE ZAČNE Zanimivo, kako se v Avstriji zmrdujejo nad dežniki v gorah: četudi močno dežuje in hodiš po široki gozdni cesti, ne vidiš nikogar z dežnikom. Pot do koče je bila dolga le eno uro. Ni bila prezahtevna, a nam je bilo pod anoraki vseeno zelo vroče. Dokaj hitro nas je gnal šaljivi vodnik Hannes, ki je imel zeleno pobarvane lase. Spoznali smo njegovih »zehn minuten«. »Zehn minuten« je bil najpogostejši odgovor na vprašanje »Koliko še?«. Končno smo dosegli cilj. Koča Fraganter Jugendherberge na višini 1777 metrov se je za en teden spremenila v naš dom. Počakali smo, da so tudi ostali udeleženci prisopihali do koče in nato doživeli še eno tradicionalno stvar v tem dnevu. Avstrijci imajo namreč navado, da pred in po turi pozdravijo goro in se ji Letnik 10 / številka 10 priporočijo. Hkrati pa se še zahvalijo koči, kuharici, ... Tako smo prvikrat v tem tednu pozdravili vse skupaj z trikratnim »Berg heil!«. Čakalo nas je kosilo. Po kosilu smo šli po prtljago. Do zgornje postaje tovorne žičnice je bilo pet minut. Vsak si je naložil tri nahrbtnike in še kakšen kovček in se odpravil v kočo, kjer smo končno prišli do postelj. Sledilo je obvezno raziskovanje koče. Ugotovili smo, da je koča dobro opremljeno, WC-ji dobro urejeni, voda pa topla. Ker je ponehalo deževati, smo se odpravili do bližnje jase (pol ure hoda). Tam smo se spoznavali z ostalimi udeleženci. Skupinske igre so bile odličen način spoznavanja. Po vrnitvi v kočo smo pojedli večerjo (nadvse majhni kosi kislega kruha na katerem je bil sir, salama,.). Pred spanjem smo imeli igre pri katerih smo se še bolje spoznali. Spat smo šli ob 22.30. TURE SE ZAČENJAJO Noč je prehitro minila. Treba je bilo vstati. Vstajali smo ob 7.00. Ne glede na dan, vreme ali urnik. Zajtrk smo imeli ob pol osmih. Zajtrk je bil vsak dan drugačen. En dan marmelada, drugič bela polenta, tretjič spet kaj drugega. Ta dan nas je čakala uvodna tura. Povzpeli smo se na Makerni Spitz (2644 m). Pred odhodom smo se razdelili v 3 hitrostne skupine. Izbrali smo srednjo. Po trikratnem »Berg heil!« smo krenili na pot. Sonce nas je spremljalo prek travnikov. Višje kot smo šli slabše je bilo vreme. Po grebenu smo se počasi bližali proti cilju. Pot je bila polna živalskih iztrebkov. Vrh smo dosegli po 3h hoje. Veseli smo bili, da se je tabor uspešno začel. Po kepanju na vrhu (včerajšnje padavine na tej ii so bile v obliki sneg), smo si ogledali visim 2 O Mladinska priloga Obvestil PZS vrhove, katere smo nato osvojili v naslednjih dneh. Vrh smo izkoristili tudi za javljanje v domovino, saj v koči in njeni okolici ni bilo signala. Nekaj 100 m pod vrhom smo imeli kosilo. Razni namazi, kumare in podobna avstrijska hrana. Ugotovili smo, da njihove prehrambne navade niso ravno po našem okusu (zaseke, Wurst salate in podobno). Ostali smo pri naši sendvičih iz ljube Slovenije. Pot navzdol je bila lažja. Po dolini, prek travnikov in pašnikov in mimo krav. Sonce je spet grelo. Pred kočo smo zopet pozdravljali in šele nato lahko odšli na večerjo. Igre po večerji so bile na urniku vsak večer. Z njimi smo se zbližali in dobro zabavali. Igre so bile različne. Prihajale pa so iz Slovenije in Avstrije. Spat smo šli ob pol enajstih. Navidez lahek dan nas je dodobra izčrpal. NAMESTO TURE DEŽ Z vremenom nismo imeli sreče. Vsak drugi dan je padal dež. Marsikatera aktivnost je bila prestavljena ali pa celo odpovedana. Tako smo imeli ta dan namesto ture različne delavnice in predavanja. Izurili smo svoje znanje o prvi pomoči, se naučili izdelovati zapestnice iz vrvic, obdelovali zelo mehke kamne in se učili vozle, z balkona pa smo se spuščali ob vrvi in po zunanji steni plezali nazaj gor, na koncu pa smo imeli še predavanje o osebnosti. Velika atrakcija pa je bil turnir v igri »Človek ne jezi se!«. Zmagala je predstavnica Nemčije Lena drugi pa je bil naš Blaž. Kosilo nas je presenetilo saj smo dobili palačinke. Pojedli smo jih zelo veliko in kuharica Gundi je bila nad nami nadvse navdušena. NAJVIŠJI VRH Naslednji dan je bila Najdaljša in najtežja na sporedu tura. v celem tednu. Razdelili smo se v dve skupini, prva na daljšo turo, druga pa malo krajšo. Seveda smo mi šli v prvo. Začetek je bil lahak a že po dobrih 20 minutah smo začeli gristi kolena. Prilezli smo do grebena in razgledne točke na 2371 m. Tukaj pa se je pot šele dobro začela. Čez dolg greben nas je pot vodila proti našemu oddaljenemu cilju -Sandfedkopf-u (2919 m). Greben je bil na trenutke snežen in zelo izpostavljen, varoval pa nobenih. Končno smo dosegli škrbino v grebenu. Čakal nas je 300 m spust po zasneženi izpostavljeni potki, nato pa prav toliko vzpona na široko zasneženo sedlo. Zadnjih 300 metrov do vrha se je zelo vleklo. V snegu (na poti je bilo 20 cm snega) in mrazu (termometer je kazal 0 stopinj celzija) smo se v počasnih serpentinah povzpeli do križa, ki je označeval vrh. Vsi zadovoljni, da je pol poti za nami smo se toplo oblekli in poslikali nekaj dokaznih posnetkov. Seveda nas je čakala še dolga in zahtevna pot nazaj. Predvsem to, da bo dolga smo ugotovili kaj kmalu. Po kosilu nad sedlom nas je čakala pot čez nametane granitne skale proti vrhu Rote Wand. Sneg je naredil skale še bolj spolzke in načrtovanih 20 minut za pot do škrbine pod tem vrhom se je spremenilo v dobro uro. Ko smo končno dosegli škrbino se je večina utrujenih in premraženih odpravila na drugo stran navzdol proti jezeru. i Medtem smo se trije udeleženci (Daniel, Fabian in jaz) pod vodstvom Jožeta Draba povzpeli še na bližnji vrh Rote Wand, ki je le 8 m nižji od Triglava. Ostale člane naše skupine smo ujeli še preden so sestopili do bližnjega jezera Rudensee, ki leži malo višje od naše Kredarice. Počitek ob jezeru nam je vrnil moči. Naprej nas je čakala le še pot O I etnik 10 / številka 10 3 Mladinska priloga Obvestil PZS čez travnike. Videli smo svizce in krave. Po 11h smo prišli v kočo. Utrujeni smo na ves glas zavpili znani pozdrav. Večerja je bila dobra kot še nikdar. Pečenka, kruhov cmok in zelje so nam pričarali domače vzdušje. Ostali udeleženci so nas gledali kot, da bi padli z lune. Bil je enkraten prizor. DEŽJA, SONCE Peti dan tabora je bil zopet deževen. Na srečo je tura odpadla. Sicer pa smo bili dovolj utrujeni in še ene ture na bi zdržali. Čakal nas je le krajši sprehod do bližnje koče Goldberghutte. Do nje smo hodili uro in pol. V koči smo se igrali razne igre, saj je zunaj deževalo. Med igrami smo nemško govoreče naučili nekaj slovenskih besed. Angleščina pa je tudi dobro napredovala in pogovori so bili lažji. Po vrnitvi v »bazni tabor« smo imeli še nekaj iger. Predvsem pa smo preostanek dneva porabili za počitek in priprave za zadnjo turo, naslednji dan. Šli smo na Sadnig, 2745m visok vrh. Pot je bila zelo zanimiva, saj je poleg lepega razgleda pot polepšalo še nekaj jeklenic in skal. Do vrha nas je pospremil veter. Po skupinski fotografiji smo se spustili za kakih 200 m nižje k manjšemu jezeru, kjer smo imeli kosilo. Razgrnili smo si podlago in se zleknili na soncu. Kosilo je bilo nenavadno. Poli salama v solati. In ravno to sem moral nositi jaz. Pred tem se je kis razlil po mojem nahrbtniku. Vonj po kisu in salami me je spremljal vse do Slovenije. Nekateri pogumnejši so skočili v jezero in se v njem okopali, čeprav je bila voda peklensko mrzla. Oblaki so začeli groziti z dežjem, zato smo vse pospravili in odhiteli v dolino. Srečali smo konje, ki so se prosto pasli na višini 2200m. Hiteli smo proti dolini. Ustavili smo se le ob borovnicah in se jih dodobra »napasli«. IRON MAN Še isti večer so punce izžrebale vsaka svojega partnerja za tekmovanje, ki nas je čakalo naslednji dan. Na žalost dan ni minil srečno za vse. Štefi se je med igranjem »Človek ne jezi se!« udarila v glavo. Prepeljati so jo morali v bolnišnico. Naslednje jutro nas je zopet zbudil dež. Odpadlo je pripravljanje mega spusta po vrvi imenovano »flying fox«, kjer bi se zapeljali po 200 m vrvi dolini naproti.. Pospravili smo Letnik 10 / številka 10 celotno hišo in odvečno prtljago odnesli k žičnici. Dopoldne je hitro minilo in tekmovanje se je bližalo. Pari smo postajali nestrpni. Končno smo vsi dočakali svoj start. Tekmovanje je bilo zelo razgibano. Poiskati smo morali pet kontrolnih točk in na vsaki je bila pripravljena naloga z nekega področja. Pri prvi smo pokazali svoje plesno in glasbeno znanje. Plesali smo discofox in freestly. Na drugi točki smo imeli orientacijo in tek. Tekli smo nekakšen slalom po klancu dol in gor, najboljši čas pa je dosegel Blaž (me je prehitel le za 1 sekundo, da sem bil drugi). Pri orientaciji pa smo morali iz karte odčitati nekatere vrhove, višine in razdalje. Pri tretji točki smo morali zakuriti ogenj in z njim prežgati vrvico. Hkrati pa smo morali odgovoriti še na nekaj odgovorov v zvezi z vodstvom (starost, teža, število otrok,...). Na četrti kontrolni točki je bila prva pomoč. Zadnja, peta pa je bila najzanimivejša. Opredelili bi jo lahko kot IRON MAN tekmovanje. Poleg nekaj nalog kot je vožnja »karjole« (hoja po rokah, kjer te drugi drži za noge), smo morali stati pod manjšim slapom, ki je imel le kakih 15°C. Rekorderji smo bili vsi, ki smo dosegli maksimum, to je 10 minut. Več nam niso pustili. 5 fantov in eno dekle! Topla prha nam je nato zelo prav prišla. Po večerji smo imeli še razglasitev rezultatov in družaben večer. S svojo vrnitvijo nazaj na tabor nas je razveselila Štefi. Pripravili smo skeče, peli in se zabavali. Nato smo zunaj pred kočo zakurili ogenj. Pozno ponoči smo se odpravili spat. V glavah smo že ugotavljali, da je bil teden nadvse zanimiv in uspešen. Poleg novih prijateljev smo izboljšali tudi svojo angleščino. Zadnji dan je minil zelo hitro. Sestopili smo v dolino, vzeli prtljago z žičnice in se z avtobusom odpeljali nazaj do Minimundusa v Celovcu. Spregovorili smo še zadnjih nekaj besed in se poslovili od prijateljev. Slovo je bilo težko, a s pomočjo elektronske pošte in e-mailov, ki smo si jih izmenjali, bomo ostali v stiku. Teden, ki je bil za nami so nam polepšali vodniki: Hannes, Stefan, Gabi, Lizzi, Jože in vodja Christof. O Tekst: Anže Birk Foto: Jože Drab Mladinska priloga Obvestil PZS NOVICE IZ PO MO > PO MO SAVINJSKEGA MDO 11. SREČANJE OSNOVNOŠOLSKE MLADINE PO MO SAVINJSKEGA MDO NA MENINI PLANINI Na lepo, sončno soboto, 30. septembra 2006, se je v domu na Menini planini zbralo približno 300 mladih planincev, mentorjev, vodnikov in staršev. Prišli so iz različnih smeri. Eni zelo kmalu, nekatere je bilo potrebno malo počakati. © Srečanja so se udeležila naslednja planinska društva oziroma osnovne šole: PD »Dobrovlje« Braslovče, PD Polzela, PD Gornji Grad, PD Vransko, PD Celje-Matica, PD Žalec, PD Prebold, OŠ Trje, OŠ Petrovče in OŠ Ponikva. Po uvodnem pozdravu in brezplačnem čaju, ki so ga mladi planinci prejeli, so se pričele štafetne igre. PD »Dobrovlje« Braslovče je organiziralo igri »Obešanje perila« in »Vožnja samokolnice«, PD Polzela »Skakanje z vrečami«, PD Prebold »Hojo po neznanem« in PD Žalec večno razburljiv in zanimiv nogomet. Letos smo vse igre razdelili v skupine za razredno in predmetno stopnjo, da je bilo tekmovanje prilagojeno tako mlajšim kot starejšim. Zastavili smo nagradno vprašanje. Pravilni odgovor je izžrebancu prinesel posebno majčko Mladinske komisije, ki jo je letos natisnila ob njihovem praznovanju 50. letnice MK pri PZS. S sladkimi nagradami so bile nagrajene vse ekipe, ki so se uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto v posamezni igri. Hvala Nataliji Marovt, Petri Kumer (PD »Dobrovlje« Braslovče), Jerci Vranič (PD Vransko), Matjažu Žoharju (PD Žalec), Tinu Kohlenbrantu (PD »Sloga« Rogatec), Janji Klančnik (PD Prebold), Tanji in Ireni Ramšak (PD Polzela), da ste pomagali pri organizaciji in igrah. Brez vas srečanje ne bi tako lepo uspelo. Hvala tudi Jožetu Kodretu (predsedniku SMDO), saj nam je SMDO sponzoriral čaj in ozvočenje, da smo se bolje slišali. © Upam, da se v tako lepem številu vidimo tudi prihodnje leto. PLANINSKI IZLET - 30. 9. 2006, MENINA PLANINA Ker nam je pri izvedbi prvega izleta planinskega krožka (načrtovan izlet na Travnik, 16. 9. 2006) zagodlo vreme, smo prvi izlet v tem šolskem letu imeli v okviru tradicionalnega Srečanja mladih planincev Savinjskega MDO-ja, ki je letos potekalo na Menini planini v soboto, 30. 9. 2006. Iz Celja se je srečanja udeležilo 35 planincev od 1. do 5. razreda OŠ Frana Roša in I. osnovne šole Celje skupaj s petimi spremljevalci. Vremenkoti so napovedali lepo vreme in veseli ter polni pričakovanja smo se v sončnem sobotnem jutru odpravili na pot. Z avtobusom smo se odpeljali mimo Mozirja in Nazarij do Bočne, kjer se je avtobus še trudil nekaj časa z vožnjo po makadamski cesti. Potem smo izstopili in peš nadaljevali pot do Doma na Menini planini. Planinski vodnik Albin Apotekar nas je med potjo seznanjal s floro in favno ob poti, občudovali smo Savinjske gore in hribe, se veliko pogovarjali in nekaj po enajsti uri prispeli do planinskega doma. Tam so nas že pričakali z odličnim čajem, glasbo in tudi s kosilom. Z mladimi planinci iz Braslovč, Vranskega, Šempetra, Žalca in še od kod smo se pomerili v različnih igrah - obešali smo perilo, iskali pot v neznano, skakali v vrečah, igrali nogomet in še kaj bi se našlo. Ob koncu druženja so organizatorji razglasili najboljše ekipe in jim razdelili nagrade. Vsi smo se z veseljem posladkali s pripravljenimi sladkarijami. Za konec smo se še slikali, za seboj pospravili smeti, si pomahali v slovo in rekli, da se vidimo spet naslednje leto. Utrujeni, a polni doživetij smo se okrog 18. ure vrnili v Celje. m Irena Pesan Zlodej entorica planinskega krožka I. OŠ Celje Letnik 10 / številka 10 5 Mladinska priloga Obvestil PZS > PO MO POSOČJA JESENSKO SREČANJE PO MO POSOČJA PRI IZVIRU TOLMINKE V soboto, 30. septembra 2006, je bil prav posebno lep dan, saj je MO PD Tolmin organiziralo jesensko srečanje mladih PO MO Posočja. Zbralo se je kar 186 mladih planincev in 33 njihovih spremljevalcev iz PD Križna gora, PD Idrija, PD Nova Gorica, PD Kanal, OŠ Deskle, PD Bovec m PD Tolmin. Ob 9.00 smo se vsi zbrali pred OŠ v Tolminu. Po kratkih navodilih šoferjem kombijev (kar 20 kombijev!) smo se odpeljali skozi Zatolmin po ozki, toda urejeni in delno asfaltirani poti proti Pologu. Tam smo se ustavili v planini Srednjica, od tam pa smo vsi skupaj nadaljevali peš proti planini Polog. Na poti nas je že čakal gorski reševalec Janko Koren, ki deluje tudi v Turističnem društvu Tolmin. Najprej nam je razložil, zakaj ime Polog, nato pa še, kako se je odvijala zgodovina v tej dolini, kjer je bila v 1. svetovni vojni vojaška pekarna, pokopališče, orožarna, bolnica in druge utrdbe. Ker so imeli mladi planinci s seboj tudi baterije, smo si lahko ogledali obnovljeno utrdbo (bunker). Za mlade je bil zanimiv tudi netopir v bunkerju, ki pa ga tudi glasno petje ni prebudilo iz spanja. Pot smo nadaljevali mimo pašnikov, kjer so nas z zanimanjem ogledovale krave, nekatere pa so se pustile tudi pobožati. Kljub dobri malici iz nahrbtnika je bil za nekatere zadnji del poti kar naporen, saj je prvotno pot zasul velikonočni potres leta 1998. Pri izviru Tolminke, ki pa je bil na žalost suh, sta nas v koči Lovske družine Tolmin prijazno sprejela g.Miro Rejc in njegova žena Ljuba. Skuhala sta nam odličen čaj in kavo za spremljevalce. Veseli smo se odpravili naprej čez suho strugo na levo stran Tolminke do planine Prodi. Tudi ta planina je bila poškodovana, je pa zelo zanimiva, ker so si lastniki vikenda (nekdanjega hleva) uredili celo mini košarkarsko igrišče in bazen. Po adrenalinskem prečkanju Tolminke z vozičkom smo se vrnili v Polog, kjer nas je vodnik Valter popeljal skozi sirarno in pokazal tudi skladišče sira in skute. Ko smo se vrnili v planino Srednjica pa so nas že čakali gorski reševalci GRS Tolmin (Davorin, Edo in Janko). Na srečo ne zaradi kakšne nesreče, ampak da bi nam predstavili svoje delo in prikazali načine reševanja z akijem. Nekaj mladih planincev je tudi aktivno pomagalo pri prikazu. Čeprav smo bili že utrujeni, smo si za konec ogledali še zanimivo cerkvico v Javorci, kjer nam je kustosinja LTO povedala glavne podatke o tem kulturnem spomeniku. Na koncu smo tudi pozvonili za srečen povratek domov. Srečanje smo zaključili ob 15.45 in se prijateljsko pozdravili v upanju, da se bomo pomladi spet srečali. načelnica MOPD Tolmin Majda Pagon NEKAJ UTRINKOV IZ IZLETOV MLADIH PD KOČEVJE > POHOD NA POLHOGRAJSKO GRMADO IN TOŠČ Letošnja jesen s svojimi razkošnimi barvami nas kar vabi, mlade planince, na pohode v naravo. Tako smo se v soboto, 7. 10., z izkušenimi člani Planinskega društva Kočevje odpravili na Polhograjsko grmado in Tošč. Vsi skupaj smo uživali v prelepem sončnem vremenu in čudovitih razgledih na okoliške vrhove. Ana Marija Mihelič, Neja Dimnik, 9.r. OŠ Ob Rinži > POHOD NA TRIGLAV Mlade članice planinskega krožka 8. in 9. razreda smo bile tudi med počitnicami dejavne. S člani Planinskega društva Kočevje smo se odpravile na Triglav. Letnik 10 / številka 10 6 O Mladinska priloga Obvestil PZS Avtobusno postajo v Kočevju smo zapustili ob 5.uri zjutraj. Po približno dveh urah hoje nam je bilo že zelo vroče, vendar smo se pri Staničevi koči pošteno oddahnili. Po uri počitka smo se odpravili proti Kredarici, kjer smo prenočili. Navsezgodaj zjutraj smo krenili proti Aljaževemu stolpu. Na vrhu smo opravili nekaj krstov. Pot navzdol je bila nadvse zanimiva. Naslednji večji postanek je bil pri koči Dolič. Nadaljevali smo pot proti Zadnjici, kjer smo počakali na avtobus. Počastili smo se z večerjo v gostilni. Ko smo se vrnili, smo si ponovili stari rek:«Ljubo doma, kdor ga ima!« Ana Marija Mihelič, Neja Dimnik, 9.a, c > DVODNEVNI IZLET NA VRŠIČ 23. in 24. septembra se je 13 mladih planincev od 3. do 5. razreda z mentorico Melito Berlan in vodnikom Mihom Berličem udeležilo dvodnevnega izleta na Vršič. Pot jih je skupaj s 27 planinci iz ostalih dveh kočevskih osnovnih šol vodila od Kočevja do Kranjske Gore in po ovinkasti vršiški cesti do Erjavčeve koče. Med potjo so si ogledali Rusko kapelico, Ajdovo deklico in Prisankovo okno. Po nastanitvi v koči so prehodili pot do Poštarskega doma in se preizkusili v hoji po melišču. Večer je minil v pravem planinskem vzdušju. V nedeljo pa so se v jasnem sončnem dnevu podali na vrh Slemenove špice, od koder je bil iz nadmorske višine 1909 m lep razgled daleč naokoli. mentorica: Melita Berlan IZPOPOLNJEVANJE ZA VADITELJE ORIENTACIJE Sama ne vem natančno, kdaj so minila leta, ko nisem obnavljala licence za vaditelje orientacije. A nekega dne v septembru mi je le kanilo, da je čas, da malo osvežim znanje na tem področju. K odločitvi za vikend v Dragovem domu na Homu je prav gotovo prispevalo »osebno« vabilo (po mailu in pošti s strani Dušana oz. MK PZS - le nadaljujte s tem!). Res je, da nas udeležencev izpopolnjevanja ni bilo ravno veliko, je pa res tudi to, da smo od 22. do 23. septembra 2006, odnesli zelo veliko znanja in prijetnih spominov. Pogovarjali smo se o novostih na področju orientacije, izvedli krajše nočno orientacijsko tekmovanje, razglabljali o problematiki orientacijskih tekmovanj, vrisovali kontrolne točke, risali profile poti,... Za vse gre zahvala vedno odličnemu vodstvu izpopolnjevanja Bojanu in Alešu, »sošolcem« in nenazadnje oskrbnikoma planinskega doma. Hom je kraj, kamor se vedno rada vračam in ga toplo priporočam tudi drugim mladim ali manj mladim planincem. Ta pravim planincem. Čeprav sodi postojanka v III. kategorijo, smo tam, za razliko od nekaterih 7 Letnik 10 / številka 10 Mladinska priloga Obvestil PZS drugih postojank, planinci vedno lepo sprejeti. In tega ni mogoče doseči niti z atraktivno lokacijo, niti s cenami, niti s »forsiranjem« s strani »planinskih funkcionarjev«. Topel sprejem in dejstvo, da so nekatere postojanke priljubljene tako za izobraževanja kot tudi za prenočevanja ali pa samo za čaj, naredijo ljudje! Natalija Marovt Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana tel.: 01/434-56-89 fax: 01/43-22-140 (za MK) elektronska pošta: mladinska.komisija@pzs.si objavlja razpis ZA GOSPODARJA PLANINSKEGA UČNEGA SREDIŠČA BAVŠICA Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije s tem razpisom vabi vse zainteresirane, da sodelujejo in se javijo na razpis za prosto mesto gospodarja PUS Bavšica. Delo gospodarja PUS Bavšica je prostovoljno, za kar gospodar ne prejema plačila. Imenuje se ga za mandatno obdobje štirih let. Vsi zainteresirani kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - starost 21 let ali več; - najmanj V. stopnja izobrazbe; - osnovno znanje opravljanja s financami in gospodarjenjem; - seznanjenost s problematiko PUS Bavšica. Kandidati morajo k prijavi priložiti še: - splošni in gorniški življenjepis; - napisano vizijo za PUS Bavšica za naslednja štiri leta. Prednost bodo imeli kandidati z vodstvenimi izkušnjami na akcijah MK PZS v PUS Bavšica in poznavanjem dela v PZS. Zainteresirani kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj pošljejo prijavo na MK PZS do vključno 30. 11. 2006. O izbiri kandidata bo odločal UO MK PZS, nato pa ga bo potrdil še UO PZS. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku 30 dni po koncu razpisa. Letnik 10 / številka 10 O V.d.predsednika MK PZS: Iztok Rojc 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PREDLOŽITEV KONČNEGA OBRAČUNA ČLANSKIH ZNAMKIC 2006 DO 30.11.2006 IN PORAVNAVA ČLANSKIH OBVEZNOSTI ZA LETO 2006 V skladu z določili 8. člena Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine za leto 2006 in navodili o Izvajanju pravilnika o izkaznici in vrstah članarine za leto 2006 MORAJO PLANINSKA DRUŠTVA, KLUBI KONČNI OBRAČUN ČLANARINE IZDELATI IN POSREDOVATI NA PLANINSKO ZVEZO SLOVENIJE NAJKASNEJE DO 30.11.2006. Planinska zveza Slovenije mora izdelati poročilo o članstvu za leto 2006, ki je osnova za nadaljnje dogovore in obračune za zavarovanje članov planinskih društev z Zavarovalnico Tilia d.d., najkasneje do 15. decembra 2006. Nespoštovanje rokov s strani PD povzroča PZS finančne težave in otežuje izvajanje redne dejavnosti; onemogoča pa tudi pravočasno pripravo in izdelavo podatkov o članstvu za leto 2006. Prevzem novih članskih znamkic za leto 2007 bo možen po 15. decembru 2006, vendar le v primeru, da bodo s strani društva poravnane vse obveznosti do PZS. Ljubljana, 02. 11. 2006 Generalni sekretar PZS: Danilo M. Sbrizaj OBVESTILO ČLANOM »A« O PORAVNAVI ČLANARINE ZA LETO 2007 Vsem, ki nameravate tudi naslednje leto plačati članarino kategorije A, priporočamo, da to storite že na začetku leta (do 31. januarja 2007). Le tako boste Planinski vestnik dobivali neprekinjeno, zagotovili pa si boste tudi neprekinjene zavarovalne ugodnosti. ■ Zakonodaja in uradne objave 1 Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PREGLED PROMETA V PLANINSKIH KOČAH V LETU 2005 ZA PD: Zap. št. Prodano v planinski koči 1. Hrana SIT Pijače SIT 2. alkoholne 3. brezalkoholne 4. Prenočnine SIT: 5.Vse ostalo SIT Skupaj od 1 - 5 SIT Postojanka je bila odprta od. do 1 2. 3. 4. 5. 6. V koči (kočah)) je bil: Oskrbnik (ime in priimek): Najemnik (ime in priimek): 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. Podpis: Zig PD Datum: Letnik 32 / številka 9 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 2006 Q I. PODATKI O OBISKU V PLANINSKI KOČI: PLANINSKO DRUŠTVO:. PLANINSKA KOČA: Št. obiskovalcev po oceni (vpisani v knjigi x 3):_Št. nočitev po knjigi gostov: (vpišite število vseh nočnin, ne pa samo, koliko gostov je prenočevalo!) domačih:_tujih: _SKUPAJ:_ Število sob v PK:_, postelj v sobah:_število ležišč na skupnem ležišču: _ Skupno število ležišč (sobe + skupna ležišča)_ Število ležišč v zimski sobi ( če je! II. PREGLED GRADBENIH INVESTICIJ V LETU 2006 1. VREDNOST INVESTICIJE a. iz lastnih sredstev SIT b. izvršenih ur prostovoljnega dela (ur: po 1500 SIT ura) SIT c. dotacija sredstev reciprocitete,MŠŠ ali FSO za kočo SIT d. druge dotacije SIT e. posojila SIT SKUPAJ SIT: 2. KDO JE OPRAVLJAL DELA V KOČI, NAVEDITE PODJETJA ALI OBRTNIKE: 3. NAVEDITE VZROKE IN TEŽAVE, ZARADI KATERIH SO DELA V KOČI KASNILA 4. NAVEDITE TOČNO, KATERA DELA STE IZVRŠILI NA KOČI V LETU 2006, V KAKŠNI VREDNOSTI IN KAKŠNA JE SEDANJA VREDNOST OBJEKTA: 5. ALI JE KOČA ZAVAROVANA IN ZA KOLIKO? ALI JE ZAVAROVANA OPREMA IN ZA KOLIKO? ALI SO ZAVAROVANE ZALOGE IN ZA KOLIKO? OSTALA ZAVAROVANJA (katere nevarnosti ?) 6. UREJENOST ZEMLJIŠKO KNJIŽNIH ZADEV: (če ni sprememb pustite rubrike prazne) a. kdo natančno je lastnik koče oz. imetnik pravice uporabe :_ b. vložek številka: k.o. _parcelna številka:_ c. izmera in vrsta parcele (travnik, pašnik, gozd... ) Zakonodaja in uradne objave 1 Letnik 32 / številka 3383 ■ Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 7. KDO OSKRBUJE KOČO? a. Priimek in ime oskrbnika: b. Ali obstaja oskrbniška pogodba (obkrožite) da ne c. V primeru, da je koča v najemu navedite: - priimek in ime najemnika: _ - točen naslov najemnika: _ - ali obstaja najemna pogodba? da ne ( pošljite jo takoj na PZS !) - kolikšna je višina najemnine?_ 8. NAČIN TRANSPORTA DO KOČE: _ kolikšna je okvirna cena transportnih storitev? _ SIT 9. EKOLOŠKO STANJE V LETU 2006 (OBKROŽITE USTREZNO ČRKO) ? 9.1 Preskrba z električno energijo 9.2. Čiščenje odpadnih vod: a. priključek na javno omrežje a - lovilec maščob b. diesel ali bencinski agregat b - precejalna čisitlna naprava c. mala hidro elektrarna c - rastlinska ČN č. plin č - triprekatna greznica d. sveče, petrolejke d - greznica brez prekatov e. fotoelektrične celice e - izpust na prosto f - ponikovalnica 10. OSTALE OPOMBE: (odgovore na vprašanja obkrožite!) a. Kje perete posteljnino ? v koči ali- v dolini b. Ali za pranje uporabljate pralna sredstva brez fosfatov? da ne c. Ali priznavate planincem z lastno posteljnino (spalne rjuhe) pri prenočevanju popust v znesku 350 SIT na ceno prenočevanja (SKLEP UO PZS!) da ne č. Ali ste imeli v koči izobešeno informacijo PZS o cenah in popustih? da ne d. Ali sta vašo kočo obiskala tržni ali zdravstveni inšpektor? ( če je bila izdana odločba pošljite kopijo na GK PZS!) da ne III. PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILA IN MARKIRANJE PLANINSKIH POTI Investirano v letu 2006: a. iz lastnih sredstev SIT: _ b. izvršenih ur prostovoljnega dela ur: po 1500 SIT ura SIT: _ c. druge dotacije SIT: _ SKUPAJ SIT: _ OPOMBA: V rubriko s podatki o delih na planinskih poteh vpišite enake podatke, kot jih pošiljate na Komisijo za pota pri UO PZS. Opis del nam za statistiko ni potreben! IV. OPOMBE:_ Gospodar PD: Žig PD Predsednik PD: V dne Letnik 32 / številka 8 9 Zakonodaja in uradne objave