n
g Velja za m leto .
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
B Za ino»fi»lfo celo leto	$7.00
NajTečji slovenski dnevnik iženih drža
- $6.00
▼ Združenih državah	|
List slovenskih delavcev y Ameriki,
The largest Slovenian Daily m die United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON;	OO&TLANDT 2876.	Entered trn Second CIms Mi	\ »ttor, September 21, 1003, «t the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1870.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 143.	— ŠTEV. 143.		NEW YORK, FRIDAY, JUNE 19, 1925. — PETEK, 19. JUNIJA 1925.	VOLUME XXXITT. — LETNIK XXXHI.
■ - I • — - . ■■ ---1-				
AMUNDSEN SE JE VRNIL
Polarna ekspedicija je dospela v neposredno bližino Severnega tečaja, svojega cilja pa ni dosegla. — Aeroplan so morali pustiti v snegu in ledu. — Ko so porabili polovico gazolma, so se spustili na morje. — Na Severnem tečaju ni mogoče pristati.
yiee»weee « unvibwoo* n. v.
R0ALD AMUNDSEN.
LONDON, Anglija, 18. junija. — Iz Oslo poročajo, da je dospel kapitan FJoald Amundsen ob eni popolnoči v Kings Bay.
KINGS BAY, Spicber-gi, 18. junija. — Kapitan Amundsen, ki se je podal pred enim mesecem proti Severnemu tečaju, je s svojimi tovariši na varnem.
OSLO, Norveška, 18. junija. — Ko je dospel kapitan Amundsen s svojimi tovariši na Spicberge, je razposal več radio - poročil ki so bila takoj objavljena.
Amundsen se nahaja v Kings Bay, odkoder se je podal na pot dne 2 1. maja. Na Severni tečaj ni dospel, pač pa je pristal v razdalji 1 50 milj od njega.
Takoj drugi dan poleta
so se zaloge gazolina, ki Jih je imel na aeroplanih, zmanjšale za polovico.
Aeroplana sta letela z naglico 93 milj na uro.
Drznim raziskovalce mni kazalo drugega kot pri stati. Ker na zobčastem ledu niso mogli pristati, so ee spustili ha morje. Voda krog aeroplanov je takoj zmrznila.
Štiriindvajset dni so se neprenehoma trudili, da so oprostili aeroplan ledu. Končno se jim je posrečilo.
V enem aeroplanu so poleteli na North Cap. Ta polet je trajal osem ur in pol.
Pri North Cap so opazili norveški ribiški parnik "Sjoeliv".
Aeroplan so spustili v Lady Franklin zalivu ter se odpeljali s parnikom v Kings Bay.
Ta pot je bila dolga 1 30 milj.
Amundsenova ekspedicija se je podala na pot dne 2 1. maja. Ekspedicije se je udeležilo šest mož na dveh aeroplanih.
Takrat so domnevali, da bo trajalo potovanje 24 ali kvečjemu 36 ur. Raziskovalci so imeli seboj živil za trideset dni.
r Amundsena so spremljali: Amerikanec Lincoln Elsworth, ki je ekspedicijo financiral; norveški mornariški poročnik Hjalmar Larsen; bivši član norveške mornarice Lief Ditrichson; ameriški mehanik Oscar Omdahl ter nemški mehanik Carl Feucht.
O podrobnostih poleta teh pogumnih raziskovalcev bomo še poročali.
Mlada morilka spoznana krivim
Dorothy Perkins je bila spoznana krivim uboja po prvem redu. — Porota se je posvetovala več ur. — Pred postavo sta moški in ženska e-
iregon odobril stališče Callesa
Bivši predsednik Obre-gon je stopil odločno na stran Callesa ter rekel, da lahko Mehika normalno in uspešno posluje tudi brez podpore Bele hiše. — Sporočilo je naperjeno proti Kelloggu.
Sen. La Follette nagloma umrl
Bolehati je začel že leta 1923. — Ob njegovi smrtni postelji je bila zbrana vsa družina. — V nedeljo je bil star 70 let.
TXxrotJhy Peffcins* trt ara sedem-najwt let, j«? *>ila >:pozn#na krivim uboja po pfvem rodu, iker je od-tljJj, u.sodepcfari -strel, ki je usmrtil Thotnas Torapletana v Wnunje-(Dega o&ita. v- Brooklyn«.
Dv<at»ajsrt popotnikov ^e je pričelo posvetovati ntato po wninri
Oglasno z določbami ikazenske-pra zakonika je vsled pravoreka lahko obsojena na jec-o ne več kot dvajsetih let. Sodnik, MelntyTe, je pojasnil »porotnikom, da liahsko v lakean iiU^eaju suspendira katam. da jo lalrko obsodi na en dan ali na gotovo število let.
Poirotniki so tekom dopoldneva pokušali izvajanja zagovornika^ obtožene, Lasha. ki je prosil za odpuščanje ter navedel besede Knrisita, fi-wene, ko so Farraegi obtožili ntlko žensko prešuštva.
Tekom popotfcfareva je govoril okrajni pravdmk in nato je drf! sodnik poroti konečna navodila.
• — Mladost ni nebesna obramba pri izvršitvi dooiiut — je rekel. — Tudi se ne sme vipostevati njenega spola. MoeBri in ženske so pred post avto enako.
Obsojena je bila na 30 let jeee.
.-, -,n -- . "»	K -i •
MEXICO CITY, Mediika, 18. junija. — Popolno vzajemno delo med predsednikom Calksom ter prejainjim predsednikom Obrego-nom, .ki je znaeilo politično delavnost o be Ji izza leta 1920. je postalo zopet oeividnl.o ko je Obregon takoj in odUfojcno podprl odgovor Callesa na ugotovilo ameriškega <3ržav. ta j mika Kellogg a. Obfeigon se je izrazil celo še ostrejše 'kot pa Galles sam.
S svoje oddaljene renče v So-nori je Obregon brzojavno čestital Callesu na njegovem odgovoru na 'poslanico Kkftlogga. Obregon je reked, da je po njegovem mnenju odgovor prijatelja, v polni meri brani suvereno čast naroda in da ne more nikdo zanikati, 4 4 da je bil tvoj odgovor upravičen".
—	V vseh svojih izjavah 'kaže Kellogg navidez, da je usoda mehiške vlade odvisna od državnega departmenta ter ignorira navidez, :da so pretekle fekušnje pokazale svetu, z brez primarno zgovornostjo, da, lahko v Mehiki obstaja in posluje vlada normalno, izvirajo-
Mra iz ljudskih glasov, brez ofiei-jelne podpore Bele hiše, — je rekel Obregon. .
—	Vlada CaTranze ni imela podpore Rele hiše 'in tudi ne Wall Stremita, a bila je zmožna ustanoviti se. Njem padec je bil izključno le posledica političnih dogodkov notranje narave. Moja vlada je poslovala ter se konisotidirala na znotraj k i popolni i normalnosti pod slienimii pogoji in vaša vlada, ki skuša izvesti svoje notranje in zunanje obligacije, .ni na srečo ckI-visna od akcije notbenega javnegii fukcijonarja tuje sile.
Poročilo iproslavlja Callesa radi njegovega o«n a 1 < >vatže va n j a zunanjega pritiska.
—	Ugotovila Kefllogga so presenetljiva*, a nobeno teh v tako veliki nieri kot ugotovilo, da stoji Mehika na preizkušnji prid celim svetom.
NEW HAVEN. CoTLn., 18. jun. Na nekem obedu Ya4e vsetieilH^a je izrekel ameriški* ipoislani'k v Me-hiki,' James Sheffield, dvorljivo. a ostro svarilo na naslov Mehike, da ja treba zavarovati ameriška življenja in ameriško lastnino.
—	Na -svoji južni meji, — je iekel, — imJBtmo dežello vetti-ke lepote in skorO-Jbirezimejn^a bogastva. Zatirana več sto let. je shdaj neodS'isna ter stremi za onim težkim idealom, ki se imenuje samovlada. Storiti moramo vse, kar je V naši moči, da ji pomagamo doseči mir in prosperiteto.
—	Treba pa je 'fine kvalifikacije. Kadar se -kafc -narod pridruži veliki družini narodov, mora sprejeti uveljavljena pravila. Zavarovati mora pravice in lastnino onih. ki žive v njenih mejaih. Kadar »prejme Amerika kak dritxgi narod kot suvereni narod, stori to » spoBttzumom. da an or a oni narod zavarovati živllš^ja in lastnino
Število žrtev v želez, nesreči
Neprestano narašča število onih, ki so izgubili življenje tekom železniške katastrofe.
Število žrtev, katere je zalhte-vala železniška 'katastrofa v to-r k zjutraj, nedaleč od Hacketts-Senator Rofoert Marion La Fol- town, N. -T., je 48 ur po nesreči ua-l-efrte, ki je bil več kot četrt sto- raslo na 44. Stanje nadaljiiih de-letja izrazita postava v ameriškem setih težko ira-njenih je tako, da političnem ži\nljeaiju, je umrl v jih najbrž ne 'bo mogoče ohraniti svojem domu oib poldveli popol- prF življenju.
dne.	I Skora vsako uro je pobrala1
Ob njegovi smrtni posted ji j* smrt <po endga ponesrečenega.
'bila zbrana vsa njegova družina. Zadnjo nedeljo 14. jun. je praznoval sedemdciseto obletnico svojega rojstva.	'
Pokojnik ni l*il že od leta 1933 posebno dobrega zdravja. Direkten Vzrok -smrti jb bš!a pa srčna kap.
Včeraj dopoldne je vedel, da se mu bliža konec. Rekel je, da se mu -bliža dolg ipojčitek, katerega je v polni meri za&lužil.
Piloti koneu je le «ep taje govoril. Par trenutkov pred smrtjo se je s silnimi napori okušal posloviti od svoje družine, <pa je omahnil n/aza.j ter zavedno zaprl oči.
Pogodba glede
oboroževanja
Dvaintrideset narodov je podpisalo dogovor glede omejitve oboroževanja. — Liga narodov je storila prvi korak v programu za svetovno raz-oroženje. — Francija in Belgija nista nastopili glede strupenih plinov.
POLOŽAJ NA KITAJSKEM
Kitajci so pretepli angleškega policista ter mu razbili črepinjo, ko je ukazal ljudski množici v mednarodni naselbini, naj se razide. — Poslaništva so poslala novo poslanico. — Kitajska vlada je bila zopet posvarjena, naj ne trpi proti-tujskih tendenc. -
življenja -in Amerikanec V.
— To je dolžnost veftikega naroda. Za one med nami, ki ostanemo tukaj, ne po<m«nja m-ogoče beseda "ameriški" toHiko. Za one v tujih dežeftah pa je globoiko pomembna. Nastopiti moramo z modrostjo in "prarvico. Pravimo pa, da mora Metrika, izavarovati mir ial proRperitfrto naših državljanov, Č€ želi nagega \latrsfcva 'in podfx*?.
ŽENEVA, 8 vie a, 18. junija. — Prvi korak v prograanoz Lige narodov za tiveaitiMluo raz o rožen je je bil storjen včeraj, <ko je dva in trideset med štiri iu štiridesetimi narodi podpisalo različne dole pogodbe glede trgovine z orožjem.
Zaključni dokument je za vršen po sedmih tcldnUi raaprav-ter Obstoji iz protokola glede strupenih plinov, protokola podpisov ter španske izjave gtede afriških teritorijev.
Uspehe je pojasnil predsednik konference, be(Lg«j«ki baixwi Carton de Wiart\. na na.sh.dnji način :
— Predlagamo svetu ^solidno zgradbo, temelječo na skali so lid-uili realnosti. Skrčenje oboroževanj ni še doseženo, a napravljen je bil važen koralk m(a^>rej. Trgovina z orožjem je 6ila prvikrat odstranjena iz domena pori vat ne postave ter je stopila v domeno javne postave.
De "VYiart je izjavil, da pogodba sicer ne jteuinči miru, da pa bo dragoceno orodje, ki 'bo »pomagalo pri vzdržaaiju miru.
Uradniki luge so pojjohiom-a zadovoljni. Dokument je boljši kot pa -so pričakovali. Povdarja-jo, da je osemnjast dežel, v ključno Anglijo, Italijo in Japonsko, podpisalo vse. Združene države niso hotele podpisati španske izjave, vključno maroške posesti v ozemljih, kjer je trgovina z orožjem prepovedana.
Kongrešnik Bnrton je izjavil, da želi. da se to določbo protfiči v Wash ingtonu.
Najbolj presenetljiv razvioj tekom včerajšn.^ng«. dne je prišel, ko nista hoteli Pr<anoija m Belgija podpisati ptpfoAoola, s ik a te rim se prepoveduje niporabo stmpemh plinov. BeJgijjtei so pojasnili, Sa tkn- •	<•• ^	- - • c-.-'
— Oparili so se do smrti, — je izjavil dr. Corfl 111, glavni zdravnik v Easton bolnici, kjer je umr-11 e 22 ranjenih. — >Še nikdar v svojem življenju »nisem videt >kaj slič-nega. N j fill oj>eklme so hujše kot 'one, povzročene od ognja. V tem trenutku izgleda kot da bo paci-jliiit Okreval, a deset minluit pozneje iKXStane nezavesten; par minut nato oplahnejo pljuča in pacijent umrje. V^sled tega je težko reči, kateri bo okreval in kdo bo podlegel.
S smrtjo Mrs. Ane Brunner ter njene tri leta stare hčerke Ilelen je iztrebi jena cela družina Brunner. Njen mož in dva sinova so umrli par ur po nesreči.
Od šetatdh članov družine Brunner. ki so zapustili Chicago, da obiščejo Nemčijo, je ostal živ le >tric otrok, Joseph Brunner. Star je 76 let ter f^a ne domneva, da bi bi mogel dolgo preživeti strašno usodo svojih sorodnikov.
Včeraj popoMne so pričeli transport i rati trupla ponesrečenih v Ohieago. Leojjold Nenmann, čika-tki parobrodna agent, ki je aranžiral potovanje v Neančijo ter o-«tai nepoškodovan, je hodil včeraj o<i bohniee do bolnice, da ipo-maga pri identificiranju mrtvili.
Ugotovilo se je imena vseh mrtvih. z izjemo treh.
Uvedlo se je šewt ločenih preiskav, ki pa najibrž ne bodo dognale ničesar drugcgfa kot to. da j( bila nesreča posledica velikanskega viharja in naliva, 'ki je nanese! obilo peska in gramoza na t rae.n ice.
BERLIN, Nemčija. 18. junija. Želez, katastrofa ipri Haeketts-town. N. J. je vzbudila globoke simpatije med vsemi sloji nemškega naroda. Večerni listi so na odličnih mestih objavili vse podrobnosti* kat-asstrofiv
Nemški posllalnLk v Washing-tonu j«> dobil ina^-iodilo. naj izrazi vladi Združenih držav sočutje nemške vlade.
sAnghaj, Kitajska, I 8. junija. — F. Gavina,
angleškega podanika in motornega policista v tukajšnji mednarodni naselbini, je včeraj zvečer pretepla kitajska ljudska množica.
Gavin je ravnokar zapustil policijsko postajo, ko je zadel na množico Kitajcev. Ljudje so poslušali govor nekega kitajskega dijaka. Policist je prekinil govornika ter ukazal ljudski množici, naj se razide. Kitajci so odgovorili s pretnjami. Nato je poslal nekega kitajskega konstablerja na postajo po pomoč. Ko so prišli na lice mesta možje, poklicani od konštablerja, so našli Gavina ležečega na cesti, razoroženega ter brqz motornega kolesa. Odvedli so ga v bolnico, kjer se je ugotovilo, da ima počeno lobanjo.
Zaslišanje glede' umora Mac Kenzie-ja je bilo preloženo na dan 22. junija.
V Kjukiangu se je položaj nekoliko izboijšal, in vrata inozemske koncesije so bila zopet otvorjena za legitimni promet. V Amoj in Fučov so zelo delavni agitatorji, vendar pa se ni poročalo o ni-kakih novih nemirih.
Parobrodstvo je še vedno prekinjeno vsled tukajšnje stavke. Triintrideset angleških in devet japonskih ladij ne more z mesta. Pričakovati je, da bodo v petek kitajske banke zopet otvor j ene. To je najbolj upapolno znamenje v sedanjem položaju.
PEKING, Kitajska, 1 8. junija. — Italijanski poslanik, signore Curruti, zastopajoč tudi druge člane diplomatičnega zbora, je poslal kitajskemu inozemskemu uradu nadaljno noto, v kateri poziva kitajsko vlado, naj stori primerne korake, da napravi konec nemirom. Poslanica trdi:
— Od vseh strani nas informirajo o razvijajočem se proti-tujskem razpoloženju in prekucuških tendencah, ki vzbujajo najbolj resne bojazni. Ker želimo predvsem odstraniti vsak vzrok, ki bi imel za posledico poslabšanje prisrčnih odnošajev med Kitajsko in tujimi vladami, obračamo jaz in moji tovariši še enkrat pozornost kitajske vlade na resnost položaja. —
Poslanica navaja podrobno zadnje nemire v Sanghaju, Hankovu in Kjukiangu. Glasi se, da je postala v Cinkiangu agitacija tako intenzivna, da so bili inozemci prisiljeni poslati svoje družine v Sanghaj.
Ženska prosila, naj jo obesijo
SOFIJA, BoLgamko, 18. junija. Ko >*o obesila zarotnika Lejeva, je prosila njegova ljubica, mtadama Ničlo va, naj tudi njo obesijo, češ, da ne more žrvoti breiz moža. katerega je ljubila.
je Bruselj ibre-z ministrstva in da nočejo obvezati bodočega 'kabineta. Francija pa je pri podpisa-nju dokumentov le ignorirali a protokol <r!edh plinov. Nemčija je podpisala le protokol glede plina.
Sojrla^sno s konvencijo mora štirinajst držav, vključno proizvajalce oiTOŽsja. z izjemo Rusije odobriti konvencijo, predno postane pravoanočna.
Glavna točka pogodbe je določba srlede pubtioitefc*, tikajoč se trgovine z orožjem in munieijo, vključno bojne ladj?v aeroplane in oklopne avtomobile, ki so bili izprva izločeni. Čeprav je bila uspešnost konvencije nelcoiiko oslabljena vsded ameriške opozicije proti centralnemu! svetu, je Liga mnenjla, da »bo mogoče pne-magati tudi to teSkooo.
DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU. Dum so uit om ifadtit]
JUGOSLAVIJA?
1000 Din. — $18.50 2000 Din. —$36.80 5000 Din. — $91.50
Pri aakacllih, M saaftaj* manj M kot ca «M itearjer
a poštnin« In druge
ITALIJA Df ZASEDENO OZEKLJlV
200 lir .......... $,8.70	500 lir..........$20.75
300 lir ............ $12.75 * 1000 lir..........$40.50
Pri nroffllh, M amUmf wmmj kot »M Ur nio—i poo^oj po II h
E* poHlJatro, ki presegajo PETTISOO DINARJEV aU po DVATIBOC LI3 dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust.
POfclLJATVlS PO BRZOiAVNM^raSu IZVESUJBMO If NAJKRAJŠEM ČASU TMB BACUNAMO EA STROŠKE
po
E«w Tort, M. T.
.^iSi&ftife	J" iife.HV*ftiSliHwi


GfcAS NARODA; 19. JUN. 1925.
and PulMOrud by KDOVRNIC PUBLISHING COMPANY;
fl Corporation) ipreeident	Louii Bwwdik, treasurer
PIaae of taurine« of tile corporation and addreatoe of above officer«: 82 Cortland« St., Borough of Manhattan, N«w YoA City, N. T.
" Q'L A 8 NABODA " "Voice of *kr People"
Jeened Every Day Except Sunday* and Holidaya.
Zaeelo leta velja Uet aa Ameriko
in Kanado_____$4.00
ga pa Ufa______$3:00
jBa iet¥i leta ...........................$1*50
Za Neto Tort ea^oeio leta —-- $7.00
Za pol leta- -------$3.50
Za niozemstva ta celo leto — $7.00
pol leta*___i««_____$9.50
Snbeertptio* Yearly $600.
Advertisement on Agreement.
"Glae Naroda*9 izhaja vsaki dan izvzemh nedelj in praznikov.
Dopisi bre* podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da w nam tudi prejšnje bivališče naznani da Hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 Cortllmdt Street* New Yox*, N. Y. Telephone: Cortiandt 2876.
SMRT DELAVSKEGA ARISTOKRATA
Marsikateri vaški ali farmski dečko je prod nekaiko petdeseti-mi leti postal AilezniČar, ker ga je globoko preteunil pogled na že- "j*"1" č'iani' kolikor se komu
ja za sv. OČeta'v Rimu, in sicer po f zasluženem gospodu Anton Ordi-i»i et Co. — Naslednji dan pa sem cital drug dopis iz Steelton, Pa., in sicer glede pridige patra komisarja v Lemontu, o priliki otvorit--ve ameriških "Brezij". — Da mi ge vse to znano, o tem ni govora, in oba dopisnika poročata tei slikata resnico. Kljub vsemu- temu jih je pa še dovolj, ki imajo luskine pred očmi in ki slede tem pridigarjem, ki dobro vedo, da se pri nevednem in zapeljanem ljud-fctVu še vedno .dobro obnese izko riščanje pod krinko svete vere. —
Gospodje te vrste »le delajo sa nie drugega kakor za svoj lastni žep ter za čim boljši obstanek. Oni dobro vedo, da Bog ne zahteva od siromašnega, mnogokrat z obilnim otročjim drobižem obda rova nega siromašnega delavca, da bi moral darovati tolikšne svote, kakor jih gospodje zahtevajo.
V Glasilu KSKJ sem čital tudi odgovor ali protest glav. predsednika Anton Grdine, v katerem med drugim piše, da- je bil to najbolj bogokleten dopis, kar jih je eital v Glasu Naroda, da se drzne "propadla'* ženska pisati naravnost proti svetemu Očetu in sveti Stoliei. — Ako bi bif član Jed-note, bi odgovoril g. Grdini do pi-čice vse, ker me pa zadeve te Jed-note ne zanimajo, naj darujejo
po-
Jaz nočem kaditi navadnih cigaret — kaj nr. svetujete?
Čiste turške cigarete kot- stf Hehnar, — kajti vi dobite kakovost po zmerni ceni.
ljubi. (_e mislijo, da je prav, pa naj si od svojih ust pritrgajo in
lezni&ke vlaike, prihajajoče iz nepoznanega na eni .strani in odhajajoče v nepoznano na tfcrugi.
Nekateri teh farmer*kih fantov so se povapeli celo do predsed-'pošljejo rajši tiste k™jearje * pa-ni^tva te ali onj? teh zapeljivih železnic.	fPežu' da bodo deležni milosti nje
Predsednik Erie železnice, Underwood, rojen v Wdsconsinu, jt bij nekoč zavira« na itovornih' ^fe kili.
William C. Brown, pokojni predsednik New Yotfk Central železnice, jc pričel svojo železniško karijero s tem, da je aakladad lokomotive z lesom ter delal kot sekcijski delavec daleč zunaj v Iowi.
DattieJ Willard, predsednik Baltimore & Ohio železnice, mors gojiti številne spomine na Green Mountains v Vermcwitu, kot jih je videl z lokomotive podnevi ali ponoči.
Kratka avtobiograi i ja Warren S. Stone-a, ki je umrl pred par dnevi, se pričenja na sličem način.
—	Ko sem bil majhen deček na farmi svojega- očeta, sem ljubil žele 7nieo. Ena jf? tekla preko vogala naše farme in belimi dan sem misLil na čas, ko boni mogei odpotovati ž njo. '
Gafcal je, dokler ni dobii tega, kar je imeriiojval on sam "dobro vzgojo** in nato je prišel dan, ko je "odpotoval" z železnico, naj-prvo kot kurjač in nato ko i strojevodja in vozii je, \1easih preko avoje lastne domače fairme, celih prrt in dvajset let.
Ni sicer postal predsednik te ali one železnice, a dvignil se je na stališče, ki jc bilo mogoče bolj Uplivno kot staAišče več ko4 »enega železniškega uradnika. Postal je načelnik organizacije slojih stanovskih tovarišev, železničarjev, bratovščine strojnih inžinirjev.
Njegovemu vodstvu se morajo strojevodje do-sti zafivalitd. Pred par meseci pe rekel tekom pričevanja glede avtomatičnega kontroliranja vlaka, da se ni dosedaj izumilo še ndbelne avtomatične priprave, ki bi bila zmožna ndsiiti in da sta intelligetna sodiba in sklep, ojaeena od izkušenosti in smot.reno izvedena, ob vsakem Času potrebna za primemo kontitoliranje vlakov m zavor.
O njem, kot predsedniku bratovščine, se-lahko reče, da se ni zanašal na avtomatična pravila in avtomatične regulacija. Kadar seje pojavila potreba, je vprašal za svet sVojo lastno mtetigentno sodbo. Uspešno vodstvo organizacije do lionea njegovega termina, kljub številnim nevarnostim, katere je bilo treba premagata ob poti, je v poind imeri opravičilo njegovo politiko. Onim, ki <so kritizirali njegovo neksonvenoijonalno stališče napram nejanijskemu delu, je rekel:
—	Če ne moremo napraviti svojo organizacijo- tako micno, da bo vabila k sebi tudi zunaj stoječe, mora biti pnftje nekaj napačne ga v organizaciji kot pa v možu, ki «e noče pridružiti organizaciji.
Svojo organizacijo pa je napravil za eno'najboljših.
Spominjali se ga bodo tudi kot, pionirja v koaperatlvneim delavskem bančnem gibanju. Ker je imela njegova bratovščina rekord, da ni v t€iku šest in petdesetimi let svojega obstopa zlomila niti enega kontirakta, je imel na raizpolairo zadostno trden temelj, na Katerem je lahioo pričel graditi, ko je naprosil jarvne&a. zauipanja v Č*-oje načrte, tikajoče se izboljšanja usodte sodelavcev s pomočjo soudeležbe slednjih v ..temeljnih industrijah in javnih utilrtetah dež£Je.
Veriga' bank, ki se priee'a širiti preko' dežele od veiilče prvotne banke v Olevelandu je glede svoje pomembnosti aliens velikemu transkontiuentalnemu železniškemu sistemu.
' govih žegnov.
In še nekaj o "Mariji na Brezju Pred petindvajsetimi leti, kc sem se nahajal v domovini, sem tudi večkrat romal k Mariji Pomagaj na Brezje, z dobrim namenom, kakršnega imam še dane::. Ko sem prišel v Ameriko, sem i-mel v srcu isto vero, kot jo še danes imam, toda v dolgih (ali pa kratkih) petindvajsetih letih se je zgodila velika izprememba ali čudež. Frančiškani so Marijo z Brezi j sem dobili, da bodo ž njo čudeže delali! Postavili so jo na farmo v Lemont, 111., kjer so si postavili primerno poslopje za svoj obstanek, Da me ne bodo morda či-tatelji tega lista slabo sodili ali napačno razumevali, povem, da sem danes istega verskega nazira-iija in istega prepričanja, kakor sem bil ob prihodu v to deželo, sem pa proti vsakemu izkoriščeva-n^u in' izsesavanju, ki se ga poslužujejo |danes nekateri duhovniki (frančiškani) v svoj lastni prid in na dobro zasnovan in premišljen račun ljudske nevednosti in »dobrodušnosti. Bluf, nam ga .vsiljujejo mesto žive vere, prese-gar že vse meje, in ni čuda, da se število faranov vedno niža, mesto da bi se množilo! i Pozdrav čitateljem tega lista in želim vam obilo novih naročnikov.
Frank s 22nd St.
R opisi*
*	Chicago, QL
Ne vem. zakaj je taiko malo dopisov kz naše naselbine. Ž dleti je, da se bolj pogosto rojaki oglašujejo. Rojakom naznanjam, da priredi društvo "Zvon", št. 70'J. S: KL J. velik piknik, dne 28. junija v Summit Grovel, Summit, Hi. ZačettCtk ob 1. uri popoldan. Da bo vse najlepše pretfkrbijeaio, je odbor prdekno na deiu. Na razpolago bo dobra caiLiformji&a kapljica, .par janjoev na raimju pečenih in dovolj -druge stvari za prazne in suhe želodce. Nadalje •bb dovolj z&bave za mlfeadino. Zk plesa-željne bo sivirala najboljša gotiba. Ker je druSfcvo- iabra&o najboljši' dan, pHeiaknjeaiio velike udeležbe od Člaiostva in od prija-
daijen od Cihicajge, bo odibor skrbel, da naroči nekaj truokov ali kaj siičnega, da se skupno odpeljemo ntf omenjeni prostor. O .tem1 bo članovo pravočasno Obveščeno. Dk .so*pa tudi poulične kare na razpolagoi. m dvbma. AVcher kara do Citv Summit in potem Jolktt karo do Grovai
Prijaosno vafcimo rojake in rojakinje iz Clvicage in c&olice, da nas omenjeni • dan Obiščejo V primerr nem številu, <za 'kar jim gotovo ne bo žal.
John Zvetzich, član' veseličnega odbora.
i	Chicago, HL
Pred nekaj dnevi sem čital do-^pis v listu Glas Naroda od članice društva Marija Pomagaj, it.
Joliet, 111.
V št. 93, Edinosti sem čital protest proti listu Glasu Naroda. — Protest je poslan iz Forest Citv, Pa. Pod tem protestom je podpisanih trideset oseb, ki so, po mojem mnenju, vsi enakega kova. Kar pa- bi najrajši izvedel; tistega v protestu ne najdem, namreč to, ker grozijo, da bodO list Glas ■Naroda iztrebili iz vseh katoliških hiš. No, radoveden sem, kje je tisti, ki bi meni prepovedal prejemati in citati list, ki ni bil, kolikor mi je znano, še nikoli od vlade prepovedan. Za vse druge polemike se prav nič ne brigam, ker to je zame postranska' stvar. Ali tega pa ne priznavam pod nobenim pogojem, da bi meni kdo kaj ukazoval ali prepovedoval, kaj smem črtati in karj ne. Čitam list Glas Naroda, ker mi ugaja in ker ga pošteno plačujem. Hrvat bi Vam rekel: Daleko vam kuča! — Preveč smo še svobodni v5 tej deželi, zato boste se dolgo čakali, preden boste izpolnili svojo obljubo, kakor v protestu obljubu-jete.
Triintridesetletni naročnik in čitatelj lista Glas Naroda
Pueblo; Colo.
Velika je.dvorana sv. Jožefa na Grove v Pueblu,. vendar je bila premajhna, da bi dobili vsi prostora v njej v nedeljo, ko je pri-
v nji svoj koncert. Med odmorom tekom koncerta je bilo naznanjeno, da bo isti ponovljen v nedeljo zvečer, dne 21. junija, in sicer v Shustarjevi dvorani, East Northern Avenue, Bessemer. Dvorana je bila zasedena do zadnjega sedeža, in mnogo jih je moralo stati, ko je pričel Matt Jerman s svojim orkestrom z otvoritveno over-turo. Matt Jerman je igral na svojo famozno harmoniko ali a-kordeon, njegova hčerka May, violino, pri čemer je pokazala, da je izborna violinistka, John Duss, kornet ali krilni rog. in John Sabo, piano.
Oder je bil nadvse ljubko deko-riran s cvetjem in efekt je bil prisrčen.
Nastopili so tudi pevci, med njimi John Germ, o katerem se je izkazalo, da je izboren. Na programu so bili solospevi, duet i, kvarteti, trio ali tro-spevi, zaključila pa sta program Joe Pritekel in Al. A. Kerns, ki sta ue-dvomno zvezdi in umetnika, katera sta žela buren aplavz. Tudi Frank Mnhich in Joe Šluistar. ki sta( nastopala istočasno, sta. bila dobra. Originalni in veselje vzbujajoči so bili zlasti čevlji Mr. Joe Pritekla.
Menda najlepša točka večera sta bila solospeva "The Sweetest Story Ever Told" in "When You Are Gone I WTon?t Forget You". Obe pesmi je za pel v angleščini Mr. Charles Zobec, krasen lirični bariton - tenor. Nato sta zapela Mr. Zobec in Mr. Al. Kerns tudi lep duet.
Gospodje Germ, Mencinger, Pritekel in Zobec so zapeli slovensko pesem tako krasno in čustveno, da so izzvali gromovit aplavz. —
Mnogo priznanja je žel tudi a-, kordeon - duet Mr. Matt Jermau-a in Faby Hrutky-ja, katerega je spremljal s petjem Matt Jerman. Nato je bila saksofonska točka: Jerman, Matt in Bernard, Frank Shustar, M. Hiza in J. D. Byrnes. Na glasovir sta krasno dvoročno igrali gospodični Betty Predovieh in Ivanka Skull.
Med odmorom je stopil pred zastor John Butkovicli, ki je imel kratek govor. Zahvalil se je občinstvu za mnogobrojno udeležbo ter istočasno naznanil, da se bo* koncert ponovilo v nedeljo, dne 2L jnuija v Sfi«star dvorani, da .de ga bodo mogli udeležiti tudi
prostora niso mogli v dvorano. — Govornik je tudi pojasnil, da bo poslan čisti prebitek prireditve v Ljubljano za Dom slepih. Mr. ButkoviČ je izboren govornik in tudi njegovo izvajanje je občinstvo vzelo z aplavdiranjem na znanje.
Koncem programa je bila vpri-zorjena scena na gostilniškem vrtu, pri kateri so nastopili vsi člani pevskega društva. Tudi tu sta nastopila v duetU gospoda Zobec in Kerns. Nastopil je tudi zbor in John Germ s solospevom.
Po izčrpanem programu se je pričel ples, pri katerem je igral Jermanov orkester. Večer je bil krasen in ne bo tako kmalu pozabljeni pri onih, ki so so ga udeležili.
Poročevalec.
AMERIŠKO BREZJE.
narodnem motivu zloženo: Koverti na-čast).
Koverta zna, Koverta zna: a zadnji ča-s in- zadnje dni mu strašno v glavi ropota, srce mu težka sakpb teži . . .
Hm, ve as i je bolj Iuštno blo, ko so cvetele rožice in razn? ljudske množice so šle za njim na njegov lim . . Hm, včasi je bolj luštno blo: Np, danes pa ni več tako.
Najprej je romal v Cleveland -korajžen in postaven fant, ter ena, dve, tri. štiri, pet — osvojil je ves ŽKtnski svet.
Se danes jokajo za njim vdovičiee, devieice in drage take tioicc, ki cerkev jim ni dosti mar, a jim je poglavitna stvar lep. rde-čeiičen mlad kaplan, postaven fant, 'kaplan štemau.
Možje ga ni>o marali, ke«r hotel je v nedeljo v>p imeti, 'kar prigarali čez teden — Ne, marali ■prav nič ga niso ti možje.
On si je mislil: "Kaj mi inar. če morajo me ali ne . . ." Č »z noč postal je časnikar, eeš, v tem tiči še lep denar.
Čez noč poslal je časnikar, češ, v tem tiči še leip denar. Izdajati je list začel: na/.unaj čist. a v njom zavist je bila poglavitma. stsvar.
Pa kmalu bo/ben je zapel: ta -ra m t a-t a -bil m-b u m -bum. Ponoči čul je čuden šum. v tem šumu pa nazločen glas: "Young man go Eatst., — go East young rnaai!"
Prav ti?ti, hip in tisti čas ji? vzel Koverta prvi treta ter se odpeljal je v Brooklyn.
Toda Brooklyn ga je na žgal, zapodil ter mu brco dal.
Presnet BrooklynTožak npomin K ovci ti v duši je ostat na nehvaležnostnii Brooklyn.
Kam pa sedaj. oh. S?am sedaj ?
V	kateri poštakemski kraj?
V	Čikago ali v Žolijet? Kje bi}o bclj^ bi živet?
V	Žoljetu nema zanjga nič, ker tam je ptiič, ptič nema-vnič.
ft: ga jeliil tako nagnal, da ui imel nič rodnih tal, denarja nič, jedoote nič.
<Pa:«i je zmislil nov škandal: "Ktir vsa- po meni-pokajo, bom bratu stodec- izpodbii. Naj le farani jokajo — povedal jim bo, da je pil in da zato je s stola pal . .
In šel je Sojar na ssvoj cilj ker mu je Skaza sJtrojar bil .
Tedaj je bil precejšen hrup: pa kaj zato 1 Denar je šel na kup. Koverta štel in klel .
r i
t
t
Sj
1 "»
I m r>l je majhno hčerkico "Eilinost" \"j?o sferdirtoano — in mislil si je: "Joj, kaj bo, če kmalu ženina .ne bo, ki prosil jo bo za roko".
Pa z ženini je danes križ . . . Drobiž največji je gospod. Za vraga ga ji ne dobiš, če ti z drobižem gre na^križ.
Gospod se je podal na pot in snubit v Zolijet je šel.
S petsto dolarji ženina j? kupil i.n sedaj ga iana 'Slovenca Frančiškanskega".
Ta čuden zakon pa kiošti Tiebroj denar,>a in blaga. Tiskarna, kara, \T>e kost a. a fara. noče dati več — ž njim fara se *ne brati veič.
Pogruntal je: le božja pot ga lahko reši težkih zmot . . .
Tak dolgo agitiral je,-da klošter ^komamtiral je ■in poleg kloStra božji hram. , (.Je kunšten ja£ ga poznam).
Sedaj je. vse prištini a no, okinčan»f>, ovenčano, r-cifrano. ofrimano.
Le čudežev, le teh še ni. No. Ie bodita, ibrez »krbi, rojakinja in ti rojak: možak je v čudežih vešeak.
Ce horeš čudež videt i, kar vtakni v ž/lp stotake tri in se podaij na božjo pot. Boš videl čudež, saiperlot.
Koverta 'te l>o v roko vzel, Koverta bo denaree štel, iti boš pa šel kot poper suh domov zacopran. — primojduh!
^ovensko druftvo Preaertfn oni, Ja sedaj radi .pomanjkanja
Niagara, Wis.
Naša slovenska naiselbina je majhna. Par družin in par samcev je v mji. Mi samci si kuihamo sami in omeniti moram, da samo dobro j t <d in pijačo Zaposleni smo v pajpiraiici, kjer še precej dobro zaslužimo. Škoda, da slovenskih deklet primanjkuje. Jaiz sem tukaj že deseto leto, pa nisem videl še nobenega slovanskega dekleta in tudi ne dopisa odtod. Če bo šlo tako naprej, se bomo morali vsi zapisati v Kovertov red. Te dni se nekoliko omenil o Domu sel pee v v Ljubljani, pa nisem imel poseubnrfga uspeha. Kar sem nabral, vam pošiljam. Darovali so: Joseph Pueelj. 50 centov. Jo-soph Maroella 25 centov, Stanislav Szcurek 25 centov. Skupaj en dolar. (Opomba: De i ar smo «preje-1 iln ga bomo izročili na pristojno mesto. Uredništvo). Darovalcem se lepo zahvaljujem t r pozdrav-^ ljam vse rojake širom Amerike.
Joseph Pucelj.
mmeemtam m i	aBaaaaaaa
-■"---— — ...
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4 GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T jmiWTftENTH DRŽAVAH^
Thomas Mann petdesetletnik.
Dne 6. junija je praznoval pet-desftletnico svojega rojstva največji sodobni pisatelj Thomas Mann, sorodnik pisatelja Hein-rieha Manna. Mann je najznamenitejši predjta>vn% nemškega realističnega romana. Na Dunaju so ^proslavili Mannov jubilej v gledališču. V priborili so dramo benza", kateri je prisostvovai-ta-avtor.
Naše poslovanje,
katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče, zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti.
Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po j ako zmernih cenah.
Dolarske pošiljatve izvršujemo v Ju-godaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $ 1;
v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c.
Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki' znaša pristojbina 2% od vsakega zneska.
Preskrbujemo- v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo^ protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam- shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom.
Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino m za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno.

FRAKI, SAKSER STATI »ANI
82 Cortiandt Street, ^ New Voifc^NvY-.

■U-. -A	'»i
9Sfa
Anton Čehov:
ZNAMENITI LJUDJE

( NadaJ jervam je.)
Potem ga je jela prositi, naj jo ljubi, naj je ne zavrže, naj ima u-smiljenje z ubogo nesrečnico. — Plakala je,. poljubljala mu roke, zabtevala, naj ji prisega ljubezen in dokazovala, da se brez njenega dobrega-vpliva izgubi s poti in-pogubi. Ko mu je pokvarila dobro razpoloženje in čutila sama sebe ponižano, se je odpeljala k šivilji in znani igralki, da si preskrbi vstopnico.
Ako ga ni našla v delavnici, mu je pustila pismo, v katerem se je zaklinjala, da * brezpogojno zastrupi, ako je danes ne poseti. On je bil v strahu, prihajal je k njej in tam obedoval. Brez ozira na prisotnost moža ji je očital nespodobnost in mu je vračala ljubo za milo. Čutila sta; da sta navezana drug na drugega, da sta si despota in sovražnika, črti-la sta se in v svoji zlpbi nista opazil*, da sta oba nedostojna in da to razume celo ostriženi Koroste-ljev. Po obedu se je Rjabovskij žuril, da se poslovi.
— Kam greste.' — ga je vprašala Olga Ivanovna v predsobi in ga sovražno gledala.
Nagubančil je čelo, |>omežiknil in imenoval katerokoli znano damo ; videlo se je, da se posmehuje
oprostil Olgi Ivanovni vse, ako 'b? delila z njim- njegovo radost- in zmagoslavje Odpustil bi ji sedanje in bodbče, pozabil bi .vse* toda osna ni razumela, kaj -pomeni privatna docentura in splošna patologija, vnbu- tega se je bala., da, ne zamudi gledališča in je molčala.
On je posediel par minut, se v zadregi nasmehnil in šel.
VII.
njeni ljubosumnosti in da jo hoče dražiti. Ona jc odšla v spalnico in legla v posteljo; iz ljubosumnosti, srda, sramu in čustva ponižanja je grizla blazino in glasno jokala. Dimov je ostarvil Korostelje-va v sprejemnici, šel v spalnico, in ves zmeden in raztresen tiho df jal:
—	Ne jokaj tako glasno, draga moja! O tem morava molčati. . . Ne smeva se kazati drugim.. Veš, kar se je zgodilo, se ne da več popraviti.	, .
Ne vedoč, kako umiriti neznosno ljubosumnost, od katere so jo že bolela senca in mis^jtč, da je stvar še jnožno popraviti, se je u-mila, napudrala zaplakani obraz in hitela k znani dami. Ker ni našla Rja bovškega pri njej, je bežala k drugi, tretji. . . Začetkoma jo je bilo sram tega pota, nato pa se je privadila in dogajalo se je, da je en sam večer obletela vse znanke, da bi našla Rja bovškega, in vse so to razumele.
Nekoč je dejala Rjabovskemu vpričo uuoxa:
—	Ta človek me duši s svojo velik odiištK*frjo!
Ta fraza ji je tako ugajala, da je. kadar je srečavala umetnik«*, ki so vedeH za njen roman z Rja-fbovskitn, z energično kretnjo vz« lekiknila: — Ta človek me duši s svojo velikodušnostjo!
Življenje je teklo kakor lani. Ob sredah so bile večerne zabave. Igralec je d-ekiamiral, umetniki slikali, violončelist igral, prvec pel in ob poldvanajwtih so se ved-ho odpirala vrata iz obednice, in Dimov je, smehljajoč se, govoril:
—	Izvolite, gospoda, m al prigrizek.
Kakor paprej je Olga Ivanovna iskala velikih ljudi, našla, se jah (naveličala in dalje iskala. Kakor poprej se je vračala domov vsak cSan pozno ponoči, toda Dimov nI spal, kakor lani, temveč sedel v svojem kabinetu in delal. Spat je legat ob trefo, vstajal je ob osmiti.
Ko se je ona nekde jsvečer od* pravljala v gledališče itn stala pre<l z re »lom, je witopfl Dimov v frakm- in beU ovratnici* Kratico- ar je smehljal m kakor prej- ari i&m radostno naravnost v oči. Njegov ohras je« »jal.
—	Pra\rffcar scan zagovarjal sv*^ jo diaertaoije, — je rdkel, sedel in ai gladil kolena.
—	Z dobrim uapetiomf — je vprašala Olga Ivanovna.
—	Da, — se je zanmejal i« rs, t ognil vrat, da bi vklsi v zrnata' obraz žene. M uro je kaaala. še na dalje brt>et in .popravljala frizu r« —• De. — je -ponovil. — Ve* zelo mogoče je, d*. me-.prefcUafe»jo n> •pfivatne^* doeeoi* o. »plastd pMolof^ji. Vm da&- po tam.
Ni njegovem Maienem, ure?
& bi
Bil je nemiren dan. Dimova je .silno bolela glirva: Zjutraj ni pil čaja, ni šel v bolnico in je . ves Čas ležal v svojem kabinetu na turškem divanu. Olga Ivanovna se je, kakor po navadi, ob eni popoldne odpravila k Rja'bovWkemu. bi mu poka zada fcsvojo sttudijo 'nature morte' in- ga vprašala, zakaj .ga vfceraj ni bilo k njej. Študije; ni posebno cenila in jO je naslikala le pod pretvezo, da bi mogla obigkati umetnika.
Vstopila je, ne da bi pozvonila in ko je v pred*»bi snemala galo-še, je zaslišala, kakor da je v- dje-Ikvnici nekaj tiho steiklo, kakor kakor da je za šumela ženska obleka ; ko se je požurila pogledati v delavnico, je vide!L& le košček rjavega krila, ki se je za hip pokazal in- potem izginil za veliko sliko, zatetrto s stojalom vred do tal s črno lahko zaveso. Bretzdvom-no se je tu skrila ženska. Kolikokrat je našla Olga Ivanovna sama skrivališče za to sliko! Rja-bovski, navidez v zadregi, je ra,ai prostri proti njej obe roki in po sili se smehljajoč rekel:
—	A-a-a! Drago mi je, da vas tu vidim! Kaj povejte doiux-'ga?
Oči Olge I van ovne so se zalile s Molžami. Bilo jo je sram in grenko Jb) za ves svet bi ne marala govoriti v navzočnosti tuje ženske, nasprotnice. iažnjivke, ki je sedaj stala za sliko in se gotovo Škodoželjno smejala.
—	Prinesla sem vam študijo, — je- rekla plaho, s tenkim gladom in iHtrto so ji vzdrhtele: "Nature morte'\
—	A-a-a ! — Študijo T
Umetnik je vzel študijo v roke
in ogledujoč jo nekako mehanično stopil v drugo sobo.
Olga Ivanovna je šla pokorno za njim.
—	Nature mort,r. — je zaše$>e-tal in pristavil nekaj besed, ki so se rimale -z "m'orte".
Iz delavnice so se zaslišali urni tooraki itn šuštenje olbleke. To sc pravi; ona je odšla. Olga Ivanovna (bi najraje (glasno -zakričala, udarila umetnika po glavi is tffemer-kioli trdim in stiikla, a skozi svoje seize ni ničesar razločila, zd<e'Ia se je strta pod lastno samoto in sc ni čutila niti kot Otfea Ivanovna, niti kert umetnica, nego kakor hrošččk.
—	Truden sem, — je rekel sko-rb neslišno umetnik in »tresel s glavo da bi pregnal drembto. — To J? ljurbko »seveda, toda danes Študija, lam študija, če« mes>ec dni študija. . . kako da se ne naveličate T Jas na vašem mestu , bi pustil slikarijo in se resno ba'Wi
VimvH ae pozno zvečer domov , sedla, nje da bi se preobleki a, v sprejemnico,- da seMta-v i piano. Hjabovski ji je očital, da ni slika-riea, a ona mu v maščevanje napiše, da on slika leto za letom eno in rata, da goyori dan na dan eno in iota* da se je osivel in. da ne bo nikoli ndie iz njega, razen, kar je ae postal. Hotela mu j? pis a* i tiudi. da se ima mnogo zahvaliti njotnui dobremu vplivu in. ako slaftio deda, prihaja le od tega, ker paralizirajo njeno vplivanje razne-o^rt>e dvomljive vred-nosti, katerih ena se je dane& skrila za- sliko*	X
—	Mamica! — jo je pdzval iz kabineta Dimov, ne da Ibi odprl vrata. — Mamica!
—	Kaj hočeš?
. — Ne hodi k meni, ostani pri vratih! Povem ta. . . Predvčeraj-šhjim sem v bolnici nalezel difte-rijo in sedaj.se ne počutim dobro. Pošlji brž po Korosteljeva!
Olga Ivanovna y* imenovala moža, kakor'tudi vse znane moške po rodbinskem, ne po krstnem imenu,; njegovo ime Os%> ji ni ugajalo, ker jo je spominjalo Oogoljevega Osipa. Sedaj pa je krrknila:
^ —1 Osip; to je nemogoče! K — Pošlji, ni mi dobro, — je ponovil za vrati Dimov dn slišati je l>ilo, kako je šel k divanu in legel. — Pošlji! — se je začul njegov yamolkli glas.
—	Kaj »bi to biio? — si je mislila Olga Ivanovna in oledenela cd strahu. — To je vendar nevarno T'
Brez potrebe je vzela -svečo m šla v svojo sspalnico; tu je prett«-darjala, kqj naj stori in se je n«?-hote ozrla v zrcalo. Z bledim, preplašenim Obličjem, v žalkeju z o-hlapnimi rokavi, z žokimi volan: na prsih m nenavadnimi rižami na krilu, se je' .zdela sama sebi strašna in grda. Nenadoma ji je postalo hudo žal Dimova, njegove brezmejne tljuftwani do nje, njegovega mladefga življenja in celo aijegove osirotele postelje, na kameri že davno ni spal. in spominjala se je njeJgovega- navadnega, krotkega in pohlevnega smehljaja. Bridko je zatplakalar in naipa-sale Koro<t^lje\Hi proseče pismo. Kilo je ob dveh ponoči.
GLAS NARODA, 19. %	—r—'r
rJTTN. 1925.
ZAItmiVI IKKOfrISTKI FIBITit
KAKO NAJ DOBIM DOBREGA ODVETNIKA.
Težko vprašanj? za Človeka, ki dobro ne pozna okoliščin v teij deželi, je zlasti ono, kam naj se obrne za nasveit. Ako se* nasvet nanaša na zakon, primerna oseba za to jc dober pravnic (lawyer). Vprašanje ]>a nastane, kje in kako naj si zagotovi dobrega pravnika oziroma odvetnika. Doibro je to premisliti, predno Ičilovedc zaibrede v kake težkoče glede zakona. Ako človek počaka, dokler ne nastane nujna potreba, je dostikrat prepozno.
V Združenih Državah so odvetniki organizirani v takozvanih Bar Associations (odvetniška u-druženja aH komore). Imamo odvetniško organizacijo iza vse Združene Države, rtakozvano American Bar Association. V vsaki državi pa ofbstoja State Bar Association. Te organizacije predstavljajo organizirano odvetništvo (bar) in imajo netkoliko kontrole nad posameznimi odvetniki. Zato eden izmed načinov, da si loA ek priskrbi dobrega odvetnika,, je ta. da to *toni potom Bar Association. Predsednik ali tajnik take organizacije je v stanu dajati dober nasvet jrlede izbire odvetnika.
Razlog. z»ka:j treba biti. previden v izbiranju odvetnikov, je ta. da tega pqklnca dostikrat oprav-
tions imajo tud>i poseben odbor za brezplačno pra\*no pomoč; naj se človek v tem pogledu obrne na Bar Association, ki bo dala potrebne informacije.
Treba dobro zapomniti si, da pravnik, ko postane odvetnik, priseže, da ne bo 'zavlačeval pravde zato, da klijent ne plačuje odvetniških stroškov. Zato vsak pošteni odvetnik in zlasti najholj sloveči odvetniki so vedno pripravljeni pomagati človeka, ki potrebuje njihovo pomoč, naj plača stroške ali ne.
Ko si je človek zagotovil dobrega in poštenega odvetnika, naj u-nmo raJbi njesrovo ikmiioč. Predno jsi človek kupi hišo, naj se posvetuje s svojim odvetnikom. Prudnu človek sklene tako važno pogodbo. naj sc obrne k pravniku za njegov nasvet. Ob smrti kakega člana družne, v težkočah s hišnim gospodarjem ali z najemnikom, v stvareh družinskih težav, skratka povsod, ko je zakon vmes«, je nasvet pravnika neizotgibno potreben.
Ako Bar Association ni v stanu priporočati tega ali odvetnika, o-binite se do n^giednetga človeka ali društva, ki morda ve za dobrega odvetnika. Na vsak način naj človek nič ne opusti, da si od naj-
posebne pogoja za imenovanje. iS tem sc popolnoma uničuje nemškim občinam še oni drobec avtonomije, ki ga jim priznaAajo občinski in pokrajinski zakoni".
Zadeva je izredne važnosti tudi za slovansko manjšino, ker se
brezdvomno enaka odredba pripravlja tudi za občine v Primor-•ju in se s tem uvaja nekak nov način komikarijata. ker bi po pre-fektu imenovani 'občinski tajniki iiiu-Ji asbt/lutno oblast v občinah.
Brcadway, N. Y. Telefon: Stagg 9094. kare vozijo mimo mojih vrat.
Če imate kilo,
potrebujete moj čudovit 1925 1. X. L. pas. ki je sanitaren ter vzdrži katerokoli kilo. Vi lahko ozdravite brez operacije. Moj pas bo storil to. Stane samo $7.00. Če pa n iste zadovoljni po pet naj.st-dnevni poskušnji, vam vrnemo denar. Telefonirajte, pišite ali pridite k: —*T. M. Kavanagh, 136 (' rosst own B roadwav
. Vsled mnogobrojne udeležbe na našem prvem izletu in vsled splošne zahteve rojakov, priredimo
julija
t. L
II.
(Kontee prihodnjič.)

Poroka«,
Poročil se je Fran Čuk z Fani-ko Cigaletovo.
Himen.
Poročil je 29. maja Franc Pavlin, strojevodja drž; žeieznie na« Jesenicah z Anico .Štritofovo z »lesenic. — V Zagrebu se je poročila Nikolina Jašovc z Draigo BporeiČesm.
»
. Nenadna smrt um ccutl.
Te dns sta opaaila pleskafrski pomočnik Ferdo Wolf in dijak Ciril Tavča* v Gonmpovi u!lici, da fee je neki moaki nenadoma z^ru-.Uit na tla. Priskočila' sta takoj k rnjonu, a nesrečnež je- že iadrhnil. Prenesla sta nato truplo v vežo hiše št. 4?, in olbvefwtla policijo: Na kraj dogodka je prispel zdravnik dr. Avramovič, ki je bonStatiral da je nastopila sroHt v^ed srčne kapi: n dokumentov, ki se- jih nalili pri mrtvecu, se je dognalo, da je France PeiWaj, posestnik iz Hrastuice, star W let. Truplo je bilo prepeljano v mrtvaSnico k sv. Krištofn.	•
Italija pe.C>o posvetovala
godbo aH Čemerkoli. Saj vi nia-te slikarica. nego godbenica. To da» veste, tako sem truden! Takoj naročim čaja1 af
je iz sobe in Oiga Ivanovna je 6ola, kako je naročal nekaj strežniku. Da bi-se ji ne bilo tsrefea poslavljati, pojasnjevati* glavno pa, da rt» zaplače. je kar najhitreje, pnedem se je ^rni> Rjabov-eld, stekla. V predsobo, obula ga.
in- odhitela- na ulico. Tu se-jp (Hldehnila in čutila se je prosto* Rjtfbovskegac. i «£3carstva,, i te3te sramote-ki jo* je dajvila v delavna^
ci, Vsa je bUo končano!	_x „ _. .. , . .
■ Napotil* ie.	nato	^^ **** ^^
ftafnajn-, ki se je šeie včeraj pripeljal in« odtafcb v trgovi«o « «d«v si kali jami j čas Je- premcii^«* val«, kalko napiše fijatbovskemu hladno«^ oetro- pinia. pofaio« o®ek-jpelgas ^ttatoj—Htva-in kako k ^ mtadfr rfR poflHPi popelS« «* Bfmo-vitn na Kram, ae tam za vedno osvobodi vsega iprtstefcftega in začne novo ^vjQflnje
RIM, Italija, 16. junija. —Min. .ppsAiadnflD Muuaalkii je danes ofi-cijetnp Lir \fitM 3dru«eiie države in- Vliko Barteniyfc da-m bo Ita-
»p-r-
Raznoterosti
Ijajo nekatere skuipino ljudi, ki j boljše strani zagotovi tiajzaneslji-iii«o pravniki. Neikatea-ikrat člani, vejša priporočila glede značaja teh skupin se izdajejo za pravnike odvetnika.
in opravljajo odvetniško posle v j--
svojo korist. l>ruigi se zovejo tad-j jufsters'. ''runners'1, 'agents' itd. 'Runner' je večinoma človek, ka-terciga business je. da pridobi kli-jente in jih izroči odvetnikom, pri čemur večji del dobička gre v žep 'runner-j a'. V takih slučajih se dostikrat dogaja, da se od kliijen-ta zaihteva polovica, vsega, kar bo bdvetnik v stanu iztožiti; na tak način klijent je na zgubi. Dogovori na podlagi 50k50 . so redkokdaj vpravičeni. Ako človeik nima dt-narja, da bi kaj plačal vnaprej na račun stroškov, je še veliko poštenih odvetnikov, ki bodo sprejeli pravdo ob bolj ugodnem poboju kot je delež od 50 odcato.
Kar se tiče javnih notarjev, je znano, da noitarji v Ameriki nimajo one oblasti kot v starem kraju. V Ameriki je* javni notar oseba, postavno imenovana in opolnomo-uena, da overuje dokumente. Ako je notar ob enem pravnik, je to čisto slučajno.
Ako ima klijent sitnosfti s svojim odvetnikom, naj se obrne na Bar Association. To je primeren kraj, kamor naj se pritoži. Odvetniška organizacija ima poseben od'bor za pritožbe, takozvani Grievance Committee, ki bo preiskoval, kaj je na: stvari.
Za siromaka, ki nima denarja <7.a piačanje odvetnika, ima društvo za pravno pomoč (Legal Aid Society) v civilnih pravdah in javnega obtožit elj a v kazenskih stvareh. Mnogokrat. Bar Associa-
Smrt francoskega pisatelja Pierra Louysa.
V Parizu je te dni umrl francoski književnik Pierre Louys. Dosegel je starost 55 lit ter je bil posebno znan po .svojem romanu •'Afrodita", ki je prestavljen v mnogo kulturnih, jezikov.
Pozornost je zftrCtdd posebno ra-dite-ga. k:*r je prišel na svetlo v času. ko je obvladoval francoski roman Zolajev naturalism.
"Afrodita" ni bil samo največji temveč tudi edini itspeh Louysa. Kar je napisal po>zne<je, je brez posebne vrednosti in cene. V zad-iijih letih je živel Louys čisto sani zase.
Ukinjen je avtonomije slovanskih in nemških občin v Italiji.
Nemška poslanca yternbach in Tienzi sta naslovila na ministrskega predseduiika in zunanjega mi-nisrtra naslednjo interpelacijo: "Podpisana vprašujeta, kako se strinja cela vrsta izjemnih zakonskih odlokov. naperjenih proti nemškemu ljudstvu, s tolikokrat '-atrjevalno enakopravnostjo vseh državljanov. Ta vrsta zakonskih odlokov se je sedaj še pomnožila z novim odlokoan, ki jemlje nemškim občinam in edinole tem pravico imenovati otbčinske tajnike in jo daje prefektom ter določa še
SKUPNI IZLET V
JUGOSLAVIJO
in sicer s parnikom
PARIS
ki je Slovencem tako zelo priljubljen.
Potnike bo dočakal v Havre naš uradnik in jih spremljal do Ljubljane ter pazil na vso prtljago.
Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se čimpreje priglasi; vsi potniki bodo nastanjeni v kabinah po 2 in 4 skupaj.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO.
359 Grove Street	Ridgewood,	Brooklyn, R. Y.
Telephone: Jefferson 6253
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pisalni stroj »OLIV«" $2a
B rtreiico n slovenske fir-
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPBfiSl
Pisat? n* pisalni stroj nI niSalčm nmetnost, Takoj Ial-fe ysak pile. Hitrost piaanja dobite « Taja.
■LOVENIC PUBLISHING- COMPACT
Rv Tvik, R Ti
Sove poši^atve knjig.
Phieli smo vefiko zanimiviti in poučoili ttjig »jib pfft^ianio po označenih cenah,
l
smo meH mnogo vprosuji z^Q8wnašaftezMr(ičBoffl,(takatBTeiiE
dobimo vašo naročito.
da jc začel »mani slottentki pisatelj' ]Jkxm Lak pimUi knjiga v svojiK do-*zini ja jih v: ovstrijmkiA. konccntra-\ 1eijakik tabmrikf AU. veste, da fWelmar*. dobre za vas eastram mi. L ^obe svojega 100% čistega turške- h ga tobaka f	'
*r»'-	-i .
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s OMsej ordrom, v snamlrah ali gotov denar v savsrovanem pismuna:
n Not York

Prežita jte ptrao
KNJIGARN A "GLAS NARODA POUČNE KNJIGE:
H&Sa adrsvUs ................................00
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 stram ................. .......5.00
Kemiko slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. sveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled, in —
Zgodovina SHS*, 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Žeto zanimivo za vsakega Jugoslovana ..... 8M
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45
Sadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo vezano .......... ................. .75
Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, prevd Levstik. —1
Kraljica mučenica, trdo vezano ............... J80
povest is mskega .......................70
*
Mi plačamo poštnino.
1 I
1
J



' . .i--"fc-J- i ..
ŠOLANA.
GLAS NARODA, 19. JUN. 1925.
J
; O
- i *
?
Za "Glms Nsrcda" priredil G. p.
50
OTVORITEV KRALJEV. BOTANIC. VRTA
(Nadaljevanje.)
Prazne papirčke pa je potisnila v predal.
G k) bok o je vzdihniia. — Kdor bo vzel <te štiri- najmočnejše spalne praške, se ne bo več -prebudil — in Margareta Utcm^ka <bo morilka stare baronice.
Spala je, tatko trdno in sladko kot angeij nedolžnosti, a roka Joried -se m umaknila.
Da, sklonila se je celo ter zria prezirljivo nad obraz 4>olnice., Le zahvaliti se ji bo morala, kajti njena ismrt bo ladika in lepa.
Kaj pa je bilo to ? m
Joried je pogledala bolj pozorno. Ta dkameneli, nepremični obraz . . . nofcenega dihanja ... te roke! Bile :*o mrzle* kot led.
Mrtva. Baronica je že mrtva!
tPoIna mrzlične razburjenosti je pričela Joried stresati truplo,
—	a ni nič pomagalo. Fogavila se je srčna kap!
Za trenutek je stiskala grofiea pesti. Kaj sedaj? Ali je 'bil njen načrt prekrižan ? Margareta se je "zganila. No\'a misel se je blu&oma pojavila v glavi grofice.
Prijela je pripravljeni prašek, ga utakuila v žep, odprla nato z velikim ropotom predal ter pričela zbirati papirčke.
—	Torej res! O, moje slutnje! — je vzkliknila in Margareta se je predramila ter zrla vanjo z za^panrimi očmi.
Že je stala Joried pred njo ter jo i>ričela sftresati.
—	Morilka! — je vzkliknila. — Morilka!
Margoreta je presenečena dvignila roki ter si pričala meti oči.
—	Ali sanja ] — Ne. resnica je in pred njo stogi grofica s plamte-ČKBii očmi.
—	Morilka ! — Tukaj poglejte, kaj ste storila!
Margareta je planila k bolniški pos-telji. Njeni tresdči se roki »»ta otipali truplo in njene oči so ostale nepremične. Zgrudila se je poleg postelje.
—	Mrtva, mrtva! Vsemogočni Bog — in jaz sem spala!
—	Spala. Dobro bi bilo, če bi le spala, — je siknila Joried. — Kaj pa pomenjajo prazni papirčki spalnega praska? Kje je prašek? Morilka! — Prokltita morilka ! V s^ oji zaspanosti ste dfclri napačne praške in kar vse ter povzročili s tean srčno kap! Umorila ste nesrečno ■grr-rpo! Prosite Bogas da vrjaine sodišče v vašo zaspanost -in jaz se bojim, da ne bo vrjelo . . .
Z Tia&roko odprtimi očmi je zrla Margareta na govornico in pričela se je tresti po ccflem životu.
—	To da sem storila* — Nikdar! Gro-fica, usmilita se me, Te-crte, da so v<se to le sanje . . .
—	Vspričo teh praznih motivov? — se je zanjčljivo zasanejala Joried. — Povejte .sodnikom, katerim boste predstavljeni. Zločmka ste! Bolniška oskrba je bila prenaporna za vas. kaj ne? Bala sta se, da bo' stara go*»pa na>q>ratniea vaši zWzi z baronom? Ree*. to bo zanimiva sodnij^ka obravnasva!
Margareta je dvignila roki ter rekla:
—	Ce »em storila to. tega ne vem, — če sem storila, sem v spanju, — ko nisem imela svojih čutov v oblasti . . .
—	Ne dotaknite se me, morilka. — je vzkliknila Joried ter stopila nazaj, kot da jo jfe prevzel gnus. — Storila (bom svojo dolžnost ter zbudila barona, da mu naznanim zločin. On bo -storil potrebna korake za vašo aretacijo.
Zaloputnila je vrata za sefboj ter ni več čula vseJklika neizmernega jada, iki se je izvil iz prsi Margarete.
K njemu gre! Mau.us jo bo dal prijeti kot morilko? — Mlada deklica se jes vzravnala in groza je pričela crtresati njene ude . . . Videla je pred seboj ječo . . . sodno dvorano . . . morišče . . .
Vzkliknila je. v najvišjem smrtnem strahu.
Planila je proti vratom, po stopnjicah narfzdod ter ven, v^nočni, tihi park.
Naprej, naprej kot gnana od furij.
Njen bl§zni pogled je begal <po nebeškem sv^odu.
Nobene zvezde, — nobenega .upanja, — noibene sreče.
Maurus, — Maurus. — jo bo dal prijeti kot morilko!
Nikdar! — Umreti, umreti! — Le smrt jo in ore rešiti prevelikega bremena take bede.
Vstran od deželne ceste je ležalo majhno ijezero . . . Tiho in hladno in v njegovi globini sta stanovala mir in pozalbljlenje. Valovi jezepa bodo zazibali obupano srce morilke k sladkemu ipočitku.
Veter je šumel skozi drevje — nairk turobni mrtvaški pesmi, — bičevje se je aibalo. Jezero pa je ležalo, tiho in mirni©.
Margannta je padila na kolena ter d\iigniia roflci proti nebu. Solze so ji lile po obrazu navzdol.
—	Sveti oče v nebesih, usmili se me!
Nato pa se je temno valovje zgrnilo nad njo.
7
_	Devetnajsto poglavje.	f
Kakšno razburjenje, kakšna zmeda na gradu!
Ne le nagla smrt baronice, tHmveč dejstvo, da je milada diako-ni>tinja nenadno izginila, je .strašno Tazburila celo prebivalstvo.
Ko je pričela Joried zbajati po vratih baronove sobe ter kričati, da je dala sestra Margareta bolnici napačne medicine.in da je s s tem povzročila nji no smrt, je prihitei baron ves preplašen v bolniško aobo in ker ni našel tam Margarete ter je bilo vse 'klicanje zaman, je odhitel kot blazen v parte, da jo poišče.
Zaman.
Prepaden dn bled kot zid se je vrnil ter ukazal -služabnikom, naj iščejo izginulo, a močna ae\*ihta. ki se je rpojavida, Je onemogočila vsako iskanje.
Ves uničen je omahnil Maurus poleg postelje zamrle na stol, si pokril obraz z rokama .ter pričel stokali od velikih duševnih bolečin.
Nato pa je skočil pokonci ter se obrnil proti Joried,
—	Joried. — je vzkliknil. — Usmrtila je!
Mlada dama pa je zmajala z glavo ter se trpko nasmehnila.
—	Tega ne verujem, — je relcla. — Bitje kot je ona ne izvrši
Pred kratkim je najstarejša angleška igralka Ellen Terry ofrVorila kraljevi botanični vrt. Slika nam jo kaža. iko pozdravlja mlado posetnico.
Nemška nacijonalna mobilizacija
Nemčija bo, talko pravi neimenovani jujg. diplomat, na koncu vendarle izpolnita zahteve antamt-nih držav ter izvršila v soglasju z mirovnimi pogodbami popolno razorožitev. Toda Nemčija pripravlja še učinkovitejšo mobilizacijo. Ona ho&e izvesti organizacijo in največjo dsusevno aktivnost vseh Nemcev v vseli državah sveta. Nemška država se smatra kot matica vsefga nemštva, ona nastopa sedaj načeloma in zavestno s širokozHsnovano akcijo, da .se nemštvo povsod raizgi'ba ter dejstvu je za skupnost aremškeiga naroda. Nenučija pripravlja nacijo-nalno ofenzivo svojih soroja>kov v vseh deželah, 'kjer bivajo ter jih hočejo z vtrajno propagando preparirati, da bodo nekoč v bodočnosti stopili v službo njtauh strem ljenj. kadar nastopi za to primeren čas. Nemčija je v preteklosti zanemarjala narodlno idejo, ker jej ni šla v prilog; sedaj se je stvar spremenila hi Nemčija hoče izrabiti baš narodni moment, da pomaga zaščititi .nemške narodne manjšine v vseh državah, k je v sploh eksistirajo. Nemčija je ustanovila pod, raznimi imeni najraz-110 vrst nejše institute, ki se bavi-jo s podpiranjem nemSkejra živ-lia v inozemstvu; ti instituti delujejo direktno ali indireiktno po skupnem načrtu, po direktivah iz Berlina. Število vseli takih društev znaša nad sto.
Nemčija hoče, da nemški narod poraizi nekoč vse nasprotnike s »vojo številčno premočjo, s svojo premočno duševno organizacijo, zasnovano na zavcisti premoči de-vetdesetmilijonskega naroda. In •baš to poudarjajo Nemci, devetdeset milijonov pripadati kov svo jega naroda. Celokupno število naša 30 milijonov. Od tega jih je Okroglo devet milijonov v Severni Ameriki. Skoro 15 milijonov Nemcev je naseljenih po nemškem predelu Srednje Evrope, ki je po jniroAnih pogodbah ločen od Nemčije, dasi bi ji moral pripadati na temeilju geografije in jezika, ter je razkosan med enajst* to držav. Te države so Francija. Betgijd. Danska, Poljska, Gdansk. Memel, Čehoslovaška. Avstrija, Madžarska, Jugoslavija in Italija. Med vsemi temi Nemci je treba z vsem i •sredstvi raz-buditi zavest, da so kljub umetnim državnim organizacijam z Nemci v Nemčiji en narod.
Za nas, ki stojimo na oni poti, ki vodi iz Berlina do Jadrana, je dvakrat Važno, kar pripravlja pre-rajajoča Nemčija Ne pozabimo, da je Nemčija ogromna država z
Nato pa se je vrgla preko trupla zamrle ter pričela plakati. Obraz Maumsa m? je za trenutek razjasnil. Prijel je Joried za roko.
— Joried. — jo je profil s hripavim glasom. — Povejte mi vse. kar veste ....
Grofiea Perpingnau se je obotavljala še par (trenutkov ter ka-zifda navidez yeliko afcupanoet.
# (WUe pAodnjit)
jug. zastopniki se pogaja^ Avstrija. se dovoli nadalgna zaposlitev avstrijskih inženirjev in strokov« nih delavcev v jug. tvoraicah. Propaganda med jug. obmejnim prebivalstvom, pospešitev germ a-nizacije jug. sorojakov onstran Karavank, vse to so členi v isti verigi, so členi mreže/ ki se plete iz J5erlšna na vse strani.
Treba je. da se mi zavedamo, kakšen je naiš položaj, treiba je. da imamo vsa nemško akcijo v evidenci in da jii postavimo .svojo nasproti. Nemške tetee o devetdesetih milijonih ne smemo vzeta tako dobesedno, iker mnogi mMijoni v Amcriki, v Švici, in še marsikje ne prihajajo mnogo v poštev, ali vendar še preostaja dovolj, da je stvar veleopasna. In proti narodni opasnosti smo se že v nesvobotl-ni preteklosti naučili delati; menda bomo pač znali tudi sedaj v svobodi.
SAMO 6 DNI PREKO
K ogromnimi punlkl na olj*
PARIS — 27. junija
FRANCE — 11. JULIJA.
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega. iukAi t umivalniki in tekočo voda za. 2, « aU C oseb. Francoska kuhinja In pijača.
cfreneh JQjw
1» STATE ST..	NEW YORK
, ali lokalni acentje.
Kretanje parnikov - Shipping New*
ZAUPAJ V SEBE!
MOC POUSKE ARMADE
Pariški "Journal des Debat«" je nedavno objavil zanimivo poročilo o polj.-ki ainmadi. Iz članka l>osneinamo:
Poljska dvžava šteje danes o-la-o? 30 milijonov prebivalcev in se vsako leto pomnoži za pol milijona duš. Ce bi tako naneslo, bi Poljaka lahko j>ostavHa pod orožje že danes 4 milijone mož. Stalna armada, rakrutiraina z obvezno dveletno službo, šteje v mirovnem stanju 300 tisoč mož. Obsega 30 divizij i>eliote in ima poleg tega več velikih edinic 'konjenice na vzhodni moji. Ta anrnade predstavlja danes torej velikansko silo, ki mora ž njo računaitii vsak na-sprtrtnik.
Naloga poljske armade i>a more biti nekega dne zelo težavna. Če je Poljska varna na jugu. v soseščini Čehoslovaške in Rumunrje, lahko zgotdii. da se mora braniti na vseh ostalih mejah. Proti sovje-tom bi morala obvladati 1200 dolgo črto in 1700 km. proti Nemičiji. \ištevši Vzhodno Prusajo. Na tej "meji. desetkrat daijši od franeo-Kko-neimške, ni noibene resne ovire, nobenega naravnega branika.
Poljska vojska se vežba, izpopolnjuje. organizira. Tvomice se množijo in ni več daleč danrko bo Poljska lahko proizvajala na lastnem ozemlju vseJ vojne potrebščine. Mladi general Sikorski, minister narodne obrambe, je lahko že sedaj ponosen na uspehe svojega dela. Njegova domovina npa vanj. Poslanika zbornica je ne-
velikanskhni duševnimi in gmot-'s^ksno ^jela njegov
nimd salami. V-rh tega je Nemčija sedaj prisrljdna, ne se brigati toliko za voga^ke potrebščine?; o-gromita svote, 'ki se po drugod trosijo sedaj za vojaške izdatke, lahko Nemčija obrne v dnuge svr-he. Ako se ta denar vrže za naci-jonalno. propagando v očrtanem smisiu, si lahko mislimo, da efekt he bo majhen. Tn mi imamo dovolj vzroka, da postanejno skrajno oprezni. Pred Ligo narodov je zahtevala Avstrija, da se dovoli i?vos! d^setti.<w>čev avstrijskih de-nasledit vene države. Z
i
zakonski načrt o rekrutovanju.
Razen iy* matefrijalno moč se more Poljska opirati tndi na odlo-1 ino voljo s\-ojih prebivalcev. Poljaki so nepopustljivi v vprašanjih ki zadevajo narodne in državne meje. V tem oziru se Poljska ne bo dala od nikogar prepričati.
Nihče ne ia\Ta ničesar velikega z malodušnosfcjo. Ako je vera slaba, je tudi izvršeno delo slabo. /
Ako se priznavaš, da imamo hmogo najpak, da td sreča ni naklonjena, da nikakor ne rrtoreš izvršiti in do^seči teiga. kar izvrše in doseižejo drugi, ali moreš potem pričakovati ikaj drugega, ka'kor da bodo trvoj i uspehi odgovarjali temu tvojemu prepričanju?
Visa kdo te ibo smatral za manjvrednega in neovrgljiva je resnica, da ima ocenitev, s katero se nam bližajo ljudje, največji vpliv na to, kar v življenju dosežemo^
Ako sam sebe označuješ z napisom ; ''manjvreden*', ako napraviš vtis. da sam o sebi nimaš dobrega mnenja, kako bodo mnogi drugi soditi o tebi drugače? .
Ako bi mi imeli več vere v svoje sposoibnotstii in inožm&ti, ako bi imeli več vere v sebe, bi laihko dosegli mnogo več, kakor sedaj. To pravo vero bi pa imeli le takrat, a"ko bi jasmej? poznali svoje bistvo. Mi pa smo vzgojeni v zmoti po starem nauku. Toda ta nazor nd pravilen. Ni naravna manjvrednost ali pokvarjenost pri človeku, ki ga je ustvaril Bog. Kar je Bog ustvaril, je potpolno. Napaka je samo v tem, da se jih je mnogo Izmed nas tako pokvarilo,-da niso to, kar je Bog ž njimi nameraval. Smatra?".'* se za male in manjvredne, ker se naše mišljenje obrača navuszdol. Toda treba je, da natša srca streme kvišku, ako hočemo doseči višave, kjer vlada popolnost.
Ena izmed najnesrečnejših naukov starega bogoslovja je ideja o patlcu ljudi, to je njihov padec s prvotnega visokega stanja. V resnica. kakor daltič sega pač sploh naše znanje zgodovine, opazujemo stalno napredovanje Človeka iz nizkih začdtkov. Resnica je, da je oni nesrečni nauk mnogokrat pač preje zaviral ta napredek, kakor pa da -bi ga bil pospeševal. Človek, od Boga ustvarjem. ni nikoli padel". Toda nedostajanje resnosti in zaupanja v samega sebe. zlouin.skio podcenjevanje samega sebe sta mu mnogokrat jemala moč in 'zniževala njegovo dela-zmožnost.
*
Nikjer v svefretm pismu ne najdeš zapisano, da se moramo plaziti pred Bogom, kakor sužnji. Tako poniževanje samega sebe zavaja le k demOralizaeiji. Olovek je bil ustvarjen po božji podobi, bil je ustvarjen z j>ovzdignjeno glavo, da bi prosto gledal v obraz vsemu svatu in svojemu Stvarniku.
Ako je -človek kraljevsko dete in ako .se kraljevska kri pretaka po njegovih žilah, je njegova dolžnost, da bi tudi branil svojo dedno pravico, pogumno in možato, dostojno in odločno.
Napaka, ki jo delamo, je v tem. da nimamo dovolj jasno pred očmi svojih prirojenih dobrih lastnosti, da sami o sebi r\e sodimo dovolj dobro. Ako bi tako delali, bi bili tudi mnogo boljši in bolj podobni Bogu.
A'ko postane naša prirojena navada da nikoli ne izgubimo zaupanja v samega sebe In.siBo vedno prepričani, dia so naše apoštfftnosti in naše sile večje kakor- t^r- kar smo dosedaj izvršili, bo ta navada imela čudovd vjpliv na naše <Jušev-ne sposobnosti. Razvijaj jiih, poglobi j jih neizmerno. Tako malo razviti so skriti viri nafiih sil, da je mnenje, ki ga imamo o sebi, skoro vedno glofboko pod ono višino. do katere nas* upravionjf skriti foad naših sil. -
10. junija:
Olympic. Cherbourg; France, Havre; Orca. Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Yolendam, Rotterdam; Duilo, Genoa.
24.	junija: Mauretania, Cherbourg.
25.	junija:
Beige n land. Cherbourg, Antwerp: Deutschland. Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen.
27. junija:
Paris. Havre: Homeric. Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Pre«. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne; Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
SO. junija:
Pres. Witeon, Trst; a tem parni-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
1.	julija:
Aquitania, Cherbourg; La Savole, Havre; Pres. Harding. Bremen.
2.	julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
3.	julija:
Majestic, Cherbourg.
4.	julija:
Leviathan, Cherbourg.
C. Julija:
De Grasse, Havre.
7. julija:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Lap-laiyi. Cherbourg.
George *
a Julija:
Berengarta, Cherbourg: Washington, Bremen.
». Julija:
Cleveland, Hamburg.
11. julija:
Olympic, Cherbourg; France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita, Hamburg.
14. julija:
Reliance, Hambu-g.
16. julija:
Rochambeau, Havre; Mauretania. Cherbourg; Republic. Bremen; Sierra Ventana, Hamburg.
18. julija:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21.	Julija:
Msj-tha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
22.	julija: America, Bremen.
23.	julija:
Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-Hn, Hamburg.
25. Julija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg.
28.	Julija:
Resolute, Hamburg; Bremen, Bremen.
29.	Julija:
Aquttania. Cherbourg: La Savole. Havre; Pres. Roosevelt, Bremen.
30.	julija:
Zeeland, Cherbourg; burg.
Ohio, Ham-
VABILO na piknik
katerega priredi Slov1. 'Pod. Društvo '' Bratska Zvcea", št. 140 S. N. P. J. v nedeljo 21. junija 1925 v EMERALD PARK, Myrtle in Marbin Avo's, GlcndaSe, L. I.
Igrala bo slovenska godba prof. go.vp. .T. Peršak a. Za prazne želodce in suha grla bo najboljše preskrbljeno. Odbor je še vee drugih stvari pripravil, da .se bodo naši obiskovalci dobro zabavali.
Vabimo vsa tukajišnja slovenska društva in klube ter naše rojake in rojakinje rz Greater New Yor-ka, da nas obiščejo na našem pikniku. Začetek ob 2. uri pope* piti ne.
Odbor.
(2x 18.19)
Rad bi izvedel kje sta moja dva brata LOUIS in MARTIN ZU-PET. Nahaja*e baje v Butte, Mont. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njih naslov, ga prosim, da n.i ga sporoči, ali naj se mi sama oglasita. John Zupet, Box 53, Central City, So. Dakota. (:>x 18.19)
NAZNANILO.
Tužnim srcem naznanjamo Vsem sorodni/kam, pnijafcfljem in £iian-eem žalo.stno vesst, da nas je za vedno zapustil naš ljoilbljeni brat, svak in >$tric
PAVEL JENKO.
Ranjki je bil rojen pred 48. leti v Sori na Gorenjskem. Pred šestimi dnevi se je pri diebu ponesrečil; žmeikalo mu je kazakte na desni roki, temu je >ileiliJo zastrup-ljenje kr\i in na teh posledicah je ~v težknh »mukah zavedli o zaspal.
Najlepša hvala vsem, ki s<o ranj-kega obiskali na mi-tvaškem odru lin onim«, ki so ga spremili k večnemu počitku. Pokopali sano ga dne 13. junija na Holly CroKs Ce*metary. Iskrena hvala darovalcem krasnih vencev in cvetlic kot družinam Bera us. Kopač, Volge-muth, Guzelj, Jary, \Vm. Luetvv, Bertoncei in sodelavcem od Atlas Flour MilsJ. Stanley, Prias. Mat Mergler. Cloyde Ha i le, J. Šu-štersie, J. Bergant in Anton Stale.
Ostane naj vsem V dobretm sjio-jninu. Tebi naj -sveti večna luč ter v miru počivaj! Tvoj duh ostane za vedno med nami žalujočimi:
Frank in Lojz (z družinami), brata v Ameriki. Andrej in Jakob, brala; Marjana, sestra (z družinami) V starem kraju.
Milwaukee. 13. junija 192o. (2x 19,20)
ADVERTISE in GLAS NARODA
Brezplačno onim, ki trpe ▼sled mrzlice in naduhe.
Brezplačna pockuinja metod«, katere more vsak rabiti bras neprlllka in izgube časa
Tmaeae naCfn. kako kontrolirati naduho ki BallmOp da poekualte na nai raCun. Nič «• de, ako Je to t« dolca bolesen. aU pa ea Je pojavila Be-la prod kratkim .ako J« aenena mrsllca ali pa kronična, nrdnka. naroČiti motate breeplaCno poaknlojo na-taca naMna Na to ae ne deda. ▼ kaki ktfml flrtt«, ne deda ae na Tiio etaroat •I opravilo, ako vas mud naduhe aU ■rtHe«, na* aafla na bo takoj pomagal
Posebno telimo poslati onbn. Id se nahajajo navldes ▼ obupnem stanju, kjar nlsu pomagala vsakovrstna vdihavanja, brisanja, sdravlla opija, dimi, "patentirano kajenje** Itd., telimo pokazati vaako-nr, da Je ta novi nadtai določen, da vstavi vsako tetko dihanje, vse hropenje tn n» stratne napade takoj.
«a bresplataa ponudba Je prevatna. da M Jo zanamarOL Pilite dodaj ter Jo takoj pričnite. Ne poMJlte denarja. PoBJtts Nttl
■RKZPtAČNI POSKUSNI KUPON.
FRONTIER ASTHMA CO.Room 704C
c« «. ftv*« rtvi a
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen poto>atJ \ stari kraj, Je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih listih, prt Ijagl in drugih stvareh.
.Pojasnila, ki vam Jih samoreok dati vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselnfftke postave
ki Je stopila v veljavo s 1. julijem
1824, zamarejo tudi nedrja vi janl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselnlSki komisar v Washington, D. G. Prošnjo za tako do v olj en je se lahko napravi tudi \ New Torku pred od potovanjem, tei M pofflje prosilcu v stari kraj gla som nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor teli dobiti sorodnik« al ■vojca iz starega kraja, naj nasi prej piše ca pojasnila. Is Jugosla vije bo pripnščenlh v prihodnjill treh letih, od 1. julija 1924 na pre vsako leto po 871 priseljencev.
Ameriški državljani pa sam ore J dobiti sem Sene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili »teti v kvoto. T rojene osebe se tndi ne itejejo L kvoto. 8 ta riši in otroci od 18. d* 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. P Lil te » pojasnila.
Prodajamo vosne liste sa vse prd ge; tndi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.
New York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovca te o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in rte * njih postrežbo sadovoljnlf da oglašujejo t listu "Glaa Haroda". 0 tem boste ▼stregli Tsem.
Uprava "Glas Naroda'

Prav vsakdo—
kdor kaj išče) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh
MAT,T OGLASI
▼ "Glas Haroda1
'GLAS NARODA", THB BESU JUGOSLAV ADVERTISING " ~ KBDIUK