2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 17. maja 2012  Leto XXII, št. 20 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 17. maja 2012 Porabje, 17. maja 2012 PORABJE POSTAJA DEL SLOVENSKE ZAVESTI STR. 3 STAHANOVISTKA SEM BILA STR. 6 Obisk slovenskih parlamentarcev v Porabju »Dejstvo je, da bo gospodarski razvoj prispeval k ohranitvi in nadaljnjemu razvoju tudi slovenskega jezika, kulture in identitete za skupnost, ki živi na tem območju. Pa vendarle največjo odgovornost za to ima madžarska oblast, madžarska država, saj živi skupnost tukaj,« je poudaril predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu DZ R Slovenije Franc Pukšič na Generalnem konzulatu v Monoštru, potem ko je izpostavil pozitivno vlogo 2006. ustanovljene Razvojne agencije Slovenska krajina, ki s pomočjo projektov prinaša evropski denar v Slovensko Porabje. Člani komisije, Mateja Pučnik, Ivan Hršak, Mirko Brulc in László Göncz, so Porabje obiskali 9. maja. Delegacijo, katere član je bil tudi sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Tadej Bojnec, je vodil predsednik Franc Pukšič. Namen obiska je bil, da bi se seznanili »z aktualnimi problemi in seveda tudi z zadevami, ki so se v zad-njih letih spremenile in premaknile na bolje. Člani komisije so na Gornjem Seniku obiskali Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča, kjer so se pogovarjali z ravnateljico Ildiko Treiber in višjo svetovalko za porabsko šolstvo mag. Valerijo Perger. Po obisku šole, kjer je bil prisoten tudi domači župan Gabor Ropoš, so si ogledali lokaciji Sadjarskega centra in Vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Prvi se izvaja v okviru čezmejnega projekta »Upkač«, vzorčna kmetija pa se bo zgradila s finančno pomočjo slovenskega kmetijskega ministrstva. Delegacija si je v teku dneva ogledala tudi Hišo rokodelstva v Andovcih, ki je bila zgrajena iz sredstev drugega čezmejnega projekta. Vodilni partner projekta »Sosed k sosedu« je bila razvojna agencija, o projektih je spregovorila vodja agencije Andrea Kovács. Člani delegacije so se s predsednikoma krovnih organizacij, Martinom Ropošem (DSS) in Jožetom Hirnökom (ZSM), sestali na Generalnem konzulatu R Slovenije v Monoštru, na pogovorih sta sodelovala tudi pooblaščena ministrica slovenskega veleposlaništva v Budimpešti Dubravka Šekoranja in generalni konzul Dušan Snoj. Po pogovorih je predsednik Pukšič omenil najprej cesto med Gornjim Senikom in Verico kot pozitivni premik. »Po vseh intenzivnih pogovorih je vendarle zagotovljeno, da cesta Gornji Senik-Verica bo. Sedaj pričakujemo, da bodo lastniki zemljišč do 15. maja dobili pogodbe za prodajo zemljišč. Je zelo pomembno, da se to zgodi do 15. maja, ker je potem še čas za javni razpis in vse ostale zadeve, namreč velja gradbeno dovoljenje do konca leta.« O spremembi zakonodaje o lokalni samoupravi je dejal, da se pričakuje, da bo Monošter še vedno center za lokalni razvoj, od uradov (notariatov) pa pričakujejo, da bo »z dobro voljo« zagotovljena dvojezičnost na nekoliko višji ravni, kot je to bilo do sedaj. Delegacija je obiskala tudi monoštrskega župana Gáborja Huszárja, ki je, po besedah predsednika, obljubil, da bo tudi na njegovem uradu dvojezični napis. Marijana Sukič Člani slovenske delegacije na Gornjem Seniku s predsednikom DSS Martinom Ropošem Odgovor na uri slovenščine je lažji, če pomaga tudi predsednik komisije Franc Pukšič Petanjci-Tišina: Jambori spominov in dobrega sosedstva Domanjševci KO SE PREPLETEJO LEPE BESEDE IZ VZHODA IN ZAHODA DA BI SEDANJE IN BODOČE GENERACIJE VEDELE... Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je pred 9. majem, dnevom zmage nad fašizmom in dnevom Evrope, pripravila 11. Dan spominov in tovarištva in tretjič pod imenom Jambori spominov in dobrega sosedstva, tokrat z gosti iz Posočja, Benečije in Rezije. Na pobudo in po zamisli akademika dr. Antona Vratuše so pred tremi leti bili v Vrtu spominov in tovarištva, ki ga je na domačiji na Petanjcih zasadil pokojni profesor na mariborski pravni fakulteti dr. Vanek Šiftar, pripravili Jambore spominov in dobrega sosedstva z Belo krajino in lani s Slovensko Istro. Za uvod v pestro dogajanje so v dvorani Regionalne postaje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti - tu je goste sprejel in v imenu fundacije pozdravil Marjan Šiftar - odprli razstavo Zgodbe Soče – Po poteh prve svetovne vojne, nato sta predsednika Uprave dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger in Fundacije Poti miru v Posoč-ju Zdravko Likar podpisala dogovor o sodelovanju. V Vrtu spominov in tovarištva so gostitelj Ernest Ebenšpanger in gosta, iz Videnske pokrajine Luigia Negro in Zdravko Likar iz Tolmina, družno posadili spominski kostanj. Zaradi dežja je bil program v dvorani na Tišini. Že ob otvoritvi razstave Zgodbe Soče – Po poteh prve svetovne vojne je Zdravko Likar ustvaril posebno ozračje rekoč, da so se zbrali prijatelji od tam, kjer sonce zahaja pri prijateljih, kjer sonce vzhaja. Na Tišini, v prepolni dvorani, pa je predstavil dvanajstletno delo fundacije Poti miru v Posočju, ki je čudovita zgodba in regija zgodovinskega spomina. Za Benečijo v Italiji je dejal, da je čudež, da se je tam ohranila živa narečna slovenska beseda, ki ji nekateri oporekajo, da je slovenski jezik. Kakšna je ta beseda, je povedala predstavnica Slovencev v Videnski pokrajini Luigia Neg-ro, najprej v narečju, potlej v knjižnem jeziku. V 18 krajih živijo Slovenci. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja so se močno izseljevali, z ustanovitvijo manjših podjetij se je odhajanje zaustavilo. Imajo kakovostno dvojezično osnovno šolo, bogato kulturno življenje in odlično sodelujejo s Posočjem. Za prijetno presenečenje je poskrbel naslednji govornik, poslanec v državnem zboru, po rodu Prekmurec Mirko Brulc, ki je Luigio Negro prosil, naj v narečju zmoli Očenaš, da bodo obiskovalci slišali in začutili narečje kot slovensko besedo, kar je bilo sicer izven programa, kot tudi Očenaš, ki ga je v prekmurščini zmolil škof evangeličanske cerkve na Slovenskem, mag. Geza Erniša. Sodelovanje z Gorico v Italiji je opisal Mirko Brulc kar 8 let župan obmejne Nove Gorice. Zavzel se je za še več sodelovanja med slovenskimi obrobnimi pokrajinami in tudi za njihov enakomernejši razvoj. Poseben je bil tudi kratek nagovor Roberta Hajszana Panonskega iz Pinkovca na avstrijskem Gradiščanskem, ki je prijateljeval z dr. Vanekom Šiftarjem in ohranil stike s Šiftarjevo fundacijo. O pomenu Jamborov spominov in dobrega sosedstva so na prireditvi govorili župan Franc Horvat, ki je za Vrt spominov in tovarištva dejal, da je to najlepši del tišinske občine, županja Kobarida Darja Hauptman je orisala zgodovinsko dediščino I. svetovne vojne, predsednica programskega sveta dr. Silva Tovšak pa je že napovedala in povabila na majsko prireditev 2013! Posebno doživetje je bil skupni kulturni program, v katerem so sodelovali dijaki Gimnazije Frana Miklošiča iz Ljutomera, mladinski pevski zbor Mavrica iz tišinske osnovne šole, učenci osnovne šole Simona Gregorčiča iz Kobarida, harmonikar Christopher Chiabai iz Benečije, učenci Državne dvojezične osnovne šole iz Špetra, Združeni pevski zbor Posočje, ki je s pesmijo Vstajenje Primorske na noge dvignil obiskovalce na prireditvi, in dijaki gimnazije Tolmin. Scenarij sta pripravili srednješolski profesorici Regina Cipot in Irena Štuhec, domiselna povezovalca sta bila Saša Štuhec in David Duh. ERNEST RUŽIČ Goričko, dvojezični slovensko-madžarski del, je bogatejši za krajevno-etnološko in zgodovinsko zbirko, ki so jo odprli v gospodarskem delu nekdanje Kalamarjeve domačije številka 41 v Domanjševcih. V treh lepo urejenih prostorih je poudarek na etnobotaniki, sadjarstvu, ljudski prehrani, žganjekuhi, pridobivanju bučnega olja in delno tudi opremi bivalnih prostorov na kmetijah, skupaj blizu 200 eksponatov. Na dobro obiskani prireditvi so številni govorniki iz vrst narodnostne politike, stroke, šalovske občine in evangeličanske cerkve poudarjali pomen ohranjanja značilnih orodij s kmetij, obrtnih delavnic in tudi različnih del, ki izginjajo v pozabo. Ob otvoritvi je izšla tudi vsebinsko bogata brošura (ena v slovenskem, druga v madžarskem jeziku) Varuhi vrednot v Domanjševcih, v kateri Mária Bihar in Zoltán Kepe Lendvai predstavljata Domanjševce, Őrség in poudarke s stalne zbirke. eR Pogled v enega izmed treh lepo urejenih prostorov v Domanjševcih Spominski kostanj v Vrtu spominov in tovarištva so posadili Ernest Ebenšpanger, Luigia Negro in Zdravko Likar Obiskovalci v dvorani so z navdušenjem spremljali pester kultutrni program, še posebej pa Združeni pevski zbor iz Posočja in mlade recitatorje. Soboški püšpek dr. Štumpf v Monoštri Veseldje Pismo iz Sobote Porabje postaja del slovenske zavesti 8. majuša so bili na obiski na varaškom slovenskom generalnom konzulati murskosoboški püšpek dr. Peter Štumpf. Nji so sprvajali župniki, gospaud Vili Hribernik iz Dolenec, gospaud Dean Horvat iz Markovec pa gospaud Anton Hribernik s Kapele pri Radenci. Kak je pravo gostitelj, generalni konzul Dušan Snoj, do obiska je prišlo na pobudo (kezdeményezés) obadvej strani. Cil pogovora, na sterom sta bila badva predsednika slovenski organizacij, Martin Ropoš pa Jože Hirnök, je biu, da bi poglednili, ka leko napravi cerkev za slovensko identiteto Porabski Slovencov. »Gospod škof je povedal, da je bil pred tremi tedni pri ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se z njim ni pogovarjala o zadevah, o katerih se je on želel, temveč se je pogovarjala o situaciji v Porabju, o tem, kaj bi lahko naredila cerkev na področju identite, zavednosti, slovenstva,« je dejal po pogovorih generalni konzul. Na pitanje, kelko sta leko za tau napravila dušna pastirja Vili Hribernik pa Dean Horvat, steriva vsakši mejsec gnauk mata slovensko mešo na Seniki pa v Števanovcaj, je gospaud škof etak odgovoro: »Kak se temi latinski pravi, probata ohraniti status quo. Tou se pravi, ka - za silo - ohranjata slovenski gezik, ka bar lidgé vidijo, ka ji je slovenska cerkev nej pozabila. Navzoča sta tudi fizično med njimi. Tou njim dosta pomeni, ka vidijo človeka, stera prihajata, pa ji mata dejansko rada. Tou mi tüdi sama povejta, nej samo povejta, tou tüdi čütim. Ges sem biu pred mejsecom dni v Števanovcaj, ka smo meli mešo. Je biu tüdi salezijanski inšpektor, akademik, profesor dr. Lojze Snoj, ki je biu tüdi dekan teološke fakultete v Ljubljani. On sam je želo, ka bi prišo pa vido, kak se tü živi, vej pa - kak vidim - Porabje postaja del slovenske zavesti tüdi v Ljubljani, nej samo v Prekmurji in tou me trno veseli. Biu je zelo navdušen (lelkes) nad slovenskim razpo-loženjem v cerkvi. Pravim, tou je nekaj, nej je pa tou eške vse.« - Ste razmišlali, ka bi se več dalo napraviti? »Moja želja je, ka bi gnauk prišo na Senik tüdi slovensko govoreči dühovnik. Seveda dühovnik, steri bi biu tak šörki, ka bi biu sprejemljivi nej samo za slovenske vernike, liki za vogrske tö. Tou pomeni človek šurkoga obzorja (látókör) in šurke kulture pa tüdi močne vöre. Seveda takšnoga človeka ne moremo kar nindrik vzeti pa ga postaviti, liki trbej ga vzgojiti (kinevelni). O tom bom gučo tüdi s sombotelskim püšpekom, dr. Andrásom Veresom, steroga sem pozvou, ka pride konec junija v Soboto. Mo tüdi njemi predlago, ka bi on probo dati v Lendavo enoga kaplana, steri guči madžarski, pa bi biu tüdi ustrezno usposobljen za madžarske vernike, ka eni pa drugi majo isto evangelijsko pravico, ka majo v svojoj maternoj rejči oznanjano božjo rejč.« Škof dr. Štumpf pa ma ešče druge plane tö, kak je on pravo »dihajo malo bole šurše« tö. Razmišlajo o Srečanji štirih dežel, gde bi vküpprišli vernicke Slovenci, Madžari pa Hrvatke iz soboške, sombotelske, varaždinske škofije pa iz škofije v Eisenstadti/Železno. Vsakšo leto bi se srečali v drugi državi. Pripravla se pa dogodek tö, steri de prejk pokojni župnikov ešče bole povezo Goričko pa Porabje. »23. junija mo meli pred ižov Ivana Camplina v Martinji, gde je živo, svečano akademijo, s tauv mo se spominali stauletnice njegvoga rojstva. Ižo mo probali obnoviti, ka bi tü bila spominska soba, v steroj bi se spominali gospoda Camplina pa gospoda Lojzeta Kozara, st., na oba velkiva moža s Srebernoga brejga. Ta iža bi bila vezni člen s Küjarovov ižov na Gorenjom Seniki, tak bi se lidgé, steri bi ojdli iz Slovenije prauto Porabji, seveda mogli staviti v toj iži in spoznati ta dva velkiva moža, steriva sta bila tako pomembna (fontos) ne samo za versko zavest, ampak tüdi za narodno zavest nas v Prekmurji. Tou zavest sta pomagala ohranjati po smrti Janoša Kühara tüdi v Porabji. Gre za neko poenotenje prostora, verskega, kulturnoga. Kak je povedo že gospod profesor, etnolog dr. Vilko Novak, gre za Prekmurje in njega del, ki je na Madžarskem. Tou se mi zdi tak lejpi izraz. Tou pomeni, ka nejste vi tü nindri indri, ampak vi ste naši, oziroma mi smo vaši. Tou pomeni, ka skupaj spadamo,« je pravo za naše novine škof dr. Štumpf. Marijana Sukič Lidge smo trno srečni, če smo leko veseli. Veseldje je rejsan veselo delo. Sto je pa nej rad veseli? Gestejo takši tö, ka so najbole veseli, če so leko čemerasti. Takši nega dosta, depa, dun se najdejo. Tadale mamo takše, ka se od veseldja taobračajo, če drugoga vidijo v velki nevoulaj. Ednim je najvekše veseldje biti vsigdar prvi pa najbole naprej valaun. Znouva drugim je veseldje že tou, ka od njij niške nika ne guči pa niške nika ne vej. Najvekše veseldje nekakomi naredi velka erbija, drugomi pa že tou, ka leko kaj maloga v lampe deje. Ja, tou veseldje, tou veseldje! Pri mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, leko najdemo dosta veseldja. Una je najbole vesela, gda name na red gemle. Tadale je najbole vesela, gda leko od mene koulakvrat kaj lagvoga povej. Una je najbole vesela, če dobre klajfe naprej spravla. Najbole vesela je tö, gda je najbole čedna. Zvün toga pa je najbole vesela po tistom, ka samo una guči, drugi pa go poslüšajo. Pa je eške dosta takši prilik, gda je najbole vesela, depa, naše novine vse tou ne morejo gora vzeti, ka so nej tak velke. Té dneve je nouvo veseldje vönajšla. Od toga pa vam mujs moram nika vöovaditi. Tou njeno veseldje je lagva vola. Rejsan, ka je tak pa če se eške tak čüdno čüje. Kak gvüšno vejte, se pri nas začne velko šparanje. Nedo šparali pri bogati, po srmaki trbej vdariti. Pa zdaj se cejla Slovenija pomalek gora zdigavle, ka tou sumarijo dola stavi. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, vsikši den tou poslüša pa gleda na teveni. Pa gda tou dela, se vse trousi od lagve vole, ka njena penzija je tö nej več najbole gvüšna. Tak se trousi, ka je vse blejda, zelena, repeča pa eške kakša farba bi se najšla. Pa se slejgnje čase kori na tiste, ka škejo velki štrajk držati. Pa sam njoj pravo, ka té štrajk mujs mora biti. Vej pa tej naši prejgnji ne smejo delati vse tisto, ka si uni zbrodijo. »Ti nika ne pouniš! Zabiti si, kak…kak…kak… Zabiti si, kak najbole zabiti človek!« me je na red gemala. »Če tej naši prejgnji vse tou doj povejo, se več nemo mejla na koga čemeriti. Ge se pa tak rada čemerim. Najbole vesela sam, gda leko tistomi enomi badjüsatomi povejm: Ti, svinja grda! Pa sam trno vesela, gda tistomi pišlivomi zabrüsim: Lažeš kak pes! Gda pa tistomi, ka se za najbole čednoga drži, povejm, ka pidjanec več pouni od njega, pa od veseldja vse vüška skačem. Té štrajk leko meni tou veseldje vkraj vzeme. Ja, ka mo pa po tejm?« Tak je prajla moja tašča Regina, trno čedna ženska. Pa, kak je prajla, tak si je najbole za istino brodila tö. Ge pa sam si brodo, kak je tou gé dober recept v tej lagvi časaj. Tou, kak čemejre v veseldje obrneš. Tak sam eške sam tou sprobo. Depa, najprva vcejlak sam. Tam v garaži sam si eden mali radio odneso. Vcejlak tiüma sam ga poslüšo, sam poslüšo, ka so si pa za nouvoga šparanja vözbrodili. Najprva so me samo čemerge meli. Nikšnoga veseldja sam nej čüto. Depa, kak sam oprvin pravo: »Ti grdi, zamazani, lažlivi vöobrnjeni, kak vöter podpine!« Vaaaaj, kakšno veseldje mi je šlou po tejli. Pa bole sam vse takšo gučo, sam biu vse bole veseli. Ja, čemere sam v veseldje obrno. Ka pa mi eške sploj ostane v tej časaj? Miki Pogovor na Generalnem konzulatu v Monoštru. (z leve) župnika Dean Horvat in Vili Hribernik, generalni konzul Dušan Snoj, škof dr. Peter Štumpf in župnik Anton Hribernik. (na nasprotni strani mize) predsednika Jože Hirnök (ZMS) in Martin Ropoš (DSS) OD SLOVENIJE… »Za spejvanje moreš meti vsikdar cajt« V našoj preminaučoj številki smo pisali od prvoga samostojnoga koncerta Komornoga pevskoga zbora ZSM v Monoštri. Koncert je biu sploj kvaliteten, člani pa zborovodja pa so vküper preojdli že skoro sedem dugi lejt. Po koncerti smo se pogučavali z voditelom skupine pa ništernimi pesmarcami pa pesmari. Od ustanovitve novembra 2005 zbor pela Tomaž Kuhar z Murske Sobote, brez šteroga bi prej skupina nej tak dugo vküper ostala. Za sebov ima dosta lejt v pevskoj, zborovodskoj meštriji, vnauge zbore je nutvčiu pa pelo. Eške po ništerni šaulaj je emo mlašeče skupine. V Soboti je vodo erični zbor Štefana Kovača, v gnešnjom cajti pa je eške itak prejdjen MePz Radenska. »Geseni leta 2005 je prišo do mene glas, ka bi v Porabji radi, ka prejkvzemem Komorni zbor. Brodo sem, ka je tau za mene izziv (kihívás). Ovak sem kauli leta 1980 dosta odo v tau krajino, gda sem skupine pripravlo na nastop v Cankarovom domi v Ljubljani. Té so Csabai Bandi bácsi eške živeli. Pred sedmimi lejtami pa smo se dobili, pa začnili delati. Na začetki je nej kazalo, ka mo takši dober zbor gratali, kak smo gnes. Dosta smo se spravlali s tem, ka bi tak spejvali, kak se šika. Na začetki smo mislili, ka aj spejvajo ženske dvoglasno, moški pa aj baudejo tretji glas. Dugo pa trdo smo delali, pa smo do gnes gratali pevski zbor, šteri lepau spejva štiriglasno« - se je na začetki spomino zborovodja. Attila Bartakovič, šteri bas pa včási solone tö spejva, se tak na tiste cajte spomina: »Gor me je poiskala Marijana Sukič, ali bi spejvo v zbori. Nika smo nej znali, kak bau dale. Ništerni smo prva že spejvali, ge sam pa igro v ansambli. Pravo sam si: mogaučnost mam, za spejvanje pa moraš meti vsikdar cajt – če si veseli ali si žalosten.« Attila Bartakovič, šteri eške v afriškom geziki vej spejvati, je cüjdau: »Mi smo bili cüjnavčeni, ka terco spejvamo. Te pa je prišo gospaud Kuhar pa pravo: zaspejvaj nika! Aha, ti boš bas, ti boš tenor. Začnili smo z bole prausnimi pesmimi pa smo tak dale šli na žmetnejše. Doma vsikši spejva po svoje, vsikši pa bi rad s padašami vküper v zbori spejvo. Gda prideš na probo, je med vajami žmetno delo, depa malo se pogučavaš, malo se hejcaš pa gda prideš domau, fanj spiš. Zrankoma pa déš v slüžbo s punov energijov.« Tomaž Kuhar pravi, ka če rejsan v zbori spejva kauli dvajsti lüdi, ga leko donk imenüjemo komorni zbor. Nej je pa samo komorni, liki slovenski ranč tak. »Na repertoari mamo več naut, ljudski pesmi v ovaški slovenski domanji gučaj. S tem škem dosegniti, ka bi pesmarge spoznali te krajine, guče, depa ranč tak spejvamo v knjižnom geziki tö. Toga se držimo. Po ednom leti ali dvej se je pokazalo, ka leko zbor spejva bole žmetne pesmi tö, pa smo steli bole vseféle program meti, pa smo vöodebrali pesmi tihinski, bole dalečnji rosagov tö« - je raztomačo zborovodja pa cüjdau: »Dali so mi idejo, ka bi alt malo bole krepkoga napravili, pa sem pauzvo pesmarce s svojoga drügoga zbora iz Radenec. Rade so prišle, tak smo vönajšli, ka bi k vsikšomi glasi pozvali eške nekakoga spejvat. Tak je naš pevski zbor rejsan »mejšani« grato.« Gospa Tilčka Vohar s prlečke strani Müre že tresti lejt spejva v zbori v Sloveniji. Gda so go pozvali v Varaš, je prošnjo z veseldjom vzela. »Sploj dobro se tü čütim, lidgé so fejst prisrčni. Zdaj že z drügimi očami gledam na tau krajino, po nedelaj eške na radioni poslüšam oddaje o Porabji« - je tapravla pesmarca pa cüjdala: »Za eden mladi zbor, kak je biu varaški, je bilau dobro, ka smo prišli ’starejši’ pesmarge. Ovak sem dva zbora malo žmetno časovno vküpspravila, depa zdaj sem že v penziji pa mi ležej vküpdé.« Med pesmarcami najdemo sploj mlade obraze ranč tak. Novinarka Nikoletta Vajda-Nagy spejva v zbori eške samo tri lejta. »V zbori sem začnila spejvati leta 2008, gda sem prišla delat k novinam Porabje. Moja prejdnja me je pitala, če bi nej spejvala, ka je znala, ka sem ge bila članica zbora že na osnovnoj šauli pa na gimnaziji tö. Vsikdar sem rada mejla slovenske pa vogrske pesmi. V študentski lejtaj smo v kolegiumi tö dostakrat vküpprišli pa spejvali« - je svojo lübezen do pesmi raztomačila Nikoletta, pa eške povödala: »Z drügimi člani, če rejsan so malo starejši, se sploj dobro razmejm. Ne bi pravla, ka smo nej trüdni po dvej vöri dugoj probi, leko se pa sledik malo pogučimo tö.« Kak predstavnica mlade generacije pa je novinarka eške na tüma prišaušnila: »Vidijo se mi skoro vse pesmi, ka spejvamo. Rada bi pa se včila nika modernoga tö.« Pesmare iz bejdvej strani grajnce pa gvüšno vküpdrži zborovodja: »V program davam takše pesmi tö, s pomočjauv šteri se vsikši glas formulira kak homogena skupina. Spejvajo solistično, depa sprevajajo soliste ranč tak. Nücali mo eške malo časa, ka mo rejsan dobri, depa gvüšno de nam tau gratalo.« -dm- Janša obiskal Nemčijo Premier Janez Janša se je mudil na dvodnevnem obisku v Nemčiji, kjer se je med drugim sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom parlamenta Norbertom Lammertom, imel pa je še nekaj srečanj gospodarske narave. Obisk je bil namenjen krepitvi gospodarskih in prijateljskih stikov z Nemčijo. Angela Merkel in Janez Janša sta po pogovorih v Berlinu poudarila, da je stališče njunih držav v boju proti krizi v območju z evrom enako. Treba se je držati pravil in spoštovati dosežene dogovore ter se obenem zavedati, da gresta stabilizacija javnih financ in trajna gospodarska rast z roko v roki. »Brez stabilnosti javnih financ ni mogoče načrtovati pozitivne prihodnosti. Zato je za nas dilema ali gospodarska rast ali varčevanje, umetna. Treba je spoštovati pravila, treba se je sprijazniti s tem, da lahko porabimo toliko, kot zaslužimo,« je poudaril Janša. Zato je bila Slovenija tudi med prvimi državami, ki je že aprila ratificirala fiskalni pakt. Vlada in sindikati javnega sektorja podpisali sporazum o varčevalnih ukrepih Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali sporazum o varčevalnih ukrepih, ki bo vladi omogočil, da sprejme zakon za uravnoteženje javnih financ brez pretečega referenduma. Stavkovni sporazum med vlado in stavkajočimi sindikati javnega sektorja je podpisalo 14 od 21 sindikatov, poleg tega je 20 od 33 sindikatov podpisalo dogovor o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih. Stavka večine sindikatov je končana in bo po sporazumu tudi plačana. Zaenkrat sporazuma nista podpisala oba policijska sindikata, pa tudi sindikat delavcev v pravosodju, Sindikat Mors, Sindikat občinskih redarjev in Sindikat javnih uslužbencev Slovenije, je pojasnil minister za delo in vodja vladne pogajalske skupine Andrej Vizjak in izrazil upanje, da je to lahko prvi pomemben korak k izhodu iz krize v Sloveniji, vendar pa ni zadosten korak. Attila Bartakovič (bas) Tomaž Kuhar (zborovodja) Nikoletta Vajda Nagy (alt) Tilčka Vohar (tenor) … DO MADŽARSKE Od néba do zemlé – Cankovčani v Somboteli Erični prekmurski čednjak Avgust Pavel je cejli žitek povezüvo dva naroda, pa eške gnes, več kak 65 lejt po svojoj smrti, njegvi spomin vküpdrži sodelujoča drüštva, lidi, poznance – leko povejmo, padaše. Člani Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel so najoprvin leta 1999 gorpoiskali partnersko drüštvo na Cankovi, štero je svojo ime djenau po polihistri dobilo. V preminauči trinajseti lejtaj sta si bejdvej drüštvi večkrat izmenjali obiske, ka bi se tak spominali na živlenjsko paut rojaka – od Cankove do Sombotela. Letos so ednoga petkovoga zadvečerka Slovenci s Sombotela dostakrat molili Bogá pa gledali v nébo, vej je pa dež samo tak copoto. Na drügi zranek pa so oblacke vsi zbejžali, tak ka so svoje canskovske padaše leko v sunčnom vrejmeni pričakali. Gda pa sunce tak lepau sije, se ne more zvejzde gledati. Sombotelčange pa so svoje goste donk v zvezdarno (csillagvizsgáló) odpelali. V glavnom varaši Železne županije, bole djenau vu vesi Kámon, je merar pa čednjak Jenő Gothard že na konci 19. stoletja napravo svoj observatorij. Že tistoga ipa je nüco teleskope, pa na paper dojnamalo pa dojspiso, ka je vüdo. Biu pa je med prvimi, šteri so fotoaparat cuj k teleskopi zakapčili pa kejpe naredili. Ovak je biu Gothard veuki fotograf: nej je samo sunce pa zvejzde doj-djemau, liki po Meriki je tö dosta kejpov naredo. Gnes čuva njegvi spomin mali muzej, gde nutpokažejo vse tiste indašnje škeri, štere je čednjak nüco. Un je na priliko dau idejo, ka napravijo eksperiment Foucaulta v Somboteli: v püšpekovoj cerkvi je s kupole na vaužo železno kruglo zvezo, pa tak pokazo, ka se Zemla rejsan vrti. Krugla je bila nihalo (inga), štera se lejvo pa pravo nikdar ne mekne, depa se je pod njauv Zemla obrnaula. Jenő Gothard je dosta z elektrikov tö sprobavo. Napravo je transformatore, un je biu glavni merar, gda so oprli hidroelektrarno (vízierőmű) v Ikervári. Morze-signale je pošilo s Kamona v Somboteu, depa z röntgenom je tö dosta eksperimentero (na začetki je nej znau, za ka se leko nüca, pa je vse dojvzeu: žabe, črve, müši). Cankovski gostje so si leko eške poglednili gnešnji teleskop, šteri je tretji najvekši v cejlom rosagi. Nut so veuka gledala, s pomočjauv šteri se leko vidijo sploj dalečnje zvej-zde pa galaksije. Kak vejmo, nébo se pa vnoči giba, zatok trbej teleskop vsikdar malo inan naštimati. Paut Cankovčanov je pelala dale prauti Sárvári. Tam na cintori počiva več kak petstau »Jugoslovanov«, med njimi 23 Slovencov. Te so z lendavskoga kauta leta 1942, med drügov bojnov deporterali, internirali v lager v mali varaš pri Rabi. Bili so zvekšoga s primorskoga konca Slovenije, šteri so po prvoj bojni bejžali s Taljanskoga v Prekmurje pa so tam zemlau dobili. Gda je Vogrska Prekmurje nazajvzela, so kauli 600 slovenski kolonistov vöodpelali. V tabori je do leta 1945 živelo pa trpelo skoro 10000 lüdi, zvekšoga Srbi. Dosta mlajšov je v lageri mrlau, takši tö, šteri so se tam naraudili. Gesti so vsi sploj malo dobili (repino župo, malo lagvoga graja pa krüja). Samo ednoga padara so meli, v vauski postelaj so je bujé grizle. Ništerni so leko ojdli delat na gospočke marofe, za tisto so malo penez dobili. Leta 1945 so lager oslobaudili rusoški soldacke. Na spomenik na sárvárskom cintori, gde najdemo edno cejlo paule bejli križov, je predsednik cankovskoga KD Avgust Pavel Branko Pintarič položo venec, vsi navzauči (med njimi župan občine Cankova Drago Vogrinčič pa predsednica turističnoga drüštva Hilda Vogrinčič) pa so se spominali na trplenje slovenski lagerašov. Zadvečerka je sunce že v sombotelskoj muzejskoj vesi sijalo na zbrane padaše. Oprvin so na malom odri gorstaupile domanje Sombotelske spominčice z menje poznanimi porabskimi nautami. Cankovčani pa so s sebov pripelali tamburaško skupino Odpisani, šteri so že večkrat bili v Somboteli. Zdaj je bila forma malo ovaška: igrale so tri tambure, bajs, kitara pa fude, dvej gospé pa so cüj spejvale. Gledalci so med spejvanjom lepau v senci slovenske lipe sejdli. Na konci pa je bilau spejvanje pa igranje že vseprejk: sombotelski goslarge pa cankovski pesmari ali cankovski fudaške pa sombotelske pesmarce. Med lüstvom so vsi leko pozdravili dosta stari poznancov. Prišešnjo leto do pá Sombotelčani gorpoiskali svoje padaše na Goričkom pa tak skrb meli na dobre stike. -dm- Novi minister na čelu razširjenega ministrstva Po odpovedi ministra za nacionalne vire, Miklósa Réthelyija, je premier Orbán predlagal na čelo ministrstva Zoltána Baloga. Ministrstvo, kateremu se je spremenilo tudi ime – odslej se bo imenovalo Ministrstvo za človeške vire – bo ob dosedanjih opravljalo tudi dodatne naloge. Ob zdravstvu, kulturi in šolstvu bodo ministrstvu pripadala tudi socialna, verska in narodnostna vprašanja. Tako bodo narodnostna (manjšinska) vprašanja po dveh letih pripadala spet novemu resorju, z ministrstva za pravosodje in javno upravo jih bodo selili na ministrstvo za človeške vire. Dosedanji državni sekretar Zoltán Balog na manjšinskem področju že ima izkušnje, kajti v času prejšnjega mandata je vodil v madžarskem parlamentu komisijo za manjšinska in verska vprašanja. Novi davki Vlada se je prejšnji teden odločila za uvedbo novih davkov. Po njenih načrtih naj bi te plačevali telefonski operaterji, banke in zavarovalnice, prav gotovo pa bodo le-ti del davkov prenesli na svoje stranke. T. i. telefonski davek se bo uvedel s 1. julijem, za vsako začeto minuto telefonskega pogovora in za vsako sms-sporočilo bomo plačali dodatna 2 forinta. Vlada je določila tudi maksimum, pri posameznikih bo le-ta 700 forintov mesečno, pri podjetjih 2.500 forintov. Ugodnost je, da za prvih deset minut telefonskega pogovora tega davka ne bo. T. i. transakcijski davek se bo plačeval za bančne transakcije. Višina davka je en promil, kar pomeni, da se bo za vsakih 100 tisoč forintov nakazila plačalo 100 forintov. Za preprečitev plačevanja v gotovini je vlada sprejela predlog trgovinske zbornice, da se v prihodnosti lahko plačujejo računi podjetij in podjetnikov v gotovini le do 5 milijonov forintov. Vlada računa, da bo imel proračun naslednje leto od omenjenih davkov 180-190 milijard forintov prihodkov. Predsednik drüštva Branko Pintarič polaga venec v Sárvári Skupino Odpisani so eške nej »odpisali« Sombotelčani pa Cankovčani so brž najšli vküpen glas Stahanovistka sem bila Matjina Rejza iz Slovenske vesi je v cejlom živlenji fejst dosta delala, dapa kak je prajla, njau je tau veselilo, če bi nej mogla delati, te bi vejn tak betežna bila. Ešče zdaj, gda so že 83 lejt stari, itak dejo, pa nika štib-rajo kauli rama. Oni so nej samo doma radi delali, liki v židanoj fabriki tö, gde so od šestnajstoga leta začnili delati. Tam so delali cejlak do penzije. Zavolo tauga, ka so tak flajsni bili, dosta pa dosta priznanj (elismerés) so dobili. Najvekšo priznanje so od državnoga zbora, parlamenta dobili, na šteroga so fejst, fejst ponosni (büszke). - Tetica Rejza, gda ste vi začnili delati? »Mi smo fejst srmacke bili, v ednoj iži nas je sedem bilau, nej kak zdaj, gda vsikši svoj ram ma. Gda sem dja s šau-lov zgotauvila, sem včasin delat mogla titi v ciglence, zato ka te so ešče v židano fabriko nej gora djemali. Žmetno delo je bilau, zato ka tisti cügeu smo vozili na taligi, ka so ga moški iz blate bili. Srečo sem mejla, zato ka samo dvej, tri lejta sem tam delala, pa leta 1946 so me goravzeli v židano fabriko.« - Kelko mašinov ste gnali sprvoga? »Sprvoga sem tri mejla ranč tak kak drügi, sledkar, gda so nauvi mašini prišli, te že šest. Tisti, ka so že duže tam delali, so prajli, ka telko ne more gnati. Par mladi, šteri smo flajsni bili, smo probali, pa je šlau, dapa dosta smo mogli odti. Sledkar, gda so mašini že bola moderni bili, te smo je pa že po dvajsti gnali. Osem vör sem v fabriki delala, potistim pa ešče doma do kmice, zato ka smo völki pavri bili.« - Odkec ste meli telko mau-či? »Vejpa mlada sem bila, ladala sem, pa rada sem delala, zato smo pa taše rame leko postavili. V fabriki sem sploj dobro slüžila, gda mi je osem vör dolapreteklo, te sem ešče tam ostala pa sem drüge nutra včila, kak trbej na mašinej delati. Dugo sem nej mogla tam biti, od dvej do šeste, zato ka doma sem tö mogla pomagati.« - Nej bi vam lekejše bilau, če bi se nišo meštarijo vönavčili? »Mena je včenjé nej šlau, ka sem se dja prejšnji den navčila, tisto sem drügi den pozabila. Nej kak dvej sestre, štere sta fejst dobro pamet mele.« - Tistoga reda so ešče dobre plače bile v židanoj fabriki, nej? »Lejpe pejneze smo prislüžili, istino, zato delati je tö trbelo. Telko smo lejtali med mašini, ka bi vejn cejlak do Sombotela leko prišli.« - Gda ste dobili prvo priznanje? »Nej nadudje, ka sem tam začnila delati, dja sem bila prva, stera je priznanje dobila. Najprvin sem dobila priznanje za dobro delo, potistim sem te stahanovistka gratala, te sem ešče gnauk dobila priznanje za dobro delo, naslejdnje pa priznanje državnoga zbora. Tau priznanje je mena iz Budimpešte ministrica za lahko industrijo Nagy Józsefné dolaprenesla.« - Dali so kaj pejnez te, gda ste tau velko priznanje dobili? »Dali so, ranč nej malo, že ne vejm stalno, dapa gvüšno, ka več kak edno mejsečno plačo.« - Kak tau, ka ste vi tak dobro znali delati? »Tau ne vejm, kak sem že pravla, pameti sem nej mejla k taumi, ka bi se včila, dapa delati sem znala. Zvün tauga sem ešče dobra rokometašica bila, najbaukša med vsemi, pa ka sem te ešče stara bila, gda sem nutraprišla v ekipo, komaj šestnajset lejt. Dja sem tau mejla srečo, ka sem fejst vejdla leteti (bežati). Mala sem bila, pa če ovak nej šlau, te sem med nogami nutraskaučila, pa te tak sem nutra ličila labdo. Mi smo se tistoga reda špilali med židanimi fabrikami, štere so po rosagi bili. Te je ešče nej bilau busov, s tovornjakom smo se pelali špilat. Cejlak dočas sem špilala rokomet, ka sem se nej oženila, potistim sem več nej mejla časa za tau. Vejn zato sem zdaj tak zdrava, ka sem te dosta odla na trening pa dosta sem delala, mogla sem, vejpa v Slovenski vesi smo mi bili edni najvekši pavri. Dapa leko povejm, ka zato sem v Meriki tü odla, telko časa sem si zato vzela zdaj deset lejt nazaj. Moj tast (após) je fejst betežen biu pa dja sem ga opravlala pa trpala z njim dvej leta, zato ka moje šogorce (svakinje) sta vanej v Meriki. Za volo tauga so me te zvale, aj dem tavö k njim, aj poglednem, kak oni tam živejo, dapa dja sem nej stejla sprvoga. Te je gnauk domau prišla šogorca, štera v Koloradoja žive pa me je prosila, aj dem tavö, ka se sin ženi pa pečti trbej pokaraj. Dja sem dob-ro znala pečti, zato ka gda je žlata gostüvanja mejla, tam sem vse dja pekla. Molila se mi je, aj dem pa aj njej pomagam pečti, pa te tak so me nanjé vzeli.« - Nejste se bojali, gda ste gorvseli na letalo? »Kak bi se bojala, vejpa tau nikanej bilau, kak če bi tü v künji sejdla.« - Kak se je vam vidlo v Meriki? Gda so moj tast najprvin iz Merike domau prišli, oni so tau prajli, ka tam vekšo srmastvo dje kak tü pri nas. Tri zete so meli tam, dapa vsi trdje so sploj dosta delali. Eden je biu električar, eden mesar, tretji pa avtona popravlo. Gda so iz dela domau prišli, te so šli ešče tadala delat, tak ka etak so si leko vsi rame sprajli. Mena se je dosta vse vidlo tam, dapa tau gvüšno, ka dja bi tam nej ostala. Moje šogorce, gda so domau prišle, so vsigdar prajle, ka njigvi mlajši tau nejmajo kak tü naši, ka vsikši svoj ram ma. Tam bola vse iz lesa majo rame zozidane, pa motore tü samo taše majo, štere že nücene tjüpijo. Kak pravijo, tam je tö nej vse zlat, ka se svejti, tam tö trbej delati. Ka sem se fejst čüdivala, ka tam se dja blato sploj nej vidla, tam vsepovsedik samo asfalt majo. Poti so pa tak šurke, ka trgé, štirge autonge vozijo eden pri drugomi.« - Kak dugo ste tam bili? »Vsevküp šest kednauv sem biu tam, pri vsakši šogorci dva kedna. Proti konca me je že fejst vleklo nika domau, tau gvüšno, ka bi dja tam nej ostala. - V cejlom življenji ste sploj dosta delali, kak je te bilau, gda ste v penzijo šli, pa kak je zdaj? »Sprvoga je malo špajsno bilau, dapa dja doma sem ranč tak tadala delala. Svinje sem krmila, šest falatov za cejlo družino, njivo sem delala, tak ka nej sem bila brezi dela. Zdaj je že tak, ka dja bi ešče dosta več delala, samo mlajši mi več ne pistijo. Pravijo, ka tak dosta sem delala, zdaj aj malo živem. Ka sem dja cejlo življenje delo, zdaj na stara lejta nika ne morem prajti, zato ka mi sploj dobro de. Ka mi fali? V špitalaj sem ešče nej bila, dobro penzijo mam, nikoma sem nej na pauti, pa itak sem paulak pri mlajšaj. Samo tau šanalivam, ka je tau moj mauž nej zadaubo. Karči Holec Matjina Rejza že majo več kak osem križov, dapa itak vsigdar kaj delajo Kejp iz tisti lejt, gda so najbole flajsnodelalivžidanojfabriki,pa so dobili dosti priznanj OTROŠKI KOTIČEK Ko potujejo sončki, se jim ne more upreti niti sonce Materinski dan 3. maja popoldne smo v Števanovcih praznovali materinski dan. Na ta lep dan smo se pripravljali že od sredine aprila. Dvorana kulturnega doma se je napolnila z mamicami in babicami. Program je bil zelo raznolik. Najprej so učenci na citrah zaigrali dve pesmi. Potem so se najmanjši zahvalili mamicam in babicam za skrb in za ljubezen s pesmimi in s plesi. Zahvalo smo nadaljevali učenci višjih razredov. Pevski zborček je zapel slovenske in madžarske materinske pesmi. Kristina in Monika sta zaigrali na klavirju dve pesmi. Mamice in babice so lahko spremljale igrico, v kateri so učenci predstavili, kakšen je otrok. Slovenska otroška folklorna skupina je zaplesala lepe slovenske plese. S pesmimi smo ogreli srca mamic in babic. Na koncu smo zapeli skupaj zelo lepo pesem, takrat smo vsi bili na odru. Potem smo podarili mamicam in babicam rože, srca iz gline in še kakšno posebno darilo. Oči mamic in babic so bile solzne, nekatere so celo zajokale. Hvala, drage mamice in babice, za vse, kar ste nam dale v življenju. Hvala tudi za to, da ste prišle na prireditev. Hvala tudi učiteljicam, da ste nas tako lepo pripravile na materinski dan. Učenke 5. razreda DOŠ Števanovci V ponedeljek, 7. maja, so se pričele ekskurzije za učence porabskih šol, ki jih ponovno financira matična država Porabskih Slovencev, Slovenija. S turistično agencijo Pütra so se najprej odpravili na izlet po Pomurju učenci 1. in 2. razreda DOŠ Števanovci z učiteljicami: Agico Holec, Klaudio Fodor in Aleksandro Žökš ter učenci 2. in 3. razreda, ki obiskujejo pouk slovenščine na osnovni šoli Arany János v Monoštru. Spremljala jih je učiteljica Marta Šerfec. Izleta se je udeležila tudi Metka Perger, učiteljica asistentka. Učenci in učitelji so si najprej ogledali največji slovenski grad v Gradu na Goričkem, nato so se podali na ogled Zdravilišča Radenci, sledil je obisk Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, kjer je porabske obiskovalce sprejela prijazna knjižničarka Metka. Končno je bilo na vrsti kosilo v pivnici Kratochwill. Zadnja izletniška točka pa je bil Otok ljubezni v Ižakovcih in vožnja z brodom z levega na desni breg Mure, izvedeli pa so tudi veliko o težkem življenju »büjrašof«. Polni prijetnih vtisov so si vsi skupaj ob koncu zanimivega in pestrega izletniškega prog-rama privoščili še najboljši sladoled v mestu Murska Sobota, nato pa se zadovoljni podali proti domu. Kislo deževno vreme razigranih izletnikov ni spravilo v slabo voljo – nasprotno, s svojo neusahljivo energijo so priklicali celo lepo vreme, ali kot je rekla vodička Violeta: »Ko potujejo sončki, se jim ne more upreti niti sonce.« Res je ob zad-njem postanku v Murski Soboti posijalo in posušilo vsa mokra oblačila do Števanovcev in Monoštra, kjer so učence pričakali njihovi starši. Za nekatere je bil to prvi obisk Slovenije, ki bo ostal vsem v lepem spominu, saj je turistična agencija Pütra ponovno dokazala, da zna zadovoljiti vse potrebe popotnikov. Naj bodo podob-no uspešne tudi ekskurzije, ki še letos sledijo! Metka Perger Pogumno smo se vkrcali na brod Izlet na Dunaj 28. aprila smo bili na izletu na Dunaju. Otroška folklorna skupina Slovenske zveze iz Števanovec je na tekmovanju v Hévizu v lanskem letu dosegla prvo mesto in za nagrado je dobila to pot. Zjutraj ob šestih je prišel avtobus po nas in smo se podali na pot proti Avstriji. Turistična vodička nas je zelo lepo pozdravila, ko smo stopili čez mejo – povedala nam je mnogo zanimivosti o Avstriji. Po Dunaju smo se najprej vozili z avtobusom. To je zelo lepo mesto. Imeli smo tudi sprehod po mestu, vmes smo si privoščili kavo in sladoled. Potem smo se peljali proti dvorcu Schönbrunn. Tu smo imeli dve uri časa, da smo si ogledali dvorec in park. Park je zelo velik in lep, v njem so vrt, živalski vrt, kipi in vodnjaki. Z lepimi doživetji smo se pripeljali domov. Člani otroške folklorne skupine DOŠ Števanovci V soboški knjižnici s pravljičarko Metko Sraka MLAŠEČI KAUT Valeta na gimnaziji PETEK, 18.05.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 NOČKO: J.W.GRIMM: DOKTOR VSEVED, OTR. SER., 10.20 BUBA GUBA: OVČKE, LUTK. NAN., 10.35 KOKOŠJA JUHA, KRATKI FILM, 10.50 BESEDI NA SLEDI: SIMON GREGORČIČ, OTR. NAN., 11.25 ČUDEŽNI COPATI, ŠVED. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM: NOSTALGIJA – MED SPOMINOM IN FANTAZMO, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK: LAVINSKI PSI, RIS., 16.10 GLASBILA: PREČNA FLAVTA, RIS., 16.15 VREMENSKE UGANKE: LETNI ČASI, DOK. NAN., 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 GLASBILA: SAKSOFON, RIS., 18.30 PINGU - PINGVIN, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: DEŽELA ČENČARJENJA, 0.15 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 18.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.00 PINGU - PINGVIN, RIS., 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.35 DOBRO JUTRO, 14.00 KUPI ME!, DOK. FILM, 14.55 OSMI DAN, 15.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.55 SINOVI DVEH NARODOV, DOK. ODD., 16.30 RAD IGRAM NOGOMET, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 ČRNO-BELI ČASI, 17.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.20 KNJIGA MENE BRIGA, 18.45 SOBOTNO POPOLDNE, 20.00 WIKIUPORNIKI, DOK. ODD., 20.55 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.20 KENNEDYJEVI, KAN. NAD., 22.05 MORILCA NA KOLEKTIVCA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 19.05.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE: PTUJ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 IZ POPOTNE TORBE: POTOVANJE NA VZHOD, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 7.40 BINE: PAPIR, LUTK. NAN., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 8.50 PALČEK DAVID, RIS., 9.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 PIKNIK, KRATKI FILM, 10.20 2012, LETO NIČ: NAPAČNE OBTOŽBE, NIZOZ. NAD., 10.50 GRAD NA NEBU, JAP. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.30 NA VRTU, 16.00 NAJNEVARNEJŠE POTI SVETA: DRZNI PILOTI IZ AMAZONIJE, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.1 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 NAJ OSTANE MED NAMI, HRVAŠKI FILM, 23.00 POROČILA, 23.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.50 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 0.15 NAJNEVARNEJŠE POTI SVETA: DRZNI PILOTI IZ AMAZONIJE, DOK. SER., 1.05 OZARE, 1.10 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL SOBOTA, 19.05.2012, II. SPORED TVS 8.20 SKOZI ČAS, 8.45 POGLEDI SLOVENIJE, 10.05 POSEBNA PONUDBA, 10.35 SLOVENSKI UTRINKI, 11.15 UNIVERZA, 11.45 OSMI DAN, 13.00 V TRETJEM GRE RADO, DOK. ODD., 13.50 BILO JE ..., 14.45 GEORGE FEYDEAU: BARILLONOVA POROKA, TV-PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 16.30 KAMERA TUKAJ IN TUDI TEČE, PORTRET PETRA ZOBCA, 17.20 EVROPA LJUBLJANI - LJUBLJANA EVROPI, POSNETEK KONCERTA S KONGRESNEGA TRGA, 18.50 NAŠ NOGOMET, 19.20 LONDONSKI VRTILJAK, 20.00 KONCERT DAN D, 21.30 SOBOTNA GLASBENA NOČ: NAJBOLJŠI FESTIVALI: FESTIVAL POPA, 22.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 NA LEPŠE, 23.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 20.05.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.50 NA OBISKU, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA: SKUPAJ ZA EVROPO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.00 NEDISKRETNA, AM. FILM, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 18.40 OKEC: ŽABA V ČAJNIKU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 21.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 21.55 ŽIVALI NA VRTU, DOK. ODD., 22.25 EKO UTRINKI: RECIKLAŽA TEKSTILA, 22.30 POROČILA, 23.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.25 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 1.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL NEDELJA, 20.05.2012, II. SPORED TVS 8.00 SKOZI ČAS, 8.20 GLOBUS, 8.50 SINOVI DVEH NARODOV, DOK. ODD., 9.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.50 TURBULENCA, 10.25 ŽOGARIJA, 10.55 GLASBENA MATINEJA: EVA-NINA KOZMUS, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 11.20 KOROŠKA POJE 2012 – 40 LET: PESMI KOROŠKIH GLASBENIH USTVARJALCEV, 13.00 RAD IGRAM NOGOMET, 13.30 ŠPORTNI IZZIV, 14.05 ZBOGOM, BASRA, DOK. ODD., 15.00 SLOVENCI PO SVETU, 15.25 NOGOMET: PRED EP 2012, 15.55 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 16.55 NOGOMET: PRVA LIGA, MARIBOR : KOPER, 18.55 NAŠ NOGOMET, 19.30 KOŠARKA (M): DRŽAVNO PRVENSTVO - LIGA TELEMACH, 20.10 MED ODMOROM: ŽREBANJE LOTA, 21.20 KITAJSKA KAPITALISTIČNA REVOLUCIJA, DOK. ODD., 22.10 DUHOVI CITÉ SOLEILA, DOK. ODD., 23.35 FUŽINE ZAKON, KRATKI FILM, 23.50 TAMARA, KRATKA TV-IGRA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 21.05.2012, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, 10.15 IZ POPOTNE TORBE: POTOVANJE NA VZHOD, 10.35 NOTKOTI, LUTK. NAN., 10.55 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 11.00 TOMAŽEV SVET, OTR. SER., 11.10 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.35 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 16.00 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 16.10 BACEK JON, RIS., 16.15 ZLATI PRAH, PRAVLJICA ZA OTROKE, 16.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM RDEČI TULIPAN, 16.30 RIBIČ PEPE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA ..., 17.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 21.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.50 NA LEPŠE, 13.15 NAJNEVARNEJŠE POTI SVETA, DOK. SER., 14.10 PRVI IN DRUGI, 14.30 DRUŽINSKE ZGODBE, 15.20 WIKIUPORNIKI, DOK. ODD., 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.55 PLAVANJE: EVROPSKO PRVENSTVO, 18.25 PRAVA IDEJA!, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA: EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2012, 21.00 DEDIŠČINA EVROPE: PLAMEN IN CITRONA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.10 INŠPEKTOR BARBAROTTI, NEMŠ. NAN., 0.40 ARITMIJA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 22.05.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 10.55 ZLATI PRAH: O SREČI IN NESREČI, 11.00 RIBIČ PEPE, 11.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM RDEČI TULIPAN, 11.25 NOČKO: DOKTOR VSEVED, 11.35 CIAK JUNIOR: MBIA IN NJEGOVA KRAVA, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: SKUPAJ ZA EVROPO, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 BARNI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE: GLEDALIŠČE, LUTK. NAN., 16.05 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 TAMIRIJEVO POLETJE, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.45 EKO UTRINKI: RECIKLAŽA TEKSTILA, 17.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO HD, 21.00 MURA - TEMNA REKA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIMER THOMASA MILLERJA, DOK. ODD., 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST: SONCE JE ZVEZDA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL TOREK, 22.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.05 ARITMIJA, 13.50 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ HD, 15.15 ŽIVALI NA VRTU, DOK. ODD., 16.00 POSEBNA PONUDBA, 16.25 GLASNIK, 16.55 PLAVANJE: EVROPSKO PRVENSTVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KOŠARKA (M): DRŽAVNO PRVENSTVO – LIGA TELEMACH, 20.25 SLOVENCI NA EVROSONGU, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2012: PREDIZBOR, 23.00 APLAVZ, DAN. FILM, 0.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 23.05.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: GLEDALIŠČE, LUTK. NAN., 10.35 ODDAJA ZA OTROKE, 10.45 HIŠA EKSPERIMENTOV, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 V DOTIKU Z VODO: OGENJ IN LED, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 MURA - TEMNA REKA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.35 RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: NAKLEPNO TVEGANJE, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.10 TURBULENCA, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL SREDA, 23.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.10 SOBOTNO POPOLDNE, 14.30 ČRNO-BELI ČASI, 14.50 DUHOVNI UTRIP, 15.05 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.20 GLASNIK, 15.50 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 16.05 MOSTOVI – HIDAK, 16.35 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.55 PLAVANJE: EVROPSKO PRVENSTVO, 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.05 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 NOGOMET: POKAL HERVIS - FINALE, CELJE : MARIBOR, 22.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 24.05.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: MARTIN KRPAN, 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 11.35 TAMIRIJEVO POLETJE, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 ČRNO-BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 SLOVENSKI VODNI KROG: RIŽANA, DOK. NAN., 17.50 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 EPK: NEDOKONČANE MODERNIZACIJE, 0.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL ČETRTEK, 24.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO 13.05 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 14.20 ŽOGARIJA, 14.55 TURBULENCA, 15.25 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.55 MOSTOVI – HIDAK, 16.25 UNIVERZA, 16.55 PLAVANJE: EVROPSKO PRVENSTVO, 18.40 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.35 SLOVENCI NA EVROSONGU, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2012: PREDIZBOR, 2. DEL, 23.00 SELMA, ŠVED. NAD., 0.00 SODOBNA DRUŽINA I., AM. NAD., 0.20 ZABAVNI INFOKANAL Na začetku meseca maja so se dijaki po vsej državi poslovili od gimnazij in srednjih šol. Maturanti pa ne jemljejo slovesa samo od šole, ampak tudi od učiteljev, sošolcev, mlajših dijakov in od vseh tistih, s katerimi so skupaj preživeli svoja leta v srednji šoli. Na monoštrski gimnaziji je tradiciolnalno, da imajo maturanti pred valeto t. i. noro valeto, ko se oblečejo v različne maškare. Ti dnevi so še zelo veseli in živahni. Tudi letos je bilo tako, ampak 5. maja okrog pol desetih se je začel bolj žalostni del zaključka dijaških let, saj sta se letos poslavljala dva razreda, 12.A in 13.B. Maturanti so pred tem imeli še zadnjo uro z razredničarko oz. z razrednikom. Nato so se napotili in obiskali nižje razrede, kjer so se poslovili od drugih dijakov. Ob destih so šli na ulice, kjer so jim starši, sorodniki, prijatelji, znanci podarili cvetje in darila. Potem so se vrnili na gimnazijo, kjer se je začel kulturni prog-ram. Najprej se je dijakinja iz nižjega razreda poslovila od maturantov v imenu vseh tistih, ki bodo naslednje leto končali šolo. Sledilo je slovo maturantov. Besedo je prevzela ravnateljica Eva Balogh, ki je na koncu podelila tudi različne nagrade. Rada bi izpostavila naslednje nagrade: »Najboljši dijak letnika« je postal Dániel Mittli, nagrado »Dober učenec, dober športnik« je dobil Márton Karsai, spominsko plaketo »Za gimnazijo Vörösmarty« pa so podelili Ádámu Koránu. Želimo jim veliko uspehov pri maturi, ki se je začela že en dan pred valeto. Izpostavila bi, da se je letos matura začela s slovenščino. Te sta se udeležila dva dijaka iz gimnazije. Vsega skupaj se je poslovilo pet dijakov, ki so obiskovali pouk slovenskega jezika. Martina Zakoč