PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
t» Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 39 Maribor, petek 31.7.2015
OBČINA MIRNA
608. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Vodovod Zabrdje - Praprotnica«
Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08- ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/12-ZPNačrt-B, 57/12-ZUPUDPP-A in Uradni list RS, št. 109/12), Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) ter 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 5. redni seji dne 28.7.2015 sprejel
ODLOK
O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE OPREMLJANJA »VODOVOD ZABRDJE - PRAPROTNICA«
I. Splošne določbe
1.	člen (predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Vodovod Zabrdje -Praprotnica« (v nadaljevanju: program opremljanja).
2.	člen
(vsebina programa opremljanja)
(1)	S programom opremljanja se opredeli gradnja komunalne opreme, določi obračunsko območje, roke gradnje, finančno konstrukcijo opremljanja in z izračunom povezane parametre ter prikaže obremenitev zavezancev za plačilo komunalnega prispevka.
(2)	Program opremljanja vsebuje:
•	splošni del programa opremljanja,
•	prikaz komunalne opreme pred in po izvedbi gradnje komunalne opreme,
•	prikaz investicije v gradnjo nove komunalne opreme,
•	časovni načrt izgradnje,
•	podlage za odmero komunalnega prispevka in
ISSN 1854-2409 / 2386-0448	Leto XI
• grafični prikaz obračunskega območja.
3.	člen
(razlogi za sprejem programa opremljanja)
(1)	Program opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka za novo vodovodno omrežje, ki ga zavezanec na podlagi odločbe plača občini.
(2)	Določila tega odloka se uporabljajo pri odmeri komunalnega prispevka za novo vodovodno omrežje, medtem ko se pri odmeri komunalnega prispevka za ostalo komunalno opremo v tem območju opremljanja uporablja zadnji veljavni odlok, ki ureja podlage in merila za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mirna (v nadaljevanju: Splošni odlok občine Mirna).
(3)	Splošni odlok občine Mirna se uporablja tudi pri vseh ostalih vprašanjih, ki s tem odlokom niso posebej urejena in se nanašajo na: razumevanje splošnih določb in pojmov, podlage za odmero komunalnega prispevka, izračun komunalnega prispevka, vključno s posebnimi primeri obračuna komunalnega prispevka, odmero komunalnega prispevka, oprostitve plačil komunalnega prispevka in priključevanje obstoječih objektov na novozgrajeno komunalno opremo s posebnimi določbami glede oprostitev.
4.	člen (obračunsko območje)
Obračunsko območje programa opremljanja je eno in obsega območje priključitve na novo vodovodno omrežje. Podrobneje je opredeljeno v grafični prilogi k programu opremljanja.
II. Prikaz komunalne opreme pred in po izvedeni investiciji
5.	člen
(komunalna oprema pred in po izvedeni investiciji)
(1)	Pred začetkom projekta na območju ni bilo javnega vodovodnega sistema.
(2)	Po zaključku projekta bo območje opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem. Tehnične podrobnosti so navedene v projektu PGD »Vodovodni sistem Zabrdje -Praprotnica«, št. proj. 13-1127 / V; PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Ljubljana iz maja 2015.
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex4ocalis.info | www.lex4ocaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
III. Investicija v gradnjo komunalne opreme 6. člen
(skupni in obračunski stroški investicije)
Skupni in obračunski stroški za gradnjo vodovoda Zabrdje - Praprotnica po cenah maj 2015 so sledeči:
	Skupni	
	stroški v	Obračunski
Postavka	EUR	stroški v EUR
1. Vodovod Zabrdje -		
Praprotnica	1.487.851,65	131.466,67
7. člen (časovni načrt)
Predviden je naslednji časovni načrt:
•	pridobitev lastninskih in drugih stvarnih pravic
•	izdelava projektne in tehnične dokumentacije
•	gradnja komunalne opreme
•	tehnični pregled in izdaja uporabnega dovoljenja
pridobljene
izdelana
v izgradnji do 31.10.2015
8.	člen
(financiranje predvidene investicije)
Finančna sredstva za izvedbo predvidene komunalne opreme na območju opremljanja zagotavljajo Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Ministrstvo za gospodarstvo RS, Občina Trebnje in Občina Mirna, delno tudi na račun bodočega komunalnega prispevka, ki ga bodo plačali zavezanci na območju opremljanja.
IV. Podlage za odmero komunalnega prispevka
9.	člen
(izračun komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek se obračuna po formuli:
KPij = (Aparcela x Cpij x Dp) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) pri čemer zgornje oznake pomenijo:
KPij =
Aparcela =
Cpij =
Dp
Ctij =
Atlorisna =
Dt =
Kdejavnost
i = j =
znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju površina parcele
obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka
obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme
neto tlorisna površina
delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka faktor dejavnosti
posamezna vrsta komunalne opreme posamezno obračunsko območje
10. člen
(merila za odmero komunalnega prispevka)
(1) Merila za odmero komunalnega prispevka so:
•	površina stavbnega zemljišča,
•	neto tlorisna površina objekta,
•	opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo,
•	namembnost objekta in
•	izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.
(2)	Razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine se obvezno povzame po Splošnem odloku občine Mirna.
(3)	Faktorje dejavnosti se obvezno povzame po Splošnem odloku občine Mirna.
(4)	Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva velikost parcele. Za parcelo se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. Če parcela objekta ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5.
(5)	Neto tlorisna površina objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, izračuna po standardu SIST ISO 9836 tako, da se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za obstoječe objekte se podatke povzame iz evidenc Geodetske uprave RS.
11 . člen
(obračunski stroški na enoto mere)
Obračunski stroški nove komunalne opreme iz 6. člena tega odloka, preračunani na površino parcel oziroma neto tlorisno površino objektov za vodovod Zabrdje -Praprotnica so sledeči:
Tabela: obračunski stroški na enoto za novo komunalno opremo
Komunalna oprema	Cp(ij) 2 (EUR/m2)	Ct(j) 2 (EUR/m2)
1. Vodovod Zabrdje Praprotnica	9,380	13,979
12.	člen
(indeksiranje stroškov opremljanja)
Komunalni prispevek se na dan odmere indeksira ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela -ostala nizka gradnja«. Indeksira se obdobje od dneva uveljavitve odloka do dneva izdaje odločbe.
13.	člen (način plačila)
(1)	Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, ki je lastnik obstoječega objekta, ki se priključuje na novo vodovodno omrežje, lahko komunalni prispevek poravna v največ šestih mesečnih obrokih, pri čemer pa posamezni obrok ne sme biti nižji od 100 EUR. Prošnjo za odmero na obroke z navedbo števila obrokov mora zavezanec podati ob vložitvi vloge za odmero komunalnega prispevka, v nasprotnem primeru je dolžan plačati komunalni prispevek v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe.
(2)	Potrdilo o plačilu komunalnega prispevka lahko občina izda po plačilu prvega obroka.
VI. Končne določbe
14.	člen (dostop do podatkov )
Program opremljanja vključno s prilogami je na vpogled na sedežu Občine Mirna.
15. člen (veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št.: 007-0005/2015 Mirna, dne 28.7.2015
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
609. Odlok o javnem redu in miru v Občini Mirna
Na podlagi 3. in 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru /ZJRM-1/ (Uradni list RS, št. 70/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 -uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 74/14 - odl. US), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS - UPB2, uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2011, je Občinski svet Občine Mirna na 5. redni seji dne 28.07.2015 sprejel
ODLOK
O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI MIRNA 1. Splošne določbe
1.	člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa ukrepe in ravnanja, ki jih morajo opravljati posamezniki oziroma se jih morajo vzdržati zaradi varovanja javnega reda in miru, ljudi in premoženja ter vzdrževanja čistega okolja in zunanje podobe v Občini Mirna ( v nadaljevanju: občina).
(2)	Namen odloka je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljevanju posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
2.člen
(skrb za javni red in mir)
(1) Vsakdo, ki prebiva ali se začasno nahaja na območju občine, je dolžan ravnati tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih oseb pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja, da spoštuje javni red, da skrbi za urejenost svojega kraja ali naselja, da ne opušča dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma ne opravlja dejanj, ki so po tem odloku prepovedana.
3.člen (pomen izrazov)
(1) V odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
•	javni red in mir - je stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih,
•	javne površine - so nepremičnine, ki so v lasti občine oziroma ožjih delov občine ali imajo status javnega dobrega in so brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopne vsakomur (ceste, parki, ulice, igrišča, zelenice in podobno),
•	zasebne površine - so nepremičnine, ki so v zasebni lasti in do katerih je dostop dovoljen zgolj s
soglasjem lastnika, posestnika ali druge upravičene osebe.
2. Varovanje javnega reda in miru
4.člen
•	Prepovedana so vsa ravnanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku, na nedovoljen način motita javni red in mir ter vznemirja občane in druge prebivalce pri delu, počitku in razvedrilu.
5.	člen
•	Z namenom varovanja javnega reda in miru je prepovedano:
•	popivati na javnih površinah - v parkih, na zelenicah, na otroških ali športnih igriščih, na območju železniške postaje in javnih zavodov, na ulici in na drugih javnih površinah, razen na mestih v sklopu gostinskih objektov ali javnih prireditev,
•	vznemirjati ljudi z uporabo pirotehničnih sredstev v času in na način, ki nista dovoljena,
•	po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati ljudi z zbiranjem podatkov, izjav ali na vsiljiv način prodajati artikle, razen, ko je to izrecno dovoljeno ali določeno,
•	zadrževanje na območju pokopališča z namenom druženja, zabave, kajenja, počitka, uživanja hrane in pijače,
•	vstopati brez dovoljenja v javne zgradbe ali na javne površine, kjer je vstop prepovedan in je prepoved vidno označena,
•	onesnaževati ali naslanjati se na nagrobne spomenike, grobove ali grobnice, razna spominska obeležja v parkih in spominskih območjih; postavljati nanje predmete, ki kazijo njihov videz; hoditi po grobovih oziroma grobnicah,
•	uriniranje ali opravljanje velike potrebe na ulicah, na cestah, pločnikih, parkiriščih, igriščih, rekreacijskih poteh in drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi ter rekreaciji občanov ali igri otrok,
•	metati predmete na javne površine, če se s tem moti, vznemirja ali ogroža varnost ljudi in premoženja,
•	na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro motiti mir in počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne oziroma vzdrževalne posege.
6.	člen
(1)	Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi, ki se organizira na zemljišču v lasti občine ali zemljišču, ki predstavlja javno dobro, je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator.
(2)	Organizator je dolžan:
•	poskrbeti za red, čistočo in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru,
•	poskrbeti, da lahko obiskovalci javnega oziroma prireditve parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo udeležencev v cestnem prometu,
•	po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale naprave ter stanje prireditvenega prostora zapustiti, kot je bilo pred prireditvijo.
3.	Varstvo ljudi in premoženja
7.člen
(varovanje ljudi in premoženja)
(1) Z namenom varovanja ljudi in premoženja je prepovedano:
•	odstranjevati, poškodovati ali uničevati stvari, ki so javnega pomena,
•	prestaviti, odstraniti, prevračati, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, zaščitne ograje, klopi, ograje, posode za odpadke, cvetlične posode, stojala za kolesa, igrala na otroških igriščih in druge naprave ali predmete za splošno rabo na javnih mestih,
•	nepravilno uporabljati igrala na igriščih ali naprave v parkih in rekreacijskih poteh oz. jih uporabljati v nasprotju z njihovim namenom, tako da ima lahko to za posledico poškodbe ali uničenje igral in naprav oziroma ogrožanje drugih ljudi,
•	dovoliti domačim živalim, da povzročajo škodo na javnih površinah,
•	izvajati kakršnekoli posege na javni površini ali v javnih prostorih ali na površinah v lasti občin brez njenega soglasja. Povzročitelj nedovoljenega posega je dolžan javno površino ali površino v lasti občine na svoje stroške vzpostaviti v prvotno stanje.
•	(2) Z namenom varovanja ljudi in premoženja morajo lastniki ali upravniki stanovanjskih, poslovnih ali drugih prostorov:
•	odstraniti predmete iz objektov, ki ogrožajo varnost ljudi na javnih površinah,
•	odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, plodove in listje, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo na javne površine in s tem ogrožajo varnost mimoidočih.
4.	Varstvo okolja in zunanje podobe kraja
8.člen
(varovanje okolja in zunanje podobe kraja)
(1) Z namenom varovanja okolja, čistoče in zunanje podobe kraja je prepovedano:
•	netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ali zadimljanje okolice ter odmetavati prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer se lahko zaneti požar,
•	metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke in injekcijske igle ter brizgalke na pločnike, ceste in druge javne površine,
•	odlagati in skladiščiti material in predmete na javne površine, v javnih objektih, oziroma na nepremičninah, ki so last občine brez predhodnega soglasja občine oz. najemne pogodbe,
•	prazniti vsebino kemičnih in ostalih vrst stranišč avtodomov in avtomobilskih prikolic na javne površine ali v naravno okolje,
•	prati in popravljati vozila na javnih površinah,
•	iztepati, izlivati ali metati z večstanovanjskih objektov in objektov, ki mejijo na javno površino karkoli, kar povzroča nesnago ali ogroža zdravje ljudi,
•	trgati in uničevati cvetje na zelenicah, cvetličnih koritih in gredah, uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v parkih, javnih nasadih, oz. drugih javnih površinah,
•	saditi ali gojiti rastline v koridorju komunalnih vodov ali v taki bližini javne površine ali zgradbe, da rastline škodujejo komunalnim vodom ali povzročajo škodo na javni površini ali zgradbi,
•	metati sneg na javne površine,
•	hoditi po javnih zelenih površinah in površinah v lasti občine izven dovoljenih in urejenih javnih poti ter na njih ležati, postavljati ležalnike, mizice, bivake, šotore, ponjave in dežnike oz. senčnike,
•	kopati se in ribariti na območju, kjer to ni dovoljeno oziroma se lastniku s tem povzroča škoda z uničevanjem priobalnega pasu,
•	uporabljati opremo (klopi in stoli) za prodajo blaga ali storitev na javnih površinah,
•	postavljati reklamne panoje in druge objekte za oglaševanje, razen pod pogoji, ki jih določa občinski predpis, ki ureja to področje in v skladu s pridobljenim dovoljenjem,
•	na parkiriščih, funkcionalnih zemljiščih in drugih zemljiščih, ki so opredeljena kot javno dobro ali so v večinski občinski lasti, postavljati ali puščati kakršnih koli predmete, ki onemogočajo ali ovirajo njihovo osnovno rabo oziroma rabo vseh pod enakimi pogoji,
•	na javnih površinah in površinah v lasti občine postavljati vozila, prikolice, bivalnike, šotore in podobnih objekte z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival,
•	nameščati objekte, ograje, cvetlična korita, hladilne omare, vitrine, urbano opremo ali druge predmete na javnih površinah brez predhodnega soglasja občinske uprave,
•	poškodovati javno površino in objekte ali opremo na njej,
•	postaviti premične objekte in vse vrste opreme na travnatem delu javne površine,
•	odlagati na javne zelene površine odpadke, obrezano vejevje in listje,
•	na javnih površinah in površinah v lasti občine organizirati piknike oz. družabna srečanja oz. pripravljati hrano brez soglasja občine.
(2) Z namenom varovanja okolja, čistoče in zunanje podobe kraja so lastniki, najemniki ali uporabniki ter upravljavci stanovanjskih, poslovnih ali drugih zgradb ter lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč dolžni:
•	vzdrževati red in čistočo pred poslovnimi objekti ali v okolici le teh, v okolici stanovanjske ali druge zgradbe tako, da ne kvari oziroma ogroža zdravja ljudi,
•	na pripadajočem zemljišču stavb in na nezazidanih stavbnih zemljiščih poskrbeti, da so ta zemljišča očiščena, vzdrževana in urejena ter da so v sezoni rasti trave pokošene,
•	poskrbeti za obrezovanje grmovnic, dreves in živih mej tako, da ne segajo čez mejo parcele na javno površino ali na drug način ogrožajo varnost občanov,
•	odstraniti predmete ali naprave, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja ali kvarijo zunanji izgled kraja,
•	odstraniti ledene sveče s streh in žlebov na objektih, ki mejijo na javne površine.
5. Obveznosti lastnikov živali
9.člen
(obveznost lastnikov živali)
(1)	Živali ni dovoljeno voditi na otroška in športna igrišča, na zelene površine v bližini vzgojno-varstvenih ustanov, javnih kopališč, pokopališč in drugih javnih prostorov ter površin, ki jim niso namenjene. Ta prepoved ne velja za živali, ki jih pri svojem delu uporabljajo pooblaščene osebe ali živali, ki se uporabljajo kot vodiči ali pomočniki oz. službeni psi (npr. psi-vodiči slepim, reševalni psi,..).
(2)	Lastniki morajo svoje živali na ulicah in trgih, parkih, rekreacijskih in vseh drugih javnih površinah, kjer so živali dovoljene, ves čas imeti na povodcih. Agresivne
oziroma popadljive živali morajo na teh površinah nositi tudi nagobčnik.
(3)	Lastniki živali so dolžni za svojimi živalmi počistiti iztrebke. V ta namen so dolžni imeti s seboj ustrezen čistilni pribor - za pobiranje iztrebkov in ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu.
(4)	Vsak skrbnik in lastnik živali je v naselju dolžan uporabljati in upoštevati smetnjake, ki so namenjeni za živalske iztrebke, in prostore, ki so temu namenjeni.
(5)	V primeru, da na določenem območju ni smetnjakov za živalske iztrebke, mora skrbnik ali lastnik živali iztrebke počistiti tako, da jih zavije v ustrezno vrečko in odloži v smetnjak za komunalne odpadke.
(6)	Na vseh javnih površinah je prepovedano odlagati hrano oziroma hraniti prostoživeče ali zapuščene živali.
6.	Kampiranje
10.člen
(območja dovoljenega kampiranja)
(1) V občini na javnih površinah ni dovoljeno kampiranje, razen na za to označenih mestih, na zasebnih površinah pa le s soglasjem lastnika zemljišča.
11.člen (pogoji kampiranja)
(1)	Kampiranje na krajih iz prejšnjega odstavka je dovoljeno s soglasjem lastnika zemljišča, če se s tem ne moti lastnikov oz. uporabnikov sosednjih zemljišč.
(2)	Osebe, ki so kampirale, so dolžne za seboj počistiti in vzpostaviti stanje kot je bilo pred kampiranjem.
7.	Nadzor
12.člen (nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja medobčinska inšpekcija in medobčinsko redarstvo skladno s svojimi pristojnostmi.
8.	Kazenske določbe
13.člen (prekrški)
(1)	Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
•	ravna v nasprotju s 1., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. alinejo prvega odstavka petega člena,
•	ravna v nasprotju z drugim odstavkom šestega člena,
•	ravna v nasprotju s sedmim členom,
•	ravna v nasprotju z osmim členom,
•	ravna v nasprotju s prvim, tretjim in šestim odstavkom 9. člena.
(2)	Z globo 650 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.
9.	Končne določbe
14.člen
Za ostala ravnanja, ki niso opredeljena s tem odlokom, se uporablja zakon, ki ureja varstvo javnega reda in miru.
15.člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka 007-0007/2015-1 Mirna, dne, 29.07.2015
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
610. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Mirna za programsko obdobje 2015 - 2020
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in 17. člena Statuta občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011 ) je občinski svet občine Mirna na 5. redni seji dne, 28.07.2015 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA
KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI MIRNA ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 - 2020
I. Splošne določbe
1.	člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe občine Mirna za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
•	državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
•	pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24.12.2013, str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter
•	druge ukrepe.
2.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Mirna (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.	člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
4.	člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1)	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(2)	"MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(3)	"kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(4)	"kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(5)	"primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(6)	"predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(7)	"trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(8)	"kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(9)	"nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(10)	"podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(11)	"slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami," pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
a)	predhodnega triletnega obdobja ali
b)	triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
(12)	"opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(13)	"neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(14)	"začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
(15)	"velika podjetja" pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(16)	"intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(17)	"standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(18)	"neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
(19)	"naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
(20)	"nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(21)	"mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(22)	"investicijska dela" pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
(23)	"biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1);
(24)	"skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(25)	"stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti" pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;
(26)	"član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
(27)	"predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
(28)	"živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
(29)	"nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju Eu (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
(30)	"enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe,
sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
5. člen (vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov:
Vrste pomoči	Ukrepi:
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREp 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen, 43 člen); UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen);
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)	UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji -de minimis;
Ostali ukrepi občine	UKREP 5: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. (podlaga za izvedbo ukrepa je veljavna zakonodaja s področja javnih financ)
6. člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
(1) Upravičenci do pomoči so:
1)	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 17, 21, 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po členih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
2)	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;
3)	registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine; oziroma vključujejo člane iz občine Mirna.
7.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
•	naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	podjetja v težavah.
(2)	Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
•	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
•	pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3)	Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
8.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1)	Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega na spletni strani občine Mirna: www.mirna.si, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom.
(2)	V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3)	Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
9.	člen (spodbujevalni učinek)
(1)	Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek.
(2)	Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	ime in velikost podjetja;
•	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
•	lokacijo projekta ali dejavnosti;
•	seznam upravičenih stroškov;
•	vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
•	izjave vlagatelja:
a)	da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b)	glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10.	člen (dodelitev sredstev)
(1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki jo sestavljajo člani Odbora za gospodarstvo, odloča občinska uprava občine.
(2)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.
(3)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4)	Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.
11.	člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu izdano s strani banke),
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov ...).
12.	člen (kumulacija)
(8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13 do vključno 15 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15 in 28 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, glede na iste upravičene stroške, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. Ukrepi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014
13.	člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
•	Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
•	Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
•	Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in
modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(2)	Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
•	zasaditev letnih rastlin;
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem;
•	nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
•	naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
•	za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
•	investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
•	obratna sredstva.
(3)	Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za
primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetij
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in
rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji;
•	stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
•	stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; razen traktorjev
•	stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
•	stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
•	stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže.);
•	stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Upravičenci do pomoči so:
•	kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;
Pogoji za pridobitev:
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
•	ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
•	predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov
Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
•	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
•	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči:
•	posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost...);
•	kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
•	ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
•	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
•	drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
14. člen
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43 člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč.
Upravičeni stroški:
•	stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
•	načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih /gozdnih zemljišč,
•	mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;
•	predračun (ocena upravičenih stroškov).
Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
15. člen
UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
•	naravnih nesreč;
•	slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in
•	drugih slabih vremenskih razmer;
•	bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; ter
•	zaščitenih živali.
S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.
Upravičeni stroški:
•	sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.
Pogoji za pridobitev:
•	veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
Intenzivnost pomoči:
•	pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stroškov zavarovalne premije.
III. Ukrepi de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013
16.	člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1)	Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture;
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6)	Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(7)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
17.	člen
(kumulacija de minimis pomoči)
(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).
18.	člen
UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
•	stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
•	stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;
•	dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
•	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi;
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov oziroma do 10.000 EUR.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 16. člena tega pravilnika.
19.	člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
(1)	Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(2)	Prejemnik mora k vlogi predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
•	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 21. člena tega pravilnika.
(3) Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013),
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV. Ostali ukrepi občine
20. člen
UKREP 5: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja
(106. i člen Zakona o javnih financah, Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13)
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je sofinanciranje neprofitnih aktivnosti in materialnih stroškov društev oz. združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in podeželja iz območja občine, ki ne predstavljajo državno pomoč ter njihov cilj z ustanovitvijo in delovanjem ni pridobivanje dobička.
Cilj ukrepa je omogočanje izvedbe programov dela navedenih društev oziroma združenj.
Upravičeni stroški:
•	stroški povezani s predstavijo oz. promocijo dejavnosti društva, pomembno za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja kot so: stroški udeležbe na splošnih predavanjih, delavnicah, tečajih brez pridobitve certifikata, krožkih, strokovnih ekskurzijah, seminarjih, udeležbe na posvetih, okrogle mize ipd.; potni stroški, stroški izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov,
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti društev oz. združenj, ki prispevajo k prepoznavnosti občine kot so: priprava gradiv, zloženk, objave v medijih, organizacija samostojnih prireditev ipd.;
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti, ki izhajajo iz ohranjanja kulturne in tehnične dediščine kmetijstva in podeželja: prikazi tradicionalnih domačih obrti in običajev, prikazi tehnične dediščine, razstave, tekmovanja ipd.;
•	materialni stroški, povezani z izvedbo programov društev oz. združenj;
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
•	finančno in vsebinsko ovrednoten letni program dela društva oz. združenja,
•	seznam članov.
Dodatni pogoj za pridobitev sredstev:
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje podpor ter
zahtevana dokumentacija se podrobneje
določijo v javnem razpisu.
Upravičenci do pomoči:
•	registrirana stanovska društva in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine in imajo sedež na območju občine oziroma imajo člane iz občine Mirna.
Finančna določbe/intenzivnost pomoči:
•	do 50% upravičenih stroškov.
V.	Nadzor in sankcije
21.	člen (Nadzor in sankcije)
(1)	Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
(2)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
•	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
(3)	V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI.	Hramba dokumentacije
22.	člen
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
VI. Končne določbe
23.	člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Trebnje za programsko obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 70/07).
24.	člen
Ta pravilnik začne veljati 30 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0004/2015-1 Datum: 29.07.2015
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
611. Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o podeljevanju štipendij v Občini Mirna
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 6. in 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011), je občinski svet Občine Mirna na 5. redni seji, dne 28. julija 2015 sprejel
PRAVILNIK
O DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PODELJEVANJU ŠTIPENDIJ V OBČINI MIRNA
1.	člen
V	4. členu Pravilnika o podeljevanju štipendij v Občini Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 29/2012, 24/2014) se v zadnji alineji briše piko in doda besedilo: »za razpisano šolsko ali študijsko leto oziroma v primeru odobritve štipendije Občine Mirna odstopi od prejemanja druge štipendije.«
2.	člen
V	6. členu se v petem odstavku za besedo »dejavnostih« doda besedilo »v preteklem šolskem oziroma študijskem letu«.
3.	člen
Ta Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi.
Datum: 29.7.2015 Številka: 007-6/2012-5
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
612. Sklep o določitvi cen za izvajanje storitve »Pomoč družini na domu«
Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/11 - ZSVarPre-A in 57/12), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11 in 104/11, 111/13), Odlok o organizaciji in izvajanju javne službe pomoči na domu v Občini Trebnje (Ur. l. RS, št. 21/2000) in Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) je Občinski svet Občine Mirna na 5. redni seji dne 28.7.2015 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CEN ZA IZVAJANJE STORITVE »POMOČ DRUŽINI NA DOMU«
1. člen
Cena storitve »Pomoč družini na domu znaša:
•	17,39 EUR/efektivno uro, opravljeno na nedeljo in na dan, ko je z zakonom določen kot dela prost dan,
•	15,72 EUR/efektivno uro, opravljeno na ostale dneve.
Subvencija Občine Mirna znaša 60% cene storitve »Pomoč družini na domu«.
2.	člen
Stroški vodenja in koordiniranja in stroški v zvezi s strokovno pripravo dogovorov za 0,60 delavca znašajo 2.703,49 EUR mesečno in se med občinami Mirna, Mokronog - Trebelno, Šentrupert in Trebnje razdelijo glede na dejansko število uporabnikov mesečno.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o uskladitvi cene »Pomoč družini na domu« št. 122-2/20137 z dne 11.12.2013.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se s prvim dnem naslednjega meseca po prejetju soglasij občin Mirna, Mokronog - Trebelno, Šentrupert in Trebnje.
Številka: 122-9/2015-10 Datum: 29.7.2015
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
613. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena
Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1; Ur.l. RS, št. 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 126/2007, 08/2009, 57/2012 in 110/2013) in 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 5. redni seji dne, 28.07.2015 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA
1.	člen
Ukine se status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičnini 2608/2, k.o. 1410 - Mirna.
2.	člen
Na nepremičnini iz prve točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico Občina Mirna, Glavna cesta 28, 8233 Mirna.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0003/2015-3 Mirna, dne 29.07.2015
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
OBČINA PODLEHNIK
614. Zaključni račun proračuna Občine Podlehnik za leto 2014
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 92. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS št.: 39/99) in spremembe, je
Občinski svet občine Podlehnik na 5. redni seji, dne	1. člen
01.07.2015 sprejel	Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Podlehnik
	za leto 2014.
ZAKLJUČNEGI RAČUN	
PRORAČUNA OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2014	2. člen
	Zaključni račun proračuna Občine Podlehnik za leto 2014
	izkazuje ( v EUR ):
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
Konto Opis	Realizacija 2014
	
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.847.355
70	DAVČNI PRIHODKI	1.499.462
71	NEDAVČNI PRIHODKI	106.940
72	KAPITALSKI PRIHODKI	295.038
73	PREJETE DONACIJE	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	945.915
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	2.767.040
40	TEKOČI ODHODKI	583.670
41	TEKOČI TRANSFERI	706.416
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	1.468.954
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	8.000
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRORAČUNSKI	
PRIMANJKLAJ (I.-II.)	80.315
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH	0
	DELEŽEV	
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH
75 DELEŽEV	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJA KAPITALSKIH DELEŽE	0
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJA KAPITALSKIH DELEŽE	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPR. KAPITALSKIH	
	DELEŽEV (IV. - V.)	0
C.	RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE	0
50	ZADOLŽEVANJE	0
VIII.	ODPLAČILA DOLGA	116.572
55	ODPLAČILA DOLGA	116.572
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU	-36.257
	(I. +IV. +VII.)-(II+V+VIII)	
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	-116.572
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI. + X. -IX)	-80.315
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2014	95.610
3.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Podlehnik za leto 2014 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Podlehnik za leto 2014 po programski klasifikaciji. V zaključnem računu so pojasnjeni tudi Načrti razvojnih programov. Sestavni del zaključnega računa je tudi računovodsko poročilo.
4.	člen
Zaključni račun Proračuna Občine Podlehnik za leto 2014 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 032-2/2015-12 Podlehnik, 01.07.2015
Občina Podlehnik Marko Maučič, župan
OBČINA MIRNA
Stran
608.	Odlok o programu opremljanja 1006 stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Vodovod Zabrdje -Praprotnica«
609.	Odlok o javnem redu in miru v Občini 1008 Mirna
610.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 1010 razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Mirna za programsko obdobje
2015 - 2020
611.	Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o 1017 podeljevanju štipendij v Občini Mirna
612.	Sklep o določitvi cen za izvajanje 1017 storitve »Pomoč družini na domu«
613.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1017 javnega dobra lokalnega pomena
OBČINA PODLEHNIK
Stran
614.	Zaključni račun proračuna Občine 1017 Podlehnik za leto 2014