279
List iz Ljubljane.
Dragi Vitomar!
Ker sem kakor polž v Višnjigori priklenjen na sivo Ljubljano, Ti pa, dragi moj, se tudi, kakor vidim, raji sprehajaš pod okrepčavnim nebom doljne štirske zemlje, kakor da bi prišel sedaj v okajeno Ljubljano, naj se namesto naji samih snideta lističa naji. Vidim Te, da debelo gledaš, ko bereš „sivoa in Itmali potem ^okajeno" Ljubljano; — ti moram tedaj, da ne boš kaj huje ga mislil, razložiti te pri-tiklini, o kterih obeh bi se bil sam prepričal, ako bi bil pretekli mesec prišel v Ljubljano. Čuj tedaj, kako to. Mnogo mnogo gospodarjev je poslednje leto dalo svojim hišam od zunej sivo barvo, tako, da bo, če bo to v tem 35tonua naprej šlo, se Ljubljani namesto „fc>elatt Ljubljana po pravici v malo letih reklo „8iva" Ljubljana. „Okajenaa pa je bila celi mesec skor vsaki dan od tistega silnega dima, ki ga sapa privali iz požiganega močvirja toliko v mesto, da bi v njem lahko meso sušili; tako pa, ker je zraven še vročina in suša velika bila, srni sušili svoje uboge živote, da je bilo joj! Močirje je sicer Ljubljani po svojih obilnih pridelkih in zavolj šote za kurjavo neprecenljiva dobrota, al v jeseni ji je tudi zavoljo dima velika nadloga, ako se namreč čisti zrak še sme, kakor smo se nekdaj učili, šteti med življenje človeško. Domačinci smo sicer hote ali nehote že vajeni tega dima in ga terpimo, ker vemo, da nam močirje marsikter košček kruha daje, — al ptujci in popotni, te moraš slišati, kako grozno tožijo zoper smerad, in bati se je, da bojo „touristiu po železnici marsiktero zabavljico zavoljo tega raznesli po svetu zoper našo „dimkoa. Pa kaj Ti je, dragi, za vse to mar, ker vživaš v savinski dolini čisti dar božji! Naj bi Ti prav dobro teknil in Te k m ali k m al i spet postavil na prav terdne noge! To je pred vsem moja iskrena želja.
Bolj ko naš dim, kterega je že nekoliko ustavila višja prepoved, še bolj pa zaterl poslednji dež, Te bo mikala novica, da slavni prof. Mommsen iz Vratislave, s kterim si Ti v Celji govoril, je prišel unidan v Ljubljano, da bi tu in na Krajnskem z lastnimi očmi vidil stare rimske spomenike in prepisal njih napise. Visoko učeni mož je prinesel že seboj celo torbico napisov naših kamnov, ki jih je prepisal iz različnih časnikov in bukev. Kakor nam je gosp. dr. E. Kos ta pravil, ki mu je v vsem prijazno postregel, je v ^Novicah" našel 3 napise, ki mu poprej niso bili znani.
Vidiš, dragi moj, iz tega, kako treba nam je Ter s te-
280
njaka in Hicingerja, da v naši domovini aledita po tem, česar hodijo iz daljnih krajev iskat ptuji.
Ravno končavši ta listek mi prinese pismonosa Tvoj 3. potni list iz solčavskih planin. Dobro dosel! Naj Ti bojo te verstice poterdile, da sem ga prejel, preden ga bojo priobčile ^Novice".
Ves Tvoj                        Beloves.