mariborski feflhftr eT«yarvgW5vrnT ceTrai Leto I. (VIII.), štev. 157 Maribor, sreda, 9. novembra 1927 fcahaj'* razun nadalje ia praznikov vaak dan ob V6, vri Račun pri poštnem Jok. trn. v *. 1W4O0 Vstle moooJna, pro|amnn v opravi n* po poJ* »0 Dt«, da>tnt)«n »o Jem pn 18 Pio Telefon: Bradi«. 440 Uprava 455 Uredništvo in oprava; Maribor, Alekeandrov* ceata št 13 Oglasi po tarifa Oglase sprejeme Im* eghiaaf oddotek Jat*«- v UabtpKl, Pntmnom oMea ft.4 Presenečena Italija popušča ODHOD MARINKOVIČA V PARIZIN LONDON. Vsled pomankanla kredita... HUDA OBTOŽBA IN OBSODBA SEDANJEGA REŽIMA. - KAJ UGO* TAVT TA MARIRORSKI VELIKI ŽUPAN? BEOGRAD, 9. novembra. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je včeraj odpotoval v Pariz, da podpiše francosko-jugoslovansko pogodbo o prijateljstvu in arbitraži. Ni izključeno, da odpotuje takoj po podpisu pogodbe tudi v London. Italija je prišla vsled francosko-ju-goslovanske pogodbe v silno zadrego. Posledice se že kažejo. V diploma-tičnih krogih namreč zatrjujejo, da je Italija sedaj že pripravljena, da se približa naši državi in da reši vsa sporna vprašanja, ki še obstojajo med obema državama. Ravno zato je bil baje poslanik, general Bodrero, baje poklican v Rim. Njegova akcija stremi pred vsem po tem, da bi izposloval sestanek med Marinkovičem in Mussolinijem. Za tak sestanek se zavzema tudi Anglija. V dobro informiranih krogih zagotavljajo. da bo o priliki konference dr. Marinkoviča s francoskimi državniki v Parizu rešeno tudi vprašanje odplačevanje naših vojnih dolgov Franciji. Ključ, po katerem se bo vršilo odplačevanje, je že določen in se bodo v Parizu izpolnile samo še nekatere formalnosti. Poročali smo na kratko o poročilu, katero je Podal na sobotni seji oblastne skupščine mariborske g. veliki zumn v imenu državne oblasti o stanju obče u-prave v oblasti. To poročilo je v onih točkah, kjer se vedno zopet ponavljajo konstatacije o nezadostnih državnih kre ditih, huda obtožba m obsodba klerikal-skega proračuna in slabega državnega gospodarstva. ČuJmo: Pri poročilu o poljedelstvu konsratira tako! uvodoma, da je intenzivnost pospeševanja poljedelstva morala prenehati vsled pomanjkanja kreditov«. V poglavju »Živinoreja« konstatira: »Srdstva pa žal nikakor ne zadostujejo in kar se je izvršilo, io bilo mogoče le tudi s požrtvovalnostjo uradništva«. Za pospeševanje konjereje »so bila sredstva popolnoma nezadostna«. Za licenciranje bikov »državnih sredstev ni na razpolago*- Premovanje govedi se (razun na konjiškem) »v drugih okrajih ne more vršiti vsled pomanjkanja sredstev«. »Sredstev iz državnega bodžeta v letu 1927-28 za vse Panoge živinoreje je D m 30.000«. Pri poročilu o kmetijskem in gospodinjskem pouku na deželi ugotavlja, da »žalibog skrajno nizka sredstva za potovanja ne dovoljujejo d moljnega razmaha«. Za kmetijsko-nadaljevalne tečaje je kmetijsko ministrstvo obljubilo prvotno 30 000 Din, nakazalo Pa is samo 20.000 Din«. Na podlagi budžeta so bila tudi ukinjena službena mesta eksponiranih državnih veterinariev v 6. krajih oblasti — gotovo iz velike ljubezni do napredka našega kmetijstva!! Neki ljubljanski list je vedel te dni poročati o razpustu občinskega odbora v Krčevini in o Postavitvi kavamarja Lešnika za gerenta. Tudi je proglasil Lešnika za pristaša SLS, K temu pripomnimo, da razpust obč. odbora še ni izvršen, pač pa se pripravlja in siceT na zahtevo SLS. Razlogi za razpust obe-odbora nikakor niso take narave, da bi bil razpust opravičljiv, zlasti seda), ko je itak samo še par tednov do novih volitev. Značilno pa je, da hoče oblast postaviti Lešnika za gerenta kot politično »nevtralno« osebnost, ljubljanski list pa ga striktno proglaša za pristaša SLS. Menimo, da ni potrebe, da se sedal tik Pred novimi volitvami izvrše spremembe, ki bi povzročale samo slabo kri. — Mestni aviobus-oromst Zvedeli smo, da so zaprosilo mariborski magistrat za vožnjo z mestnim avto-busem po Tržaški in Ptujski cesti do šole. na Teznu: občina Tezno, krajni šolski svet in šolsko vodstvo na Teznu. Delavstvo v prvi vrsti le tej akciji hvaležno, istotako šolska mladina in drugo prebivalstvo. Gospodje mestni očetje v Mari,botru naj bi rešili v lastno korist mestnega avtobus-Podjetja dotične prošnje že Pri prvi prihodnii občinski seji ugodno. Uvažujejo naj, da le avtobus-promct za notranje mesto, ki ni preobširno. skoraj nekakšen luksus, za pred-mcsija iu. okolico Mailtbora oa n&cav- Za hidrotehnična dela so bila »dosedaj sredstva zelo pičla«- »V državnem budžetu 1927-28 za regulacijo vodotokov v tukajšnji oblasti ni na razpolago nikakšen znesek«. »Za subvencioniranje obrtnih in trgov skih nadaljevalnih šol v budžetnem. letu 1927-28 ie za vso državo določeno samo milijon dinarjev, od kojega prejme mariborska oblast le 15.000 Din«. Poročilo govori dalie o vzdrževanju »bivših deželnih cest na Koroškem, ki so bile nad poldrugo leto skoro popolnoma prepuščene same sebi vsled pomanjkanja kredita«. »Nova državna poslopja ge v 1. 1927 V mariborski oblasti niso nikjer gradila. Vzdrževanje obstoječih je bilo zaradi pomanjkanja kredita povsem nezadostno.« Citirali smo dobesedno, da se nam ne bo moglo očitati, da potvarjamo. Nihče od nas ne more izreči težje obsodbe sedanjega državnega gospodarstva na Podlagi budžeta in finančnega zakona, ki sta jih skrpucala in dala državi radikalna in slovenska klerikalna stranka. Zlasti slednja je prejšnja leta imela vedno polna usta zabavljic nad zanemarjanjem kmetijstva s strani države. Sama pa ie mirne duše-glasovala za proračun, ki je po izjavi klerikalnega velikega župana skoro popolnoma onemogočil pospeševanje raznih panog kmetijstva in kmetijskega pouka, ter pospeševanje obrti in trgovine potom strokovnega šolstva, onemogočil pa tudi mnoga druga dela, ki bi bila v interesu našega kmetijskega in splošnega gospodarstva. nost potreba. Temu primem! bodo tudi redni stalni dohodki podjetja. — Naj-večji promet ie: zjutraj med V na 7. in t* na 8. uro iz mesta na Tezno (delavstvo gre v tvornice) ob 'AS. uri iz Tezna v mesto (mladina v mestne šole), med 12. in 14. opoldan iz mesta ven ter obratno) mladina ob 12- in 13. iz mestnih šol domov, delavstvo ob 12. iz tvornio in Vi na 13 spet v tvornice in zvečer med 17. ter 18. iz Tezna v mesto (delavstvo Iz tvornic domov). — Temu primerno naj bi vozili tudi avtobusi; ako že ne dan, pa vsaj ob teh navedenih časih. Končna postaja naj bi bila pred šolo n« Teznu, kier avtobus lahko obrača, kam na Ptujski cesti radi pomanjkanja primernega .širšega prostora ne bi bilo ta-* ko lahko mogoče. AFehin-Caoablanca Petindvajseta Partija za svetovno šahovsko prvenstvo ie končala po 41- potezah zopet remis. Stanje je torej še vodna 4:2 za Aljehina, dočim je 19 partij končalo remis. Borza LJUBLJANA, 9. novembra. Devize: Berlin 1355, Curih 1095.5, Dunaj 802, London 276.7, Newyork 56.75, Praga 168.45, Milan 310.25. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 133, Kreditni zavod 160, Vevče 133. Ruše 280—295, .Stavbna družba 56. Sešir 104. Interpelaciftki dan v Narodni skupščini BEOGRAD, 9. novembra. Na današnji seji narodne skupščine je vložil posl. Voja Lazič takoj po otvoritvi imenom celokupne opozicije oster protest proti zavlačevanju plenarnih sej skupščine. Naglašal je. da se vrše v zadnjem času skupščinske šeje le še enkrat na teden. Poslance mora biti naravnost sram'pred volilci. da dobe svoje dijete za brezdelnost. Ako se že večini dopade tak položaj, pa naj vsaj od opozicije ne zahteva kaj takega. Govornik je prosil skupščino, naj se vzame ta njegova izjava v sejni protokol, kar pa je večina odklonila. Skupščinski predsednik je imel nato topel spominski govor za bivšim poslancem, vseučiliščnim profesorjem dr. Poličem, ki je umrl včeraj v Zagrebu, nakar je vzela skupščina naj znanje poročila odbora o predlogu dr. Budisavljeviča glede noveliranja hrvatsko-slavonskega občinskega reda. kakor tudi poročilo o postavitvi spomenika umorjenemu generalu Kovačeviču. Železniška konferenca v Mariboru Zborovanje avstrijskih in jugoslo-venskih železniških delegatov glede ureditve obmejnih kolodvorov, o katerem smo Poročali že včeraj, se nadaljuje sedaj izključno v petih odsekih po posameznih granah službe. Konferenca rešuje predvsem naslednja vpra šanja: 1. Ali naj se lomijo tarife na državni meji kakor dosedaj ali morda v bodoče na skupnih obmejnih postajah; 2. obseg in sestava obojestranske carinske, policijske, veterinarske in železniške obmejne službe v Mariboru, Jesenicah in avstrijski Radgoni; 3. določitev prostorov in zgradb, potrebnih za skupno in posamezno službo na teh kolodvorih; 4. ugotovitev ključa za razdelitev stroškov skupne službe in vzdrževanja skupnih zgradb; 5. določitev skupnih prejemkov; 6. jamstvo v slučaju škode in tostvarni postopek; 7. privilegirani tovorni promet med Lavantinsko dolino in Celovcem in tozadevne tarifne olajšave; 8. privilegirani osebni in prtljažni promet med Dravogradom in Jesenicami preko Celovca; 9. poštni prevoz na progi Zeltweg—Dravograd—Bleiburg. Vseh točk dnevnega reda je 15. Konferenca ima dela za dober teden dni. Sestavila bo protokol o vseh načelnih vprašanjih In še za vsako skupno oh- Vojni minister general Hadžič je predložil skupščini zakonski načrt o letalskem prometu, ki je bil odkazan posebnemu odboru. Poslanec dr. K r a j a č je vložil na notranjega in trgovinskega ministra interpelacijo glede šikaniranja inozem skih turistov v obmejnih ozemljih, poslanec dr. G r i s o g o n o interpelacijo na poštnega ministra glede ukinjenja poštne direkcije v Splitu. Predlog posl. Nastasa Petroviča glede likvidacije kmečkih meničnih kreditov je bil odklonjen. Poslanec Tupanjaninje vložil nujen predlog glede likvidacije kmečkih kreditov in je v svojem utemeljevanju na-glašal. da je kmet dandanes že tako zadolžen, da je zakonita rešitev tega vprašanja že nujno potrebna. Število dolgov v zagrebškem okrožju znaša 90, v osješkem 50. v Bački 260, v Sremu pa 174 milijonov. O Sloveniji pa sploh ni mogoče govoriti, ker so tamkaj dolgovi presegli celo že maksimum. mejno postajo posebej. Predno se avstrijski in naši zastopniki razidejo, bodo posetili še osebno ves v poštev Prihajajoči teren na bodočih skupnih kolodvorih. — MILIJONSKI konkurz bivšega MARIBORSKEGA odvetnika. CELOVEC, 9. novembra. Tukajšnje deželno sodišče je proglasilo nad premoženjem odvetnika dr. Ernesta Mravlaga. bivšega voditelja nemških nacijonalcev v Mariboru, konkurz. Pasiva znašajo 700.000 šilingov, kritja pa ni nobenega. Seno zgorelo. Včeraj dopoldne ob poldevetih javljeni požar je bdi pri posest. Velecu med Jarondno in Sv, Marjeto. Po nesreči se ie vžgalo seno, domačini so pa ogeni pogasili §e pred prihodom gasilcev iz Maribora. ____ A . _ nnonoocroncm □ cdodododotdoo Velika kavarna danes sreda popoldanski koncert. Zvečer kabaretna predstava, gostovanje BenJMi-Gemil-a egiptovskega ČndctvoTea. — 1589 Razoust občinkega odbora v Krčevini /fism i a—-nnMBBtta UiariBOTi«! V E C C B N I K Juto*« 'Virarroottat *. TG. H8T* |e vedno nevarnost za mariborsko gimnazijo! DOSLEJ NEZNANI PASUS MINISTRSKEGA ODLOKA. M ar A ib or, S. novembra. Odločnemu nastopu mariborske nav-molsti ter razaliih merodajnih eijiiteliov se 'je posrečilo doseči, da je minister prosvete (prekti cal svoj odlok od 17- sept eni bra 1927. izdan na osnovi čl. 138 znanega skleroradikalskega finančnega zakona, s katerim, še bila odrejena zatvo-ritev -petega razreda na državni gimnaziji v Mariboru. Da je minister ta svoj odlok preklical s kasnejšim odlokom S-N- br. 32.316 od 5. okt. 1927. o tem ic bila naša javnost poučena- Do minule Sobote pa ji ni bilo znano, da vsebuje ta novi odlok novo nevarnost za obstoj mariborske in — P«*®« nic tudi ptujske’ — gimnazije- V soboto, dne 5- t. m. pa je na seji oblastne skupščine veliki župan mari-’ borske oblasti podal svojo Poročalo o stanju državne uprave v oblasti. V tem. svojem poročilu je pri točki o srednjih šolah omenil tudi gori citirane odloke. Na veliko zaprepraščerue navzočih poslancev je pa tudi sporočil, da litidii-st.notv odlok od 5. okt. t- L, s katerim, je bdla preklicana zatvoritev 5. razr. mariborske gimnazije^ v letošnjem letu, vsebuje nadaljno pripombo, da je zatvpri-ti v šolskem tetn 1928 29 peti in šesti razred mariborske in ptujske gimnazije. * Oblastna skupščina Je takoj zavzela svoje stališče in je enodušno izrekla svoj protest proti tej nameri. Nečuveno je postopanje državne prosvetne uprave zlasti v vprašanju naše mariborske gimnazije, tega mnogo nad 100 let starega kulturnega zavoda, ki je dal ne samo našemu narodu, temveč celemu človeštvu najodličnejše reprezentante znanosti. Sramotno tembolj, ker ogromno število učencev na tern zavodu niti oddaleč ne daje naučni upra vi upravičenosti za tak korak. In najbolj sramotno radi tega, ker je Maribor iz državnega in nacionalnega vidika točka, k-i bi morala biti punčica v očesu naše državne uprave. Dolžnost vse naše javnosti, vseh naših merodainih korporacij, vseh naših političnih strank in vseh vplivnih osebnosti je, da že v letošnjem šolskem letu izbojujejo pri centralni vladi odnosno pri prosvetnem ministru preklic tega njegovega odloka ter zasigurajo neokrnjeni obstoj naše mariborske gimnazije. Delati ie treba v tej smeri takoj, da ne bomo stopili v novo šolsko leto z negotovostjo. To je v interesu naše kulture, v interesu naroda in države, .to je pa predvesm tudi v interesu stari šev in dijakov. * Mariborski in dnevni drobiž Nov atentat na mariborsko gledališče m v REPERTOAR: ? Sreda, 9. novembra ob 20. uri »Bajadera* ab. A. Kuponi. Znižane cene. Četrtek, 10. novembra ob 20. uri »školjka« ab. D. — Kuponi, zadnjikrat-Petek, U. novembra ob 20. uri »Rapall-ski večer« Jugoslovenske matice. Sobota, dne 12. novembra ob 20: uri »Revizor« ab- C. — Kuponi. Nedelja, dne 13. novembra popoldne ob 15. uri »Sneguljčica«; zvečer ob 20. uri t »ČSardaška kneginja«. Mariborsko gledališče pripravlja v dinami komedijo slavnega ruskega feljtonista Klavdija Averčenka »Igra s smrtjo«. Opereta študira muzikalno in vsebinsko prelepo Lebarjevo »Evo«, opera pa pripravlja Verdijev »Ples v maskah« ter priljubljeno opero »Madame Butter-fty«, ki ie žela že lam' mnogo Priznanja. Kot Prva ljudska igra te sezone se bodo dajala Jurčič-Govekarjevi »Rokovnjači«, katerih ipreonijera bo še ta mesec. Posledice redukcij železniškega osobja Spomladi1, ko je bil železniški promet na najnižji stopnji, so zreducirali zlasti delavstvo tako temeljito, da ni ostala nati-najmanjša rezerva. Sedaj, ko se je jsmmet dvignil, je pa na železnicah v Sloveniji pcribližno tako. kot .ie bilo,v k. u. k- te k- k. vojski začetkom tretjega vojnega leta,: pokazalo se je velikanska pomanjkanje prej tako blazno razmetava,, nega »človeškega materija la«. Sedaj se morajo izdajati okrožnice, ki živo spominjajo na nekdanje vojne naredbe, Ne-nastavljeno osobje se priteguje k skladi šeni službi, dopusti so ustavljeni, oni,.ki so od -poprej na dopustu, se vpoklicu jejo, bolni morajo hitro ozdraveti, iz pisarn k magacinski službi prideljenc bodo nadomestili za fizično delo nesposobni itd. Nepastavljeni uslužbenci pa tvoriio posebno poglavje. So pisarne, kier ni niti -polovica nastavljena, najdejo se P a tudi slučaji, da je od 7 delovnili moči — pet nenastavl jenih kljub večletni službi 5« najboljši uporabljivosti. Nenastav.ljeiu 'bodo Šli sedaj v skladišča, v pisarne pa pridejo bolniki. Po sposobnosti za pisarniško službo nihče nc vpraša. Neua,stavljeno osebic je imelo poprej po 4 in i>o 5 Dte na uro, sedaj pa jma po 3 Din. Med železničarji vlada silno ogorčenje tudi zato, ker sc pripravlja podaljšanje de lovnega časa na način, k-i nima primere. Ves čas, ko železničar nima v rokah s,vo jega orodja, se misli smatrati m prosti ča* ter edina od ©stokm*** službe, Razočarani okoliški sleda liski abonenti Sinoči se je vršila v našem gledališču abonma-predstava za okoličane iz Slov. Bistrice, Limbuša, Ruš, Frama, Polskave, Slivnice im Hoč. Napovedan je bil tudi tozadevni avtobusni promet in o-količani ljubitelji gledališke umetnosti, so se te prilike tudi v izdatni meri po-služili- Prišlo uh je prav lepo število v Maribor, v trdni veri, da jih mestni avtobusi popeljejo potema domov. In to tenu; bo-lj, ker jim je bil prispevek za avto to di odtegnjen- Toda zunanji abonenti so bili večinoma grdo prevarani. Pač sta odšla dva aviobunsa proti SL Bistrici, abonenti iz Limbuša, in Ruš, nad 20 po številu, pa so zaman čakali na avto in to do Pol dveh ponoči, čeprav so vstopnice že plačali. Čisto razumljivo, da je vladalo med ji j im i radi tega silno ogorčenje in upravičeno razburjenje. Končno jim. ni preostajalo nič drugega, kakor da so se morali Poslužiti privatnega avta, ako so hoteli Priti ponoči domov. Kdio je zakrivil to skrajno malomarnost, nam sicer ni znano, želimo pa, da vodstvo avtobusnega podjetja stvar preišče in poskrbi, da se v bodoče ne bodo več ponavljale take nevednosti. — Rapallski dnevi v Mariboru I. V petek, dne 11. t. m, ob 20- ur j Rapallskj ve£er v narodnem gledališču. Spored: 1. Godba- 2- Govor zastopnika pokrajinskega odbora J. M. iz Ljubljane. 3-‘Petje. 4. Primorski-bratje (otroški prizori te deklamacije).-4. Živa slika. II. V soboto, dne 12. t,.m. ob Pol 18. uri zažiganje žar© poleg spominske plošče maiske deklaracije v mestnem parku- Govori in Pe-tie srednješolske mladine. Hi. V nedeljo, dne 13. toi. dopoldne nabiralni dan. Slovenci! Jugoslovani! S svojo udeležbo poka žimo, da so nam piri srcu brat jo v italijanskem robstvu. Sedma, oblet, ni ca .ie težka, kakor še nikoli. Nacijonal no zavedni obmejni Maribor, stori svoio dolžnost! — Odbor Jugoslovenske Ma tiče v Mariboru. Kamen v glavo. Včeraj popoldne je 1.31etm Fran Smole, ki obiskuje prvi razred gimnazije dobil v Studencih od svoiega tovariša kamen v glavo, da je moral ranjen v bolnišnico. Kmnen ga je ranil tik nat. levim očesom]. — Otvoritev brzoiava pri pošti Šcnt Vid pri Stični. Dne 6- novembra j© bila pri pošti Šent Vid pri Stični otvoirjeoa brzojavna po staja. V kratkem se pari tej pošti otvor tektonska central*, Kakor je razvidno iz beograjskih listov, bodo oblastna gledališča, med njimi seveda tudi mariborsko, v prihodnjem državnem proračunu zopet strahovito udarjena. 2e lanski bužet ie zmanjšal vsem državnimi gledališčem subvencijo za ©no petino. Letošnji pa pušča centralnim gledališčem (Beograd, Zagreb in Ljubljana) nekako dosedanjo subvencijo, dorrim io oblastnim gledališčem, (ki so imela že zdaj nekako lOkrat manj kot centralna) zmanjšuje zopet za dobro petino (od 720.000 na 567.000). Subvencija za drž. gledališča po novem proračunskem predlogu bodo znašale: Beograd črez 8 milijonov, Zagreb čr©z 7 milijonov, Ljubljana blizu 5 milijonv, Skoplje 767 tisoč, vsa ostala oblastna gledališča Osijek, Novi Sad, Sarajevo, Split te Maribor) !pa samo 567.000). Da ie tako močno zmanjšanje subvencije posebno katastrofalno za mariborsko gledališče, ki se je moralo pred leti. (ko je imelo celo Škrat manišo subvenci jo ko druga, o->lastiia gledališča) zadolžiti, je več kot jasno. In že danes bodo morali misliti cmnpetentui faktorji na to, kako naj pridobe mariborskemu gledališču t.a minus na drugi strani. Kajti sicer bo padlo naše gledališče, ki se je letos v umetniškem oziru tako razveseljivo dvignilo, na nivo šmire — te to ne po lastni krivdi, temveč radi zapostavljanja in omalovaževanja od strani poklicanih mest- George« BlopdeJ v Mariboru. Danes popoldne ob 14.48 ie prispel v Maribor profesor visoke šole za politične vede v Parizu g. Btondel s francoskim konzulom v Zagrebu g- A. Bois-sierom. Na kolodvoru so gosta pozdravili: v imenu velikega župana g. dr. Rataj, v imenu oblastj in mesta župan dr. Leskovar, v imenu francoskega krožka pa Podpredsednik ravnatelj Furrer. Po prihodu sta, odlična, gosta v spremstvu prijateljev napravila izlet na Falo. Profesor Rlondel bo imel nocoj ob 20. v Vesni zalita ivo narodno gospodarsko predavanje, na katerega so vabljenj vsi meščani, k'i se zanimajo za ekonomska vprašanja-Po predavanju se bo vršil prijateljski večer. —- Odbor Društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico ie sklenil: Kot. popolnoma nestrankarska organizacija pozdravljamo vsako politično stranko, ki podpira naše Stremljenje. Smo pa proti temu, da so naše akciie zlorabljajo v dru ge svrhe, ker ie ravno ta zloraba sedanii akciji Saveza stanara mnogo škodovala Da se to prepreči, bo društvo odslej prirejalo zborovanja samo za društvene člane. — Odbor. — Nalezljive bolezni v Mariboru. Od' 1. do 7- novembra go bili mestnemu fivikate prijavljeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni v mariborskem mestnem okolišu: 1 slučal šfcrlatinke, 3 slučaji da vice. Noben Slučaj ni končal s smrtnim izidom. — Dr. Anton Medvedova slika- V izložbi naše uprave je od pondeijka razstavljen portret dr. Antona Medveda. Slika, je najboljše delo vuzeniškega u-umetnika Pistoria in je last tukajšnje državne gimnazije. — Okraden hlapec. Davi je hlapec Ivan Raner. ki je zapo slen pri trgovcu Slugi, prišel v hlev in odložil iopič ter pričel cediti, konje. Ko je nato suknjo zopet oblekel, ni imel v žepu več denarnice, ki mu jo ie z denarij vred nekdo izmaknil- V denarnici je teiel 500 Din gospodarjevega denarja in 3o Dte svojega. O storilcu ni sledu- Udruženje rez. oficirjev in bojevnikov pododbor mariborski, priredi za svoje člane te po njih vpeljane goste plesno šoto rv mali dvorani Narodnega doma. S plesnimi vajami s© prične v petek dne 11. t. m. ob 20. uri. — Večerni kuharskj tečaj za odrasle se prične 14- novembra na zavodu »Vesna« v Mariboru. Informacije se dobjio dnevno od 10.—U. ure pri raviiatelj-totvu, 455? Smrt odličnega jfagofilovenskega pravnika. Sinoči ob šestih je po (Mišem bolehanju umrl v Zagrebu bivši narodmi poslanec te vsenčiliški profesor dr. Ladislav Polič. Četudi se ime pokojnika: ni obešalo na veliki zvon, vendar zgublja z nitei vsa forvatska in jugoslovenska javnost ter zlasti znanstveni svet svojega velmoža. Dr. Ladislav Polič, Todorn iz Zagreba, je dokončal srednje in visoko šolske študije doma ter se v mlajših letih mnogo bavil z literaturo. Kasneje pa se je posvetil izključno pravu. Na zagrebškem vseučilišču mu ie bila večkrat podeljena čast, in služba rektorja, na fakulteti pa je predaval mednarodno te državno pravo. Zlastli simpatična je ula. njegova pojava tudi na pravniških congresih, kjer ie nastopal s temeljitimi predavanij o naših pravnih problemih. Sodeloval je tudii pri sestavljanju naše državne ustave, bil je predsednik hrvat-skega društva »Pravnik« ter član mednarodnega razsodišča v Haagu. — Obrtniška kandidatna lista za Maribor. »Slovenec« ie vedel poročati, da je obrtniška kandidatna lista že Propadla. Kakor pase nam poroča jz verodostojnega vira, to ne odgovarja resnici ampak je bilo na sestanku' obrtnikov v pon-deljek 7. trn. definitivno sklenjeno, da se postavi obrtniška kandidatna lista. Čujemo, da. bodo na listi med drugteii krojač Dolček, gostilničar Lipovšek, čevljar Krajcer, ikovač Verzel, mizar Munda, brivec Kožuh, slikar Ambrožič, kotlar Glumač, pek Francb slaščičar Pelikan elektrotehnik Rečnik, izvošček čel cer, sodar Tomažič itd. — Švicarija na Meljskem hribu. Na Meljskem hribu go mteulj teden dokončali serpentinasto novo pešpot, ki je izpeljana prav od Vznožja do vrha. Kakor doznavamo, bi na, griču lastnik zemljišč in vinogradov g. Voller zgradil spomladi gostilno v švicarskem stogni kar bo dalo prijetnemu Meljskemu, hribu novo lice, Mariborčanom, ipa bo- nova izletniška točka, nudila krasen razgled in v poletnih mesecih obilo razvedrila___ Vtom v magdalen&ko župnišče. V noči od torka na, sredo so neznani storilci vlomili v magdalensko župnišče in ukradli 5000 Din gotovine. Vlomilci so z dijamantom vrezali v okensko steklo majhno odprtino m razširili zapahe ter skozi okno prišli v pisarno- Ko so premetali vse predale in knjige; %© jim •ie vendar posrečilo, da so iztaknili v omari hranjen denar. Ostalih predmetov se niso dotaknili- O vlomilcih doslej ni nikakeza sledu. — Poizkušen vlom 'v kavarno Evropo. Minuto noč sta z3ne gj’o oskubijere ptičke. — Čudila se ie tudi, da se ljudje, ki hodijo vložki opremi s puško in v spremstvu Psov nedeljo za nedeljo v Cam-pagno- ne sramujejo, ko prinašajo na večer domov par ubitih škvjančkov kot plen velikega lovskega pohoda. Kaj Ima sova opraviti s temi lovom, si pa ni mogla misliti. Prodajalka ji je šele razložila, da sova škrjančke »privabi«. Ker -e bila ta kratka razlaga nezadostna, je pristavila: »Glejte, vsaka sova ie z drobno verigo priklenjena na palico. Lovec to palico s prfiklenieno sovo zasadi v zemljo, sovi pa na peruti naveže doiso vrvico ter se z vrvico v roki skrije precej daleč proč v primerno skrivališča. Za to vrvico vleče, sova pa, ker jo boli, začne skovikati in frfotati. To skovikanje privabi škrjančke, da se v večii množini ustavijo v zraku nad privezano sovo ter tako lovcu nudijo dober cilj za strelja nje. Lov s sovo je torej zelo praktičen i-n udoben«. Ali se sova nikomur ne smili, ko jo ves dan vlečeio za peruti? — To vpra sanje seveda ni bilo umestno v prodajalni okrutnih sredstev barbarskega, lova. prodajalka ie pa vendarle stvarno odgovorila, da uporabljajo mnogi lovci mesto živih tudi umetno napravljene sove. 2iva sova lahko pogine po naključju kot žrtev prevnetega streljanja, umetno sovo pa lahko lovec vedno uporablja. V prodajalni so bile tudi take umetne sove na prodaj in pisateljica je imela priliko slišati, kako je prodajalka raznim »veld-kim« lovcem hvalila mehanizem in opremo umetne sove,. ki drobne pevce bale Tavno tako privabi, kakor prava živa sova. Umetna sova ie sicer draga. a kaj je ta cena prot} veliki koristi uspešnega lova. 14. Izkaz darov Študijski knjižnici v Mariboru V III. oetrtletiu so knjižnici darovali sledeči: I. Baumgariner 2, Fr Botolen 4, Janko Glaser 8, dr- M. Heic 1, dr. Jan Karlik (Praha) J, Jos. Kavčič (Ruše) 21 zvezkov, polk- v v. Lebar 89 vojaških map, učitelj J. Pajtler (Pekre) zbirko tiskovin iz dobe koroškega plebiscita, dr. Pavel Strmšek 8. J. Urvalek (Brno) 2 in D- Žunkorič 5 zvezkov. — Vsem darovalcem se vodstvo knjižnice najiskre-neje zahvaljuje obenem pa tudi -prosi še nadaljnje naklonjenosti. —Cimi več razu mevania in podpore bo našla knjižnica v naši javnosti, tem lažje hi boljše bo vršila nalogo, ki io ima kot osrednja knjižnica mariborske oblasti. — Pokončavanie londonskih golobov. Londonski magistrat ie odredih da se mora polovica golobov (okrog .3000), ki fco se v mestu v zadnjem času močno razmnožili, poloviti in pokončati. Go-lobje v velikih• jatah preplavljajo velike trge Pred katedralo Sv. Pavla, pred Guidhallom in pred Trafalga.r-Squa-rom, kar dajo vsej okolici izredno sKko-, vito lice. Vendar oblasti vztrajajo na svojem stališču, češ da golobi, ki gnezdi io večinoma na javnih poslopjih, kvarijo stavbe. Golobe bodo v zgodni in jutra, njih urah lovili v posebne mreže. Golobe pismonoše, ki se zbirajo rja stolpu bv. Pavla, bodo isto fak o polovili, a jih bodo vrnili lastnikom. Na vešala obsojeni sestri. Dve sestri. 21 teta a Ana in 27 letna Terezija Zboril sta bili pred dnevi v Olomucu obsoieni na smrt radi umora lastnega očeta. Dvakrat sta mu lali v mleko arzenik in Oče je podlegel zastrup Ijetuu. Zloži® sta hčeri skrbno pripravljali. Že teden dni pred očetovo smrtjo sta si nabavili žalne obleke in "ri mizarju že vnaprej naročili krsto. Pred sodaščm sta se zagovarjali, da juha oče ni dal miru iti da, je po materini smrti neprestano nadlegoval mlajšo hčerko. Pri prežitanju razsodbe sta se obe o-nesvestili. Obsodba je vzbudila veliko senzacijo, ker je to Prvi slučaj, da. sta bili dve sestri obsojeni v smrt .".a ve-Salih. Ogromen kU v mreži Iz Londona poročajo o brezmtnernem težkam 1°VIJ na kita. Blizu pristanišča. Karahi so po večdnevnem naporu privlekli ribiči na suho ]0 metrov dolgega in okrog ISO stotov težkega kita- Morski velikan se je zapletel v vebko ribiško mrežo In je vlekel par dni celo ri-'biško brodovie za seboi. K sreči so dobili ribičj ge pravočasno po-m o e In končno ie 90 mož le premagalo kita ter ga potegnilo na suho. V Predora med dvema vlakoma* Na angleški južna' železnici .te. prišlo v predor pred Burtedom 22 progovndh delavcev xavno v trenutku, ko ie od druge strani pridrvel tovorni vlak. Ko so delavci skočili na sosedni tir, so pa začul! za seboi osebni vlak, ki je bil že tudS- tako blizu predora, da je bila pot nazaj onemogočena. Dvajset delavcev se je vleglo med tir ter stisnilo ob zid in k sre či rešilo. Trije so pa našli smrt pod kolosi drevečdh vlakov. Start slavne igralke iz rodu črnokožcev, Znana- in proslavlja,na ameriška zamorska igralka Florence Mills ja Prad dnevi umrla v Newyorku v starosti-2f> let na posledicah operacije slepiča. Gospodična Mills ie bila zadnja leta »star« criiške trupe »Black B%ds«. ki je letos nastopala v Londonu in v Parizu. Ni bila plesalka kakor Jozefitia Baker, teni več- prvovrstna pevka, ki ie z velikim uspehom pelg najtežja dela, predvsem Pa so jo napravile ugledno zamorske narodne popevke. Blizu Newyorka je imela veliko posestvo in je živela v prijateljskih odnosni ih z nekim mu-ltimilijo-narjean. Samo nien nakit velja več sto-tisoč dolarjev. Najmarijivejši »pismo-pisci«. Generalni ravnatelj avstrijskih pošt ie tia podlagi statistik ugotovil, da na j-marljiveje pišejo Avstrijci, v Avstriji Pride na državljana letno 22.8 pisem, v Belgiji 20-4. v Holandski 19.6, v Švici 17-2. v Angliji 12-2. nemški državljan Pa piše letno 11 pisem. Sledijo drage evropske države, pa zadnjem • mestu pa je Italija, kjer pride na osebo le 3.9 Pisma. Prvi ameriški svetnik- Pred 19. leti je bil frančiškan Leon Heimrichs. ki je opravljal službo katoliškega župnika v Dčnveru v Zedinjenih državah, umorjen. Nedavno v} ga proglasili za svetnika. Tako so tud" ameriški katoličani dobili domačega svetnika, da 'im ne bo treba s prošnjami nadlegovati tmii-h. Prebivalstvo Turčii«. Ljudsko štet.ie. k j je bilo izvedeno v Turčiji 28- oktobra (razen Stembute) z veliko skrbnostjo, ie potrdilo pričakovanja, V Turčiji prebiva nad 12 milijonov prebivalcev. V.Stambulu 800.000 do 1 milijona, v A n gori pa okrog 75-000. tena in petero delov sveta. Žena se lahko primerja z vsemi deli sveta, kajto: z -0 teti je vroča, kakor Afrika, s 30 tet' Je ,15 v ja kakor Azija, s 40 leti je rafinirana 'kot Amerika, s 50 teti izčrpana kot F. v ropa, s f ,0 teti odrezana od prometa kakor Avstralca Ameriški humor. — Moia žena sc je zaletela z avtom v ograjo, tako da je barva odpadla- — čemu je odpadla barva? ograji ali avtomobilu? —Ne. nel Mo J1 Madžarska iustica V Budimpešta teče že drugi teden sodniiska razpirava proti komunistom Tako vsaj imenuje obtožnica nad 30 ob. tožencev, katerim se podtika namen na.-silnega državega preobrata- Obtožba se opira na izjave nekega Rubina, ki je bal začetkoma tudi zaprt, a je pozneje podpisal pri policiji obsežen zapisnik, ki obremenjuje vse obtožence- Po Podpisu zapisnika je pa mož iz za-pora izginil. Policija trdi. da ie utekel, zagovorniki obtožencev so pa dognali, da ga je šef Policije sam izpustil in da mu je da.l še potni list na, drugo ime in gotovo tudi denarna- sredstva za odhod v inozemstvo. To je potrdila, tudi berlinska policija. Na razpravi so vsi obtoženci pripovedovali o nečloveški torturi, katero so morali prestajtj v policijskih zaporih Detektivi g svojim šefom vred so si izmišljevali muke, ki ne zaostajajo za grozotami španske inkvizicije. Zagovorniki so v svojih govorih navajali, da bi moral policijski šef z večjim številom svojih detektivov radi najhujšega nasilja priti na zatožno klop. Pritoževali so se tudi. da detektivi prisluškujejo pri vratih sobe, kjer se zagovorniki posvetujejo. Državni pravdmik je pa v svojem govoru iziavil: »Naša iustica živžga na izjave ben Luske policije iti na brzojave zitenih umetnikov (predstavnikov pariške Ligft v zaščito človeških pravic) ter se ne briga za. inozemstvo. Zagovornike. ki z boljševizmom simpatizirajo, bom spravil na obtožno klop- Nekateri si upaio boljševjeni primerjati z italijanskim fašizmom. Povdarjarn. da j« fašizem najlepša in naj večja ideja 20. stoletja!« Najboljši poznavalec Afrike ~~ krošnjar. Angleški potujoči trgovec —■ krošnjar, 7.31etui Alojzij Horn. ki živi ob afriški slonokoščeni obali, ie nedavno izdal zanimivo delo, ki je vzbudilo v Angliji veliko pozornost in postalo najpriljubljenejše čtjvo. Njegovi knjigi »Na slonokoščenih obalah« je angleški pesnik Gals-wrtby napisa! uvod in osebno odpotoval v Joha.nnisburg v Afriko, da se seznani s starim poznavalcem Afrike. Anglešk3 pisateljica, gospa Lewis. se ie v južni Afriki sestala z avtorjem dragocenih spominov, ki ji je o stari Afriki in nie prebivalcih povedal mnogo več kot so do takrat napjsali in objavili v&j učenjaki in pesniki. Hom, ki je najbrže Nemec, ie prvi trgoval na bregovih vroče Afrike in se živo spominja vseli dogodkov. ki so se odigravali v zadnji polovici stoletja. List, »Literarische Welt« navaja, da je z divjimi afriškimi domačini živel v prav prisrčnih oduoša-jih. Zanimivi starček- krošnjar, piše izredno zanimivo, docela naravno in je smatrati njegovo delo za književno redkost Prvega reda. Milijonski davki angleškega bogataša. Lord Churchill, zakladnik angleškega imperija, je v poslednji dobi sprejel na zapuščinskih davkih ogromne vsote. Nedavno je umri dragi na jbogatejši angleški državljan in naibogatejši Irec, lord Veagh. čegar zapuščina znaša 11 milijonov funt ste.rlingov (39,30 milijonov Din)-Od ogromne vsote odpadejo 4 milijoni untov na zapuščinski davek. Razen tega je Lady Houston izjavila, da bo od preostanka zapuščine po svojem možu darovala državi 2 mili jun a funtov ster-Unsov - Res haitoe vsote Sokolstva Olimpijski prvak brat Leon Štukelj, & čegar premeščenju v Maribor smo že poročali, ie nastopil 1.1. m. svoie mesto. Kot poznano dober Sokol se ie tudi že v tukajšnjem) društvu začel aktivno u-dejstvovati. S tem ie pridobilo mariborsko društvo brata, ki bo dal članstvu,-kakor tudi vsem ostalim oddelkom novega impulza pri napredovanju v telesni odgoji. Njegov prihod v vrste telovadcev je slednje nad vse vzradostil in je bil brat Leon pri. svojem vstopu v telovadnico sprejet res z ljubeznijo in bratstvom od vseh bratov, ki so mu navdušeno vzklikali. V Studencih priredi Sokol v svojem domu -kakor vsako teto tako tedi letos svoj običajni Martinov večer in sicer v soboto. Začetek ob 20. uri. Martinovi, večeri studenškega, Sokola so se že tako udomačili, da združiio vsenarodno prebujene in zavedne Studenčane k prijetni in neprisiljeni zabavi. Tako je bilo doslej in tako bo tudi letos. — Poziv 3uq. Matice ob sedmi obletnici Rapalla Ob ustanovitvi Jugoslovenske Matice je smatraj vsak zaveden Slovenec oziroma Jugoslovan za svojo dolžnost, da je član te velepomembne narodno-obram-bne organizacije. Toda, četudi šteje J. M-na tisoče članov-, je sedanje število njenega članstva v primeri s potrebami nar še neosvobojene zemlje dokaj maihno.'" Ako pregledamo članske sezname J. M-. vodimo, da mnogi zavedni Slovenci in ' Slovenke še niso izpolnili svodih dolžnosti najpram neodrešeni domovini. Dogod iki zadnjega časa pa J. M- naravnost sililo, da pozove vse zavedne Slovence in Slovenke, da se ii pridružijo kot člani. V ta namen se je obrnila na minoge naslove širom mariborske oblasti pismeno in prosi tem potom, da ne odbijejo n.iene prošnje. Kdor pa bd ne dobil povabila, naj se sam prijavi tako, da borno ob sedmi obletnici Rapalla vsai v tem pogledu zaznamovali napredek. Proč s prepiri, proč s sovraštvom! Pokažimo, da smo edini vselej in povsod, kadar gre za interese naših bratov v suženjstvu, ki so obenem interesi celokupne naše domovine. Ob sedma obletnici Rapalla — na krov! —- Poziv narodnim drnštvom! Jugoslovanska Matica v Mariboru nujno rabi za popolno izvedbo nedeljske nabiralne akcije sodelujoče od pozvanih narodnih društev. Zal, da se včerajšne se je niso udeležila delegati vseh napmoše* nih društev. Pričakujemo, da bodo vsa društva upoštevala važnost te akciie ter polnim razumevanjem priskočila na pomoč. V odgovor na barbarsko postopanje fašistov naprarn našemu življu v neodrešeni domovini, bo posebno letos izvedena ob 7. obletnici Rapalla nabiralna akcija po vsej naši dr žari. Upamo, da bo obmejni Maribor ta dan svojim bra tom v suženjstvu v izdatni meri priskočil na pomOč z denarnimi sredstva. Od društev določeni sodelujoči se zbirajo v nedeljo točno ob 148. dop. pred pisarno Jugoslovenske Matice v Slovenski ulici, odkoder se potem pora zdele na -posamezna nabiralna mesta. Vsi na plan za trpeče brate! — Likvidacija celjske carinarnice* Dne 31. oktobra, je mmil rok za likvt-daobo celjske podružnice mariborske carinarnice in za Prenos n lenega drio-croga na centralo v Mariboru. Gosjpo* dar siki krogi so do zadnjega dne upali, da se jim vendarle posreči ohraniti celjsko carinarnico in odvrniti tako veliko škodo na gospodarskem polju spodnje Štajersko. Toda finančno ministrstvo je tokrat, nepopustljivo. Carinski uradniki in uslužbenci se že seliio na novo službeno mesto v Maribor, trgovce Pa čakajo ovj križi in težave ter nori stroški pri dobavljanju blaga z mariborske carinarnice, ki pri najboljši volji razumljivo ne more tako brzo poslovati, kakor sta poslovali doslej dve, vsaka v svojem crain. — fpomlnialte te CMD MarT&oTS«! Yf C E H I f .v -T r% V IVt a t 11) #r o. 3ne S. XI To??. Novost pri razpošiljanju novin Vkljub terna, da je dogodek, ki se pripeti dandanes na kakem samotnem kraju. s Pomočjo telefona in visoko razvite tiskarske tehnike že čez dve uri objavljen v tiovinah i«i da je takarekoč dose. žen že rekord v obveščanju javnosti — se vendar razvoj informacijske službe še ni ustavil. Vsi brzovlaki so prepočasni za razpošiljanje noivun iz večjih mest v provinco. Zato imajo večja podjetia v Angliji, Franciji in Nemčiji že deli časa uvedeno raznašanje novin z zvijam. V srednii Evropi so pričeli s to novostjo včeraj zjutraj na progi Dunaj—Oraz, kjer prinaša avijou »Montag mit dom Sportmontag« na Štajersko vsak ponde-ljek težko pričakovane novine istega imena. Aviion ima dva pilota in prostora za 700 do 800 kg novim. Kasneie bos Pomočjo posebnih priprav spuščat tudi manjšim krajem imenovane novine. — Kako bi se Mariborčanom prileglo- če bi prejemali ljubljansko »Jutro« z avijo-uom že takole ob šestih zjutraj..-! Usodna eksplozija stare granate. V Vostimu v Galiciji je našel kmet Lizovski na svojem Polju staro granato. Odnesel jo je domov. Vsled neprevidnega ravnanja ž nio ie stara granata eksplodirala s tako strašnim učinkom, da ie popolnoma porušila hišo, ubila kmeta in še štiri druge stanovalce, paT oseb blizu hiše pa smrtno nevarno ranila. Maksim Gorki: OtroSha leta 39 Poslovenil dr. I. D. Ded se je naslonil na steno, ji pogledal v obraz in godrnjal, zategnil ustnice v smehljaj in ihtel: »Nu, da, še ti bi rada! Kako pa tudi ne! Komu pa ti ne odpustiš, ti — vsem odpustiš, nu, da-a, eh, vi-i-« Sklonil se je k njej, jo prijel za ramo, jo začel tresti ter hitro prišepe-tavati: »Toda Gospod, ne boj se, ničesar ne odpušča, a! Še ob grobu, glej, naju kaznuje, poslednje svoje dni živiva, pa — ni miru, ni radosti in — ne obstanka! In — zapomni si moje besede: na beraško palico bova še prišla, na beraško palico!« Babica je prijela njegove roke, sedla poleg njega in se tiho, lahno zasmejala. »Kakšna reč pa bi bila to? Čemu pa si se prestrašil — beraške palice? Nu — pa na beraško palico. Ti boš sedel doma, jaz pa bom šla okrog, ne boj se, meni bodo dali, da bova sita! Ne skrbi!« Nenadoma se je nasmehnil, nastavil vrat kakor kozel, prijel babico za glavo in se stisnil k njej, ves majhen, zgneten, in je ihtel: »Eh, neumnica, srečna neumnica, moj poslednji človek! Ničesar ti ni, neumnici, žal, ničesar ne razumeš! Spomnila bi se: ali nisva delala, ali nisem grešil radi njih, nu, sedaj bi hotel, samo malo hotel . . .« Tedaj tudi jaz nisem mogel več strpeti, solze so mi vzkipele, skočil šeni s peči, se vrgel k njima ter glasno jokal od veselja, da govorita tako nenavadno lepo, jokal sem se iz bridkosti radi njiju in zaradi tega, da je prišla mati, in zaradi tega, da ste me enakopravno sprejela v svoj jok: oba sta me začela objemati, me stiskati k sebi, roseč me s solzami, ded pa mi je šepetal v ušesa in oči: »Ah, ti vražič, ti si tudi tukaj! Glej, mati je prišla, sedaj boš z njo, s starim vragom pa proč sedaj, a? Babico, ki ti daje potuho, svojeglavnico — proč z njo? Elr vi-i . . .« Odvil je roke od naju, naju rinil od sebe in vstal ter glasno in srdito rekel: »Vse odhaja, vse gre po svoji poti, — vse gre narobe . . . Nu, pokliči jo! Hitro! . . .« Babica je odšla iz kuhinje, ded pa je povesil glavo in izpregovoril v kot: »Premilostljivi Gospod, nu, glej, vidiš, poglej!« In krepko se je udari! s pestjo po prsih: to mi ni bilo všeč, sploh mi ni bilo všeč, kako je govoril z Bogom, vselej se je nekako bahal pred njim, Prišla je mati, od njene rdeče obleke je postalo v kuhinji svetlejše, sedla je na klop pri mizi, ded in babica pa vsak na eno stran: široki rokavi njene obleke so jima ležali na ramah, tiho in resnobno jima je pripovedovala nekaj, onadva pa sta jo poslušala molče, ne da bi jo prekinila. Sedaj sta bila onadva majhna in zdelo se je, da jima je — mati. Ko me je minilo razburjenje, sem krepko zaspal na pogradu. Zvečer sta se starca praznično oblekla ter odšla k večernicam: babica je veselo namignila na deda, ki je bil v monduri cehovskega starešine, namignila in dejala materi: »Poglej, kakšen je oče, — kozliček zali!« Mati se je veselo zasmejala. Ko sem ostal z njo v njeni sobi, jti sedla na divan, podvila noge pod sebe, plosknila in rekla: »Pojdi k meni! Nu, kako živiš — slabo, a?« Kako da sem živel? »Ne vem.« »Ali te dedek tepe?* »Sedaj ne več tako.« »Res? Pripoveduj mi, kar hočeš, —- nu?« Da bi ji pripovedoval o dedku, se mi ni hotelo, začel sem ji pripovedovati. da je v tej sobi stanoval zelo mil človek, toda nihče ga ni ljubil, in ded mu je odpovedal stanovanje. Videl sem, da ta zgodba materi ne ugaja, rekla je: »Nu, še kaj?« (Dalje prihodnjič.) MaM OftMt, M (MIJ* * powv-tfoval*« ia •ocijtlna namena •bčinstva; veaka bane da 30 aajmanjU znate* Din 6- z Mali Ženitve, dopiaovanj« In ogla. ti trgovekega ali reklamnega značaja: veaka beteda 50 p, najmanjši zneeak Oia 10'— Išče se opremljena soba s celodnevno hrano in vso oskrbo v bližini Aleksandrove ceste. Poudbe z navedbo cene na upravo lista pod šifro »M Z 23«. — Oddajalcem stanovanj, praznih sob, lokalov, gostiln nudi veliko izbiro interesentov »Marstan«, Koroška c. 10 I- Brljave brezplačno. 1592 Več krojaških pomočnikov za finejša dela sprejme takoj Pregled, Ruše pri Mariboru. 1593 Kupim staro zlato, srebrn denar, umetno zobovje’ po najvišjih cenah. Ilger, Maribor, Gosposka ulica 15. ll.a Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, Ia. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeže, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece* riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Ph8bus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, Jedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev. 5. — 15-a Ivan Kravos iuakaaiKkova 13 MO 1*11)0 F Slomškov trg 6 Oprem« hi poireb&tae a konje, potni kovček!, torbice, usnjati izdelki, g*maše, ovutoiki in nagobčniki za pse itd. 1364 m GONILNI JERMENU E 4896/27-5. Dražbeni oklic. Dne 5. decembra 1927 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin polovico, zemljiška knjiga Sv. Magdalena, vi. št. 375, 2 zemljiški parceli, ki vsled ugodne lege prideta v poštev kot stavbišče, cenilna vrednost: Din 58.68625, polovica tedaj Din 29'343*25, najmanjši ponudek 29.343 Din 25 p. 1564 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sod šča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. okt. 1927. Moike ovratnike, moderne fazone, priznano najboljši fabrikati, Samoveznice, najnovejši vzorci Modne srajce Spalne srajce Spodnje hlače xm DokoBenice Slavko Černetič, Maribor, Aleksandrova 23 VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO PINTER & LENARD MARIBOR, ALEK/ANDROVA CE/TA 32-34 Traverze, cement, železo, žičnike, žico, strešno lepenko, poljedelsko orodje, peči in štedilnike, vseh vrst kovanja za stavbe, orodje za obrtnike, kuhinjsko posodo itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah. iBBll DANE/ pojedina posl in divjih rac v restavraciji .ČRNI OREL*. Izborna ljutomerska in grajičinska vina lastnega pridelka Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvorila v Gosposki ulici štev. 20 TRAFIKO s papirnico in galanterijo, ter se slavn. občinstvu najtopleje priporočam A. Ivanuš noauMuanarMi w ■unauaoaaacMaaaBaBOBaBaaDaoaDBDBDB □BoaDBDBnacnBOBCjanaosoHnB BaBnBnBnannnBranBnBnBnii Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, Ha 8 vinskega kisa, ezencnega kisa; čaj v zavitkih in odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini JAKOB PERHAVEC • MARIBOR - GOSPOSKA 19 NA DROBNO IN DEBELO ■nwPBnwi —rrmnanp' w Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov "OBOBOBDBDBCDBDBOBDanBnBnBnBOBCIBaBnBDBniin-Rn-n-'-’—-- POSTREŽBA TOČNA fedaja Konzorcij »Jutra« » Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik & t a a L o D e t e 1 a v Mariboru.