Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 21. oktobra 1933.
Štev. 3. Leto 1. Cena Din 1.50
AKADEMSKI GLAS
INFORMATIVNO STROKOVNI LIST
Izhaja vsak teden. — Mesečna naročnina za akademike 5 Din, za vse druge 6 Din. Za inozemstvo 10 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 16. — Ček. račun: Ljubljana štev. 16.465.
Naia velika akademska akcija:
Za univerzitetno knjižnico!
Slovenski akademiki vseh strok in smeri se te dni organizirajo v veliko akcijo, katere namen je končno doseči graditev prepotrebne univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Prinašamo uvodne besede tovariša Lampreta, elektrotehnika, ki jih je govoril na prvem organizato-ričnem sestanku na tehnični fakulteti, dne 9. oktobra 1933.
Podal bi rad nekaj misli glede na nameravano osnovanje društva, katerega namen bi bil, pripomoči k realizaciji načrta univerzitetne biblioteke.
Knjižnice imajo za vsak narod, posebno za izobraženi sloj neprecenljivo vrednost. Nudijo namreč najrazličnejši vir vsega znanja: knjige, revije in časopise, tako po kvantiteti kakor po kvaliteti v večjem obsegu. Neobhodno potrebne pa so večje knjižnice v vseučiliških mestih. Ustrezati morajo predvsem zahtevam dijakov in znanstvenikov. Večjidel imajo ta mesta še posebne univerzitetne knjižnice, prilagodene potrebam študentov.
In tega, kar je drugod samo po sebi umevno, ini n.mamo. Pičle strokovne knjižne zbirke, manjše imtitutske knjižnice, V kolikor so dijakom dostopne, niti za silo ne krijejo potreb dijaštva. Poleg tega je njih poslovanje radi pomanjkanja potrebnih prostorov zelo slabo, posamezne knjige tudi po več mesecev niso dostopne, z revijami jc pa še celo križ. Ljubljanska licealna biblioteka je radi prenatrpanosti deloma že sedaj imo-biina, postane pa v kratkem neuporabljiv magacin. K vsemu temu naj še omenim povprečno revščino slovenskega dijaštva, ki za nabavo lastnih knjig nima potrebnih sredstev. Stanuje jih mnogokrat po več v eni sobi, v razmerah, ki so za reden študij kaj malo primerne. Nasprotje tega: pozimi toplo zakurjena, udobna in mirna knjižna dvorana.
Namen, zgraditi v Ljubljani večjo knjiž-n,'crJ°v zgradbo^ je že starejši, spočel se je že v bivši Avstriji. Po vojni je z ustanovitvijo univerze istočasno zrastla potreba po univerzitetni biblioteki. Baje pa smo ugoden tre-notek za realizacijo tega načrta pustili v nemar. In baš sedaj se pojavlja zopet taka prilika: na jesenskem zasedanju parlamenta se bo razpravljalo o tem. In sedaj je potrebno, da stopijo vsi slovenski akademiki, kulturni delavci, znanstveniki, umetniki in celokupna slovenska javnost na plan in enoglasno z vso nujnostjo zahtevajo zgradbo vseučiliške knjižnice. Čas je, mislim, že danes dozorel.
Nekaj misli k namenom in ciljem zasnovanega društva:
Nase društvo naj bi se udejstvovalo tako, da bi z neprestanim urgiranjem na pristojnih mestih, S! pošiljanjem resolucij in manifestov, s pisano besedo in govorom dovedlo merodajne kroge do spoznanja, da jc ustanovitev univerzitetne knjižnice neodložljiva nujnost. Zbiralo naj bi poleg tega tudi dena rna sredstva za povečanje strokovnih knjižnih
zbirk poedinih fakultet, izvedlo akcijo za priključitev vseh institutskih in ostalih znanstvenih bibliotek k obstoječim strokovnim. S tem bi se izvajalo nekak moralni pritisk na kompetentne osebnosti.
To bi bile nekako uvodne misli k zasnovani akademski akciji. Služijo naj le kot osnova vsej veliki nadaljnji organizaciji.
V nadaljnjih izvajanjih je tov. Lampret poročal o pripravah, ki so bile že izvedene; med njimi so bila izredno zanimiva mesta, kjer je govoril o mnenju nekaterih gospodov iz našega javnega življenja o nameravani akciji.
,.Akademska akcija za univerzitetno knjižnico"
2e prvi sestanek zastopnikov vseh strokovnih in kulturnih akademskih društev, ki so ga sklicali tehniki in se je vršil že pred dobrim tednom, je pokazal vso nujnost pa tudi obsežnost dela za veliki pokret. Tovariš Lampret je seznanil delegate z argumenti, ki nas silijo k delu za Zgraditev univerzitetne knjižnice, za katero so še davno izdelani vsi načrti, delo prof. Plečnika in njegove delavnice. Takoj nato se je začelo z organizacijskimi pripravami. Sestavila so se pravila in izvolil začasni odbor.
Društvo .si je nadelo naslov »Akademska akcija za univerzitetno knjižnico« m je osno-
vano tako, da bo v svojem poslovanju prila-godeno živim potrebam. Zato nima odbora v običajni sestavi, ampak samo vodstvo in odseke za posamezne potrebe. Društvo vodi predsednik (tov. Petre), podpredsednik (tov. Vogelnik) in dva tajnika (tov. Kos in tov. Roth), ostali odbor pa sestavljajo načelniki posameznih delovnih odsekov:
časopisnega, ki ima nalogo zbirati vse glavno1 gradivo, ki je bilo doslej objavljeno o vprašanju univerzitetne knjižnice in naših znanstvenih knjižnic sploh, skrbeti za organizacijo smotrnega in sistematičnega pisanja člankov in razprav informativnega in propagandnega značaja v našem dnevnem časopisju in revijah itd.;
informativnega, katerega delo bo pridobiti in vzbujati naše javne faktorje, oblasti, društva itd. za akcijo za zgraditev univerzitetne biblioteke;
predavateljskega, ki bo izbral iz vrst akademikov in javnih delavcev predavatelje ter jih razporejal za propagandna predavanja v društvih, ljudskih univerzah, radiu itd.;
finančnega, ki bo iskal vire denarnih sredstev za izpopolnitev univerzitetne knjižnice s strokovnimi knjigami itd.; moral pa bo skrbeti tudi za vire, s katerimi se bo vzdrževala velika organizacija društva; in tehničnega odseka.
Posamezni odseki so že imeli svoje seje, na katerih so si podrobno porazdelili delo.
Alf gremo na bolje!
Korak mladega inteligenta na univerzo je prav za prav njegov prvi in pomembnejši korak v življenje. Usodepolnost tega koraka leži predvsem v tem, da. stopi mlad človek s prihodom na univerzitetna in obenem akademska tla v ono dobo svojega duhovnega razvoja, ki bi ji morala dajati v prvi vrsti pečat svoboda in samostojnost mišljenja in odločanja, — v ono dobo, kjer se more s pomočjo znanosti, ki jo zajema iz naj višjega vrelca. Je na podlagi gornjih dveh premis usposobiti za kratek čas svoje življenjske borbe.
Tako bi moralo biti, pa žal ni. Politične borbe v slovenski javnosti so se takoj, ko smo dobili univerzo, prenesle tudi na akademska tla. Ne mislimo trditi, da politika — dostojno in akademskemu stanu primerno vodena, ne spada na akademska tla, zato bi bolje dejali, da se je prenesel na akademska tla bulvaren lov političnih strank za pristaši, z drugimi besedami: začelo se je na debelo kupovanje ljudi. Akademska tla so postala čisto navaden trg za kupovanje prepričanj, na katerem veljajo vsi ekonomski zakoni o ponudbi in povpraševanju. Univerza sama pa je postala za del slovenske javnosti tovarna, ki mora producirati toliko
in toliko liberalnih in klerikalnih profesorjev, juristov, inženjerjev in zdravnikov. Teren je bil pripraven. Treba je bilo le spretno izrabiti položaj mladih ljudi. Slovenski študent, zlasti oni iz kmetskih in slabše situiranih mescanskih slojev, ki se je moral tako; ob vstopu na univerzo boriti z neizprosnimi gospodarskimi vprašanji svoje eksistence,, je bil tako rekoč prisiljen, da je stegnil cpko po koščku kruha, ki so mu ga ponudili s te ali one mize. Ni imel niti časa, da bi se utegni! zavesti^ usodepolnosti svojega koraka, ze je bil v kleščah, ki se jih je težko otresti. Brucovski večer, poceni stanovanj^ in hrana, kos obleke, malenkostna podpora in navrh tega še »ciklus predavanj' za novince« :ia študent jc postal z dvajsetimi leti filister, ki se je na slepo, brez oficijelnega pristanka svoje pameti udinil politični stranki. Kupčija je bila sklenjena. Študent je meh^njčnp. polagal izpite in čakal, kdaj bo prišel {isti čas, ko bo sedel h koritu, najprej k čisto majčkenemu z mnogo obetajočimi nadami, potem pa morda k večjemu. }z mladega: človeka, pri katerem samostojnost in svoboda mišljenja in odločanja sploh še ni prišla do izraza, je postal navaden, ,koritar. <1 Tako je bilo na naših akademskih i-lph
rr rf T &VI .rtriož
Levstikov zbornik — prva akademska znanstvena publikacija
do zadnjega časa. Redki so bili poskusi slovenskega študenta, da bi si poiskal pot do neodvisnosti in poskusil samostojno misliti in odločati. Doživeli smo jih nekaj, toda ostali so večinoma samo poskusi. Vrišč, žveplo in ogenj proti predrznežem, ter drobtinice, padajoče z miz, ki so se nekoliko odebelile in med katere je namenoma zašlo kakšno kurje bedrce, so storili svoje. Kupci so dobili večino svojega blaga nazaj, z majhnimi poškodbami sicer, ki pa so se dale v doglednem času že zaceliti. Jasno je bilo, da to ne more trajati večno. Zadnja leta v življenju naših kulturnih akademskih društev so važna v tem oziru. Nekaj uglednih organizacij, ki so bile precej dolgo' torišče in vaba za nakupovanje prepričanj, je pokazalo hrbet svojim gospodarjem, se odreklo vs-em ma-terielnim ugodnostim ter se zavedno postavilo na lastne noge. Društva so krepko vzdržala prvo jezo svojih bivših gospodarjev in bodo gotovo vztrajala v borbi za osnovne principe bistva akademika.
Ne da bi se postavili na kakršnokoli politično ali razredno bazo, moramo s stanovskega stališča in s stališča poštenega inteli-genta ceniti odločen korak teh društev. Objektiven inteligent ne vidi v tem samo mejnika v borbi med tako zvanimi »mladimi« in »starimi«, ampak predvsem dolgo zaželje-ni prelom s staro, že nevzdržno tradicijo, pri naši akademski mladini pa dolgo pričakovano uveljavljenje one neodvisne inteligenčne potence, ki je prvenstveni znak akademske svobode in znanstvene vzgoje. Tudi za našo Almo Mater je to lepo spričevalo in visoko priznanje!	Cč.
Koliko inženierjev le vzgojila naša univerza
Nepoznana je še ta statistika, vendar dovolj zanimiva, da si jo ogledamo vsaj v številkah, zakaj za naše razmere, za našo skromnost predstavljajo lep napredek in nas nikakor ne postavljajo1 na zadnje mesto. Naša tehnična fakulteta, ki se je morala vedno boriti z najenostavnejšimi težkočami zaradi slabih gmotnih razmer, je do danes poslala v svet lepo število diplomiranih inženjerjev: gradbenikov 45, arhitektov 39, elektrotehnikov 74, rudarjev 102, kemikov 81, geodetov 5. — Skupno torej .346; prav lepo število.
Ing. c. Germ Jože, Praga.
Društveno življenje naših akademikov v Pragi
Praga je bila že pred vojno vseučiliško mesto, kamor so vsako leto v velikem številu odhajali naši visokošolci v svrho izobrazbe. Po svetovni vojni je bilo naših akademikov na praških visokih šolah čez dva tisoč, vzrok temu so bile neurejene razmere v našem šolstvu, predvsem pa je bil študij na praških visokih šolah iz valutarnih razlogov cenen. V tem času se je v Pragi razvijalo močno gibanje v akademskih društvih, katerih se je takrat mnogo ustanovilo.
Vendar je število visokošolcev iz Jugoslavije po svetovni vojni hitro padalo, posebno v letih 1922—23, ko je s porastom tečaja češke krone postal študij v Pragi zelo drag. Večina se je vrnila domov, nekaj pa jih je odšlo v Avstrijo, na Poljsko itd. Naša društva, ki so s tem izgubila mnogo članov, so začela počasi hirati in so izginjala, tako da je danes, ko je v Pragi 350 do 400 visokošolcev iz Jugoslavije, ostalo le par društev, ki združujejo na politični, strokovni ali gospodarski podlagi večino naših visokošolcev v Pragi.
Pretežna večina naših visokošolcev je vpisana na tehniki in na različnih specijalnih šolah. Na tehniki je naval radi neurejenega
Znanstvene publikacije, ki jih izdajajo naši najvišji znanstveni zavodi, niso samo dokaz rasti in duhovne sile zavoda, ampak tudi merilo narodove kulturne višine in moči. Pomembne so za čas, v katerem živimo, in važne za bodočnost. Z izdajo takih del si znanost obenem utira pot med širšo javnost in tako neposredno vpliva na to, da postajajo vezi med kulturno javnostjo in znanstvenimi zavodi vse tesnejše.
Ko smo Slovenci pred dvema letoma slavili stoletnico Levstikovega rojstva, so člani slavističnega seminarja pod vodstvom g. prof. dr. Prijatelja sklenili, da se Levstiku, enemu naših največjih mož, poklonijo z zbornikom znanstvenih razprav. Zbornik naj bi v izčrpnih razpravah približal sedanjemu rodu čas, v katerem se je boril Levstik, mu podrobno očrtal Levstikovo osebnost in delo. Člani seminarja so se lotili dela z vnemo in danes leži plod tega dela pred nami. Zbornik obsega 26 tiskovnih pol (nad 400 strani) velikega oktava ter vsebuje:
1. Dr. A. Ocvirk : Le v s ti k o v duševni obraz (126 strani); v tej ostri pro-nicavi študiji skuša avtor z najmodernejšimi metodami literarno kritične vede prodreti do osnov in korenin Levstikove osebnosti in nam jo človeški približati ter razložiti. 2. J a -nezLogar: Levstik v boju s prvaki (142 strani). Avtor skuša dokumenta-rično osvetliti Levstikovo življenjsko borbo s tedaj vladajočimi »prvaki« v literaturi, družabnem ter kulturnem življenju in v politiki. Ta študija je izrezek iz kulturnega (in nekulturnega) življenja slovenskega naroda in iz njegovega zakulisja. 3. Franc Jesenovec: Snovanje »Slovenskega juga«. L. 1867 (24 strani). Ta študija je potrebno dopolnilo predidoče razprave in od blizu kaže Levstikov orjaški napor za osnovanje slovenskega političnega lista in vso zvito taktiko prvakov, zbranih okrog »Novic«, s katero so to Levstikovo namero preprečili. 4. B o r š n i k Marija: France Levstik in Prešernova hči. Avtorica v razpravici podrobno razbira Levstikov odnos do Ernestine Jelovškove in v celoti priobčuje Ernestinine spomine na Levstika. 5. Boris Merhar: Levstik in Stritarjevo sveto-
vprašanja absolventov tehničnih srednjih šol, ki pri nas ne morejo nadaljevati svojih študij na tehničnih visokih šolah. Radi te zadeve je podvzelo Društvo jugoslovanskih tehnikov v Pragi mnogo korakov pri odločujočih činite-ljih, vendar pa je bil uspeh tega truda le delen. Če bi bilo enkrat urejeno tudi to vprašanje, bi zopet silno padlo število visokosol-cev iz Jugoslavije v Pragi in na drugih tujih tehničnih visokih šolah. Ostali naši visokošolci so raztreseni po raznih specijalnih šolah, le malo je takih, ki bi svoje študije lahko vršili na domačih visokih šolah.
Institucija, ki olajšuje študij našim visoko-šolcem, je predvsem, — če ne upoštevamo akademskih podpornih društev, Akademski kolegij Jugoslovansko-češkoslovaške lige, ki stoji pod upravo prosv. referenta in docenta fil. fak. dr. Dragutina Prohazke. Kolegij že dolgo vrsto let ne odgovarja zdravstvenim zahtevam, nastanjen je v baraki v soseščini Akademske kolonije čsl. studentstva na Letni; žalostne razmere v tej ustanovi so že dolgo klicale po gradnji novega akademskega doma. Mnogo let že obstoji odbor, ki je zbral sredstva za gradnjo novega doma, njegovo delovanje pa je bilo tako počasno, da so šele v zadnjem letu začeli z gradnjo novega doma, akoravno so bila sredstva po informacijah nekaterih oseb, ki so imele vsaj delen
z a 1 j e. (16 strani.) Avtor podrobno preiskuje osebni odnos med Levstikom in Stritarjem in skusa presenetljiv preobrat Levstikovega prijateljstva v sovraštvo do Stritarja psihološko razložiti in osvetliti. 6. Eleonora Kerne: Levstikov odnos do Kopitarja in Vuka (8 strani). V tej poslednji razpravi dokazuje avtorica, da je Levstikova umetniška tvorna osebnost nekaka sinteza Kopitarjevega in Čopovega prizadevanja za preporod slovenskega naroda v jezikovno kulturni in literarno kulturni smeri. 7. Bibliografija. Bibliografija, ki jo je uredil Stanko Bunc, je plod skupnega dela slavističnega seminarja v letu 1931/32. Vsebuje popoln seznam vseh Levstikovih tiskanih spisov in vseh spisov o Levstiku v kronološki zapovrstnosti.
Govoriti o velikem pomenu take bibliografije pač ni potrebno.
S tem je na kratko nakazana bogata vsebina zbornika, ki sta ga uredila Janez Logar >nvdr. Anton Ocvirk. Zbornik je dobil umetniški ovoj iz šole arh. Plečnika, natisnila ga je na lepem papirju Blasnik. tiskarna.
Cena zbornika je 80 Din, v bogati platneni opremi 95 Din. Za akademike še popust. V koliko se je načrt posrečil, bo sodila javnost. Mi pa moramo poudariti dejstvo, da je Levstikov zbornik prva znanstvena publikacija akademikov slavistov na ljubljanski univerzi, da je ta knjiga plod idealnega, neplačanega dela slovenskega študenta, da je isti študent, ki je za knjigo delal, knjigo tudi sam izdal in založil ter jo sedaj z lastno razprodajo skuša razširiti med ljudi.
Vsebina Levstikovega zbornika ni zanimiva samo za znanstvenika, ampak za vsakega inteligenta, ki hoče poznati kulturnopolitične, osebne in literarne razmere pri Slovencih v drugi polovici prejšnjega stoletja.
L. M. P.
Tovariši, zahtevajte po vseh kavarnah in javnih lokalih ..AKADEMSKI GLAS"
upogled v delo tega odbora, že par let tako velika, da bi se moglo z gradnjo začeti.
Ostala društva za podpiranje svojih članov so: Zadruga akademikov iz Hrvatske, Slavonije in Medjimurja, Zadruga akademikov za Srbijo, Črno goro in Boko Kotorsko, manjšega pomena so Dalmatinske zadruge in Vojvodinska zadruga. Večjega pomena je Društvo agronomov.
Slovenci imamo Slovensko dijaško zadrugo v Pragi, ki je bila ustanovljena 1. 1919. Namen zadruge je podpiranje elanov s kratkoročnimi in dolgoročnimi posojili in skrb za kulturne in socijalne potrebe članov. Zadruga je gospodarsko najmočnejša naša institucija v Pragi, članov ima 47, od katerih je navadno podpiranih 13—17 članov. Potrebnim članom podeljuje odbor dolgoročna in kratkoročna posojila, daril pa po pravilih društvo ne sme podeljevati. Do kratkoročnega posojila, ki se vrača navadno tekom 3—6 mesecev, ima pravico vsak član, če so za to sredstva na razpolago. Zahteva se v ta namen gotovih garancij. Dolgoročna brezobrestna posojila se podeljujejo semestralno potrebnim članom na njihovo prošnjo. Posojila se izplačujejo v trikratnih obrokih na mesec v višini kot to dopuščajo sredstva. Posojila se morajo začeti vračati po preteku petih let po končanih študijah, pred l. 1929 podeljena pa
K naži anketi;
Veseliti nas mora, da se je problem reprezentančne organizacije ljubljanske univerze znova pokrenil in da se ga hoče z vso resnostjo, pametno, trezno in premišljeno rešiti, tako da bi se zopet po enoletnem pre-stanku začelo delati v korist akademikom tam, kjer se je pred letom dni končalo.
Samo organizacijo naj bi izvedla strokovna društva, in sicer držeč se pri tem tehle načel:
Zveza mora biti delavna, zveza mora res predstavljati rezultanto mišljenj in hotenj tistih, ki jih zastopa, zveza mora biti taka, da ji bodo podani vsi pogoji trajnosti!
Le tista reprezentančna organizacija, ki jo preveva volja za koristnim pozitivnim delom, predvsem na socialno-gospodarskem polju in ki bo tako sestavljena, da bo njen organizem brez posebnih trenj, odgovarjajoč vsem zahtevam, lepo tekel, ima smisel in smoter. Organi organizacije naj bi se delili v glavno skupščino, predsedstvo, zvezni odbor in odseke. Vsi ti organi naj bi v točno določnem delokrogu opravljali posle organizacije.
Da bo organizacija res predstavljala rezultanto volje in stremljenj tistih, ki jih zastopa, naj se izbere predsedstvo in zvezni odbor ter načelniki sekcij na ta način: Vsaka fakulteta naj ima na vsakih 25 vpisanih članov enega delegata, ki se izberejo na podlagi list z neposrednim in tajnim glasovanjem na vsaki fakulteti posebej. Volitve po fakultetah vodi glavni volilni odbor, ki sestoji iz predstavnikov vseh fakultet, član glavnega volilnega odbora je obenem predsednik volilne komisije na vsaki fakulteti, ostale člane izbero strokovna društva na fakultetah. Na fakultetah izbrani delegati tvorijo glavno skupščino, ki si izbere predsedstvo (predsednika in dva člana), zvezni odbor in načelnike sekcij. Poslovanje glavne skupščine se uredi s posebnim poslovnikom. Volitve na glavni skupščini so tajne, voli se po listah. Lista, ki dobi večino, dobi že s tem dve tretjini vseh mandatov, ostali mandati se razdele po d’Hontoveni sistemu (zakon o občinskih volitvah). Funkcijska doba odbora je eno leto, skupščina se mora vršiti vsako leto najkasneje do konca novembra.
Da bo imela reprezentančna organizacija
dve leti po nastopu službe; ker se je ta način radi ugotavljanja dobe nastopa službe izkazal kot neprimeren, se je uvedel 1. 1929 drugi način. Sredstva črpa društvo iz vsakoletnih trikratnih nabiralnih akcij in iz povračil posojil. S tem je društvo dobilo stalen vir dohodkov, tako da pri normalni vestnosti in pridnosn odbora lahko društvo nemoteno vrši svojo funkcijo. Letno sc podeli 13.000 do 17.000 Kč. posojil; vsa posojila, ki so bila do-sedaj dana, znašajo cca 150.000 Kč posojil; žal, da niso vsa izterljiva in je terjanje pri mnogih jako težavna stvar.
^Slovenska dijaška zadruga v Pragi omogoča slovenskim visokošolcem, če študirajo v Pragi, znatno pomoč. Začetniki sicer naletijo na različne težkoče, to ni sicer krivda odbora, pač pa slabe izkušnje z ljudmi, ki študirajo le en semester v Pragi ali pa prehajajo vsak semester na drugo univerzo.
S tem sem v kratkih besedah opisal delovanje društev akademikov iz Jugoslavije v Pragi. Njihovo življenje izven društev bi bil jako hvaležen materijal za mnogo daljši članek. O tem pa mogoče prihodnjič.
Ustmeni izpiti na filozofski fakulteti bodo končani v torek 24. t. m. Rezultat še dosti zadovoljiv; nekaj kandidatov je padlo oziroma odstopilo.
trajen značaj, to se pravi, da ne bi bila le nekaka zasilna zgradba, ki naj izpolni neko praznino le radi lepšega, brez haska, brez dela, mora biti organizirana točno po odredbah Obče univerzitetne odredbe in društvenega zakona. V organizacijo se torej ne včlanijo posamezni člani, ampak strokovna društva kot celote (člen 206 OUU). Po naj^-novejšem tolmačenju mora biti formalno v imenu reprezentančne organizacije izraz »jugoslovansko« in »podporno«. Torej po tem naj bi bilo novo ime Jugoslovansko reprezentančno in podporno društvo slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani.
Da bi se pa ta organizem spravil v tek, naj bi se izdelala pravila, ki naj se predlože rektoratu v potrditev — nato naj vsa strokovna društva izvolijo skupni odbor, ki bo izvedel volitve po fakultetah. Na glavni skupščini pa naj predseduje do izvolitve predsednika delegat, na katerega se zedinijo vsa strokovna društva.
To je samo par točk in misli — k podrobni organizaciji se še vrnemo.	—c.
1840!
Z naknadno inskripcijo je naraslo število slušateljev na ljubljanski univerzi na 1840.
Po vseh prilikah sodeč pa bi bila tudi ta številka premajhna, če ne bi bilo šolnine, zakaj slušatelji, ki so absolvirali 8 semestrov, in še niso diplomirali, se letos niso več vpisali, dasi so to prejšnja leta vedno delali. Teh je bilo okrog 200. Lahko torej sklepamo, da bi v drugačnih prilikah tudi naša univerza dosegla število 2000.
Novincev v zimskem semestru je 507, med njimi največ juristov; močan porast je tudi na medicinski fakulteti.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Repertoar:
Petek: Drama: »Pohujšanje v dolini St. Florjanski« ob 3. uri pop. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Sobota: Drama:	»Zajec«, abonma. —
Opera: »Havajska roža«, premiera. Nedelja: Drama: »Okence«, popoldne ob 3. uri; »Pravica do greha« zvečer. Opera: »Havajska roža« I. repriza. Ponedeljek: Drama: »Komedija zmešnjav«.
Opozarjamo, da se po 25 letih zopet vpri-zori v nedeljo 29. t. m. v drami igra »Mlinar in njegova hči«.
Gledališki kuponi. Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov je sporazumno z ostalimi strokovnimi fakultetnimi društvi prevzelo prodajo gledaliških kuponov. Gledališki kuponi se do nadaljnjega dobe vsak dan od 8. do 9. ure v pisarni Zdravstvenega fonda, čez dvorišče desno. Kuponi so veljavni za 50% popust normalnih cen.
75% POPUST ZA VOŽNJO V ZDRAVILIŠČE UKINJEN.
Z odlokom min. saobračaja je ukinjen na vseh železnicah 75% popust za slušatelje, katerim je zdravnik predpisal zdravljenje na morju.
AMORTIZACIJA INDEKSA IN LEGITIMACIJE.
Slušatelj, ki izgubi oziroma mu je ukradena Jegitimacija ali indeks, mora to objaviti v Službenem listu, da se ne zgode zlorabe. Ta-H5? jc °krog 50 Din; poleg tega mora zaprositi pri univerzitetni oblasti za novo, za kar plača 50 Din, ker brez njih ne more dobiti absolutorija.
Vsem, ki smo poslali zadnjo številko s položnicami in ki nam lista niso vrnili, prosimo, da nam takoj pošljejo po poslani položnici naročnino vsaj za en mesec, da lahko določimo naklado!
Poslanstvo dolenjskih akademikov
Klub dolenjskih akademikov.
Novo mesto, 18. okt. 1933.
Ne gol slučaj, živa potreba je rodila misel, da se dolenjski akademik organizira, da skupaj pokaže trdno in odločno voljo, delati vztrajno in po začrtani poti, izpolniti poslanstvo, ki gre dolenjskemu akademiku-intelektualcu pri medsebojnem spoznavanju
— druženje, pomoči, pri kulturni in gospodarski povzdigi Dolenjske, zemlje, iz katere je izšel, iz katere je črpal vso silo za svoje delo, katera mu je položila v dušo in značaj vso mehkobo in lepoto svojih goric...
Ni samo naša pravica, naša ljubeznivost, dobrota, delati in skrbeti za to grudo, naša dolžnost je sveta in trda, da to, kar smo iz te zemlje prejeli, požlahtnjeno, pomnoženo vrnemo zopet njej! To je in naj bo geslo vseh zdravih, dela voljnih dolenjskih akademikov. Temu geslu so se in naj se pridružijo vsi oni, ki so že končali univerzo — ki so ze na svojih položajih, ki pa še čutijo mlado, zdravo, kleno, da skupaj ramo ob rami gradimo lepšo bodočnost naše ožje domovine. Ni in naj ne bo namen začeti delo z glasnim pompom po časopisih, kričanjem, alarmantnimi vestmi, to vse je le prepogosto znak slabega jedra, ampak s treznim, premišljenim načrtom gradeč vse na trdne osnove realnosti, zavedajoč se truda, zaprek, borb, ki bodo stale na poti k dosegi cilja. V odsekih naj bo razdeljeno delo na vseh poljih enakomerno; napredovalo bo morda v začetku trdo in počasi, toda zato na trdnejši osnovi
— zavedati se namreč moramo, da je prvi pogoj za popolni uspeh našega dela, temeljito poznavanje vseh kulturnih in gospodarskih razmer ter potreb Dolenjske —, obdelati bo treba v posameznih obširnih referatih in študijah (vsak akademik pač za svoj kraj in svojo stroko) temeljito, objektivno na znanstveni podlagi s statistikami, zgodovino, dosedanjim delom, vse kulturno in gospodarsko življenje in stremljenje dolenjskega ljudstva, ki je v bistvu tako zdravo, delovno, trezno in dobro,	da	zasluzi	res	temeljitega zanimanja, dela	in	žrtev	in	ne samo sempatja
napihnjenega časopisnega članka in kak obisk radi sladkega	grozdja	in	cenenega vina!!!
Včeraj	se	je vršil	občni zbor Kluba do-
lenjskih akademikov, ki je z vso odločnostjo pokazal, da se dolenjski akademik popolnoma zaveda^ svoje naloge. Iz poročil posnemamo, da je klub po svojih odsekih priredil večje število zanimivih in dobro pripravljenih predavanj, katerim so sledili debatni v eceri podrobno delo dobro napreduje —. Gledališko sezono je otvoril z uprizoritvijo »Mladoletja«, psihološke drame, zajete iz sodobnega ruskega akademskega življenja; prireditev je nad vse pričakovanje uspela! K podrobnemu poročanju se še povrnemo.
—c.
IZ UREDNIŠTVA:
Radi tehničnih ovir začnemo objavljati zgodovino naše univerze — mesto v današnji — v prihodnji številki!
Ves materijal za objavo v listu je treba oddati najkasneje vsako sredo do opoldne!
Seja uprave Oražnovega doma
Seja uprave, na kateri so se reševale prošnje za stanovanje in hrano, je bila v petek, dne 20. oktobra.
Prošenj za stanovanje in hrano je bilo vloženih 230, od teh okrog 50 od medicincev, ki imajo pri odmerjanju prvenstveno pravico.
Prošnje, ki so bile vložene prepozno ozir. ki niso bile opremljene s potrebnimi dokumenti, se niso upoštevale.
Kakor smo že poročali v vpisni številki, jc prostora v obeh domovih za 84 akademikov, hrano pa dobi okrog 60. Pripominjamo, da je pod hrano mišljeno samo kosilo v Akad. kolegiju. Lahko se bo pa prakticiralo tako kot lansko leto, da bo namreč vsak p#djal še II Din, pa bo dobil kosilo in večerjo reda A v Delavski zbornici.
V soboto bo razglašen rezultat seje na uradni deski v avli.
Akademska Marijina kongregacija pri oo. Jezuitih. Prvi redni sestanek se preloži na sredo 25. t. m.
INAUGURALNE DISERTACIJE NA FIL. FAKULTETI.
Vsak diplomirani filozof, ki hoče dobiti naslov doktorja, mora napraviti disertacijo in jo s prijavo vred oddati na. dekanatu svoje fakultete. O disertaciji razpravlja nato fakultetni svet, ki določi tudi komisijo za njeno oceno. Ako jo komisija sprejme in odobri, poroča dekanatu, ki nato odredi, da naj do gotovega dne predloži promovent isto v 100 izvodih.
PRAKTIČNI PROFESORSKI IZPITI.
Profesor-suplent, ki je na podlagi dekreta o imenovanju za suplenta poučeval vsaj dve leti, ima pravico vložiti prošnjo oziroma se prijaviti za profesorski izpit. Termini za te izpite so od oktobra do maja, kadarkoli kandidat hoče oziroma kadar mu komisija odredi termin.
Formular za prijavo se dobi na dekanatu filozofske fakultete.
Pripominjamo, da je s prijavo treba oddati tudi dekret o imenovanju za suplenta, ker drugače se k izpitu ne pripusti.
Podrobnejše postopanje za te izpite in
skupine pa dobite v Službenem listu z dne 14. novembra 1931, št;. 71, kjer je objavljen »Pravilnik o opravljanju profesorskih izpitov«.
POLOVIČNA VOŽNJA K STARŠEM.
Vsak slušatelj, ki ne stanuje pri starših, ima pravico trikrat na leto poslužiti se polovične vožnje potom »Objave«, ki jo kupi na kolodvoru ali »Putniku« za 2 Din in jo da potrditi na kvesturi. Pripominjamo, da velja trikratna vožnja, kadarkoli slušatelj hoče in ni vezan na božič, veliko noč in glavne počitnice.
Objava velja samo k staršem in nazaj.
EKSKURZIJE.
Za znanstvene ekskurzije je dovoljen 75 % popust na železnicah. Ekskurzijo pa morajo voditi samo gg. profesorji osebno, nič več po namestniku.
Tovariši, kupujte in iščite postrežbe samo pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listuI
|	|	^	— S B Tovariši, poslužujte se malih oglasov v .Akademskem glasu". — Za male oglase socialnega značaja (instrukcije,
n C8 I S U 9 I Sl S I ■ službe, prodaja, nakup, izposojanje knjig in drugih učil, sobe) plačajo tov. akademiki le stroške natisa — 25 par
beseda — najmanjši znesek 3 Din — Za vse ostale beseda 50 par — najmanjši znesek 5 Din.   Za šifro in
naslov se ne plača ničesar. — Pri večkratnem oglašanju popust. — Na pismena vprašanja tovarišev odgovarjamo pismeno s pismom pri vratarju univerze. Kdor želi odgovor po pošti naj priloži znamko za odgovor. — Mali oglasi se plačujejo ob naročilu, lahko tudi v znamkah. — Naročila vrzite v naš nabi-rabiralnik v avli Univerze —	  ■	  ■■■■		    ,	...
STROKOVNE ŠOLE SALEZIJANSKEGA ZAVODA NA RAKOVNIKU pri Dolenjskem kolodvoru sprejemajo v popravilo in izdelavo vse v krojaško in čevljarsko stroko spadajoče predmete. Izdelava in popravila priznano najcenejša, postrežba točna — kroji najmodernejši.
Gg. akademiki!
Znana slaščičarna Cfi
v Wollovi ulici, najbližja Univerzi, Vas vabi v nove krasno prenovljene in razširjene prostore. Nnjvečja in vedno sveža zaloga najrazličnejših slaščic. Kava, čaj, mleko, malinovec, limonada itd. Specialitete vseh vrst.
Cene konkurenčne. Postrežba odlična.
NOVA ZALOZBA
V LJUBLJANI Kongresni trg 19, blizu Univerze
znanstvena literatura, leposlovje, revije.
Specialna zaloga potrebščin za tehnike,
pisalnega in risalnega orodja, logaritmičnih računal, papirja i. t. d.
Naročila iz inozemstva se izvršujejo najtočneje.
Ure zlatnino in srebrnino. IVAN PAKIŽ,
Ljubljana, Pred škofijo 15.
GG. AKADEMIKOM priporočamo manu-fakturno trgovino Bregant, Ljubljana, Dolenjska c. 14. Velika zaloga prvovrstnega blaga in zmeren popust Vas napravita za stalne odjemalce.
ANDREE-JEV VELIKI ATLAS je poceni na prodaj v Slomškovi ulici 4/II., desno.
Konfekcijska, manufakturna in modna trgovina
Josip Oiup, Ljubljana
nudi v veliki izberi vsakovrstno manufakturno blago, moške obleke domačega izdelka ter športno perilo iz lastne tovarne „Triglav“ po najnižjih cenah. — Obleke in perilo po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršuje. Moje geslo je: nizke cene, dobro blago.
Prodajalne: Stari Iru 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ul. 8
Brivski salon za dame in gospode
Frane Loborec
Borštnikov trg 4 (vis a vis g. Marčana) nudi gospodom akademikom, dijakinjam in drugim dijakom abonma 50% popusta. — Friziranje 7 Din, striženje 5 Din — Najcenejša in najboljša postrežba. — Abonma karte se dobijo v brivnici in v upravi lista.
Najceneje, najboljše in najbližje so gg. akademiki postreženi v znani pekarni in mlekarni
Jožefa Gabrijelčič
Ljubljana, Sv. Petra c. 3
DR. METOD DOLENC: KAZENSKI PO-STOPNIK, vez. 170.—, broš. 150.— Din; dr. Albin Ogris: Trgovinska politika Din 60.—. Prodaja Habe, na juridični fakulteti.
DVE GOSPODIČNI sprejmem poceni na stanovanje, tudi s hrano, v bližini univerze. Naslov v upravi.
F
Priporoča se tvrdka
m i č
Gosposvetska c. 6
Tvornica mesnih izdelkov in konzerv.
Najmodernejša velemestna restavracija.
Najboljša in najcenejša postrežba.
Veletrgovina s papirjem
M. Tičar
Ljubljana
Selenburijova ulica št. 1 Sv. Petra cesta St. 2(i
se 'priporoča gg. akademikom za nakup vseh pisarniških in tehničnih potrebščin. Specialna zaloga polnilnih peres.
Izdaja konzorcij »Akademskega glasa«, predstavnik Zupan France. — Urejuje Jože Cenčič. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert Kolman.